Leto X., št. 44 („jurao"xxMžt.as3ar LJubljana, ponedeljek So. oktobra 1939 Cena 2 Din Upravuisivu >-|uoi)ajm tunuijcva o — Telefon 3122 3123. 3124, 3125 3126 lnserai.ni »Metek: Ljubljana. Selen* ourgova oL — Tel 349* uj Z492. Podružnica Maribor GrajslU trg 7, rejefoB 3t 2456. Podružnica Jene ^ocenova ulica 2 — Telefon 190. Podmeni, a lesenice. Pri Kolodvoru 9t 100. Podružnica Nove mesto: Ljubljanska cesta 5t 42. Podružnica l>hovl1e: v hlSl dr Baura- PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ul. 5. Telefon it 3122. 3123 3124 3125 U) 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsa K oonedeijeK zjutraj. — Naroča ae oosebei m velja po ooštJ preje mana Din 4.- po raznaSal-db dostavi lena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg St- 7. Telefon •t 2455 Celje. Strossmayerjeva oL L Tel 65. Rokopisi se oe vračajo. — Oglasi pc tarifa ona politika v ameriški luči lene države bodo podprle Anglijo in Francijo z vojnimi potrebšči-, nikakor pa ne nameravajo aktivno poseči v evropsko vojno London, 29. okt. s. Ameriški publicist Kaj. mona Gram Swing je imel snoči preko angleških radijskih postaj iz New Yor-ka prenašano predavanje o sprejetju Kooseveitovega predloga za izpremembo ameriškega nevtralnostnega zakona v senatu in o političnem položaju, ki je po sprejetju nastal v Zedinjenih državah. Po večtedenski debati, v kateri je bilo izgovorjenih okoli milijon besed je senat v petek zvečer končno sprejel Rooseveltov predlog. Sedaj so že pozabljeni vsi dvom: in razburjenje zadnj.h tednov Poročevalci iistov iz Washingtona pišejo, da se je zgodilo, kar se ie moglo od vsega začetka pričakovati. Roosevelt je dosegel vsekakor prepričevalno zmao dru®i izvolitvi Roosevelta za predsednika Zedinjenih držav! Sedaj mora Rooseveltov predlog za iz-prunembo nevtraaio-tafga zakona odobriti še reprezentančna zbornica, preden po-tane zak<_n. Razprava v reprezentančni zbornici se bo začeia v toick. Računajo, da bo glasovanje v četrtek ali najkasneje v petek. Pričakujejo, da bo tudi reprezentančna zbornica predlog sprejela, toda razmerje glasov bo mnogo tesnejše nego v senatu. Spomniti se je treba, da je še v juniju doživela vlada v reprezentančni zbornici poraz v tem vprašanju. Sedaj pričakuje vlada, da bo dobila približno 20 glasov večine, kai- bo prav majhna večina. Odkod taka razlika v položaju v senatu -n v reprezentančni zbornici? Pred senat je stopil Roosevelt s svojim predlogom z apelom na nestrankarsko pomoč. Pred začetkom razprave je Rooseveit povabil na Konferenco voditelje obeh strank in razpravljal z njimi o svojem predlogu. Vlada se je potem vedno naj točneje držala nad-strankarskega načela, tudi med debato v senatu. Ce sedaj kljub vsemu še obstoji možnost poraza za Roosevelta v reprezentančni zbornici, izvira to od njene strankarske opredelitve. Republikanci so razdeljeni v dve krili. Ena skupina med njimi pravi: Čeprav bi reprezentančna zbornica sprejela Rooseveltov predlog, ne more ručesar več preprečiti, da ne bi bil Roosevelt prihodnje leto še tretjič izvoljen za predsednika. Druga skupina na pravi: Ce odklonimo ukinitev prepovedi izvoza orož-a in bosta potem Anglija in Francija doživeli poraz, lahko reče Roosevelt. da je storil vse, da to prepreči, in da so repu-ikanci prekrižali njegove namene. Potem bodo ostali republikanci na isti črti patrom Coughlinom in ameriško - nemškim »Bundom« in ne bodo imeli prav nobenega upanja, da bi prodrli s svojo kandidaturo pri predsedniških volitvah prihodnje leto. Roosevelt je v svojem govoru po radiu nedavno poudaril, da hoče Amerika ostati vsekakor nevtralna in da služi samo temu namenu sprememba nevtralnostnega zatona. Nihče nima namena pošiljati ameriških vojakov v Evropo ali zaplesti Zedinjene države v vojno S tem govorom je notel Roosevelt v naprej pobiti argumente. ki jih bodo gotovo navajali v reprezentančni zbornici njegovi nasprotniki oodisi javno, še bolj pa za kulisami Glavni argument bo gotovo: odprava prepovedi izvoza orožja je prvi korak na poti, »ti vodi Zediniene države v vojno, in ponavlja se položaj iz 1. 1917. vsled bojazni, da bi se mogle Zedinjene države zaplesti v vojno. Tudi tedaj, kadar bo prišlo v sedanji vojni do vrhunca in največje krize, Zedinjene države ne bi hotele aktivno poseči v vojno. Anglaškf Jccinentar London, 29 okt. s. Današnji londonski listi ki koment rajo glasovanje v ameriškem senatu, poudarjajo predvsem, da je namen izpremenjer.ega nevtralnostnega zakona varovan e 'astnih ameri/ikh interesov m preprečenje. da bi se Zedinjene države zapletle v vojno. Tako piše zlasti »Simday Observer«, ki pristavlja, da bi tako stališče prav gotovo zavzemala tudi Anglija sama, če bi bila kakor Zedinjene države oddaljena 30C0 milj od bojišča »Sunday T mes« pa pravi da je sedaj prenehalo vsaj stanje, ki je bilo Angliji m Franciji direktno v škodo. Nova oblika nevtralnostnega zakona z g'asovaniem v senatu še ni postala zakon, kadar pa bo uzakonjena, bo pri r'ob la na pomenu zlasti tedaj, če bo vojna dolgo trajala. Zadovoljstvo v Ffandp Pariz, 29 okt AA (Havas) Nihče ni dvomil v Franciji in v Angliji, pa tudi ne v nevtralnih dr?avah da ne bi senat Zedinjenih držav glasoval za ukinitev pre- povedi izvoza orožja in municije. Moralna osnova te ukinitve je podprta materialno v dveli ozirih. »Petit Parisien« opozarja na veliki odmev odločitve ameriškega senata in pravi, da smatrajo v Franciji in Anglijj ukinitev prepovedi izvoza orožja kot obljubo gotovih definitivnih odredb, ki bodo zapadnim zaveznikom zagotovile neizčrpen rezervoar ameriške industrije letalskimi vprašanji in pravi, da čaka v m bombnikov na prevoz čez ocean. Ostala letala jun bodo sledila in se ukinjenje prepovedi izvoza orožja lahko smatra za enako kot za zmago. Tudi drugi listi so z enakimi simpatijami sprejeli odločitev ameriškega senata. »Oeuvre« pravi na prvi strani današnje jutranje izdaje, da to pomeni triumf politike ameriškega pred- List pravi dalje, da je sprejem tega za- sednika Roosevelta. Tudi Leon Blum po-konskega predloga v mnogih nevtralnih ' udarja v »Populairu«, da pomeni to ogro-državah potegnil moralno tehtnico na j men arzenal. ki se bo faktično in pravno stran zaupanja v pravico zaveznikov. To otvoril za Anglijo in Francijo. Pravno bo ^ sicer prav tako odprt tudi za Nemčijo, i toda faktično zaprt Zavezniki torej or- ' ganizirajo ogromen rezervar, kar pa po- ! sebno povzdiguje vrednost te materialne I podpore, je to, da ustreza podpora simpa- j tijam in moralnemu sporočilu, ki ga je ! Roosevelt v svoji zadnji poslanici izrazil 1 s tako patetičnimi besedami. »Petit Pari- j sien« smatra, da ima Roosevelt polno pravico do hvaležnosti zaveznikov. »Victoir« pa naglaša da ie pomen odločitve ameriškega senata posebno značilen v zvezi s turškim paktom in papeževo encikliko. Odmev v Nemčiji Berl'n, 29. akt. z. Sklep ameriškega senata, da se j kino prepoved izvoza orožja iz Zedinjenih držav, je napravil v Nemči- je najpomembnejši politični dogodek od začetka vojne, ki je vreden več kakor dobljena bitka in ki ie izredno ugoden za stvar zaveznikov. Dosti je spomniti samo na odločilni pomen preskrbovanja iz Amerike v svetovni vojni, da se more pravilno oceniti pomen sedanjih odločitev Rusija, ki ie objavila svojo nevtralnost je istočasno sklenila gospodarsko konvencijo z Nemčijo. S tem. da Amerika ukinja prepoved izvoza orožia ie vzpostavila ravnotežje. ki ga je Moskva nameravala omajati v korist Nemčije »Petit Journal« poudarja moralni efekt glasovanja v ameriškem senatu, češ. da ne gre samo za materialne prednosti, temveč tudi za vtis po vsem svetu, ki ie prav tako pomemben Henrv de Ken-vh's se kot le*aJo<* \z bivše vojne bavi v listu »Epoque« posebno z ameriSklh tovarnah nad 300 lovskih letal ji očitno neugoden vts. Kakor zatrjujejo nevtralni opazovalci, so prav zaradi tega nemški listi objaviil o njem le nekaj kratkih vesti. Rooseveltove izjave, da bodo Ze-d njene države ostale sicer nevtralne, a da kljiub temu lahko jasno izrazijo svoja čustva za Anglijo in Francijo, sploh niso bile objavljene. Nemški diplomatski računi London, 29. okt z. V presoji zadnjih dogodkov računajo tukajšnji politični krogi z novo nemško akcijo, ki bo tokrat gotovo prišla do izraza na vojaškem področju, katero pa bodo nedvomno spremljale tudi nove nemške diplomatske pobude. Nemška diplomacija očitno še ni opustila upanja, da se ji bo posrečilo zasejati neslogo med Anglijo in Francijo. Nemci računajo s tem da se bodo Francozi premislili tvegati nadaljnjo borbo, čim bi Nemci dosegli kakšen večji uspeh v svoji izolirani borbi proti Angliji Poleg tega menijo Nemci, da bodo po prvih vojaških uspehih na zapadu mogli ustrahovati manjše nevtralne države, da jim bodo ponudile v prvi vrsti na gospodarskem področju vse drugačne koncesije, kakor so jim jih doslej. Ruska sodba Moskva, 29. okt. br. Tukajšnji politični krogi povsem trezno presojajo položaj, ki je nastal z ukinitvijo prepovedi izvoza orožja in streliva iz Zedinjenih držav. »Pravda«, ki razpravlja o odločitvi ameriškega senata v svojem uvodniku naglaša, da pomeni veliko podporo zapadnima zaveznikoma, ker bodo mogle le njihove ladje priti do ameriških luk in ker bosta mogla le ona dva plačati blago v gotovini mu Francozi so zbrali poleg angleških čet za Maginotovo črto 8e dobro opremljenih divizij London, 29. okt. br. Vsa politična javnost je z mrzlično pozornostjo pričakovala, kdaj se bodo izpolnile nemške grožnje. Po odločnih govorih nemških ministrov Gobbelsa tn Ribbentropa ter po ntenziv-nih Hitlerjevih posvetovanjih z okro^n mi voditelji narodnc-socialistične stranke, z glavn nn zastopniki vojske, mornarice in letalstva, po hudi kampanji nemškega tiska proti Angliji ter koncentraciji ogromnih čet in orožja na zapadni fronti ie kazalo, da bo sedaj prišlo do prvega nemškega odloč h.ega udarca proti zapadnima zaveznikoma, doslej pa se ni ničesar zgodilo m se je v Londonu vznemirjenje politične javnosti že znatno poleglo. Po mnenju nekaterih krogov sploh ne bo prišio do nobene konkre'ne akcije z nemške strani. Men jo da je Nemr.iia To pa je v resnici popolnoma nasprotno ;iooseveltovim namenom Nikdar ne more nastati vprašanje, da bi Zedinjene države zopet poslale ekspedicijsko vojsko v Evropo, niti tedaj, če bi se nazadnje iz vzrokov. ki jih sedaj še ni mogoče napovedati, res zapletle v vojno. Sedanja vojna ni tekma ljudi, temveč strojev Ce so Angliji in Franciji zagotovljene dobave vojnih potrebščin. je to eden izmed glavnih faktorjev, ki more odločiti vojno. Incident z ladjo »City of Flint« je vsekakor imel zelo veliko vlogo v razpravi v senatu. Pokazal je, do kakšnih zapletljajev bi lahko prišlo, če bi ostal nevtralnostni cakon v dosedanji obliki v veljavi. S sprejetjem njegove spremembe pa se Zedinje-ae države zopet vračajo k načelu svebode morja. Odprava prepovedi izvoza orožja Predstavila zagotovitev pomoči Angliji in Franciji, kar so oni ki so zanjo glasovali, »lobro razumeli, toda to nikakor nI bil ?lavni ali edini razloe onih, k| so bili za odpravo. Odločilno vloaro je igral občutek fla se edino na ta na?in lahko obvarujejo Zedinjene države, da bi se zapletle v vojno, kar je še vedno želja, ki prevladuje v vsem ameriškem narodu Sedania vojna, ki omogoča mnoge krutosti, se tako razlikuje od vojne 1 1914 . da so v Ameriki mnogi od tedai spremenili svoie mnenje glede udeležbe v voini Prevladujoče razpoloženje proti Nemčiii ter za Anglijo in Francija se n' i/pr^m^-ilo izgubHo pa ie morda nekoliko na intenzivnosti prav i ne more tvegati velikopotezne ofenzive, v katerih h morala žrtvovati do 150.000 človeških življenj. Po mnenju drugih notičen'h ■ o i ■ t < ^ n t Vi krogov pa bodo Nemci ta teden es pr čeli svojo že ponovno napovedano ofenzivo, na katero pa so ravezniki pripravljeni. Angleško letalstvo, kolikor ga* je bilo določeno za neposredno akcijo proti sovražniki} na. fronti, je že vse zbrano na svoj h posebnih skrbno maskiranih letališčih tik za fronto. Ta letala se doslej sni oh že niso mnogo angažirala v borbah.' Angleško vrhovno poveljstvo je hotelo Cediti z ljudmi n aparati vse dosedanje izkušnje pa so dokazal, da Je angleško letalstvo v tehničnem pogledu v premoči nasproti nemškemu. Tudi v številčnem pogVv. naglo narašča njegova moč od dne do dna. j f1j Angleška letalska industrija je že r:k pred vrhuncem svoje produkcijske kapn.c'tet°. A poleg tega pa se Angleži lahko zanašajo na pomoč iz domnjonov in pozneje še iz Zedinjenih držav. Kar se tiče razmerja sil na konn^m, naglašajo vojaški strokovnjaki, da imaio tudi Francozi zbran-"h na fronti v Posaarju in vzdolž Rena 80 divizij vojaštva. a poleg teh so Je ansrleške čete Katerih število se bliža že 200.000 mož Ta vojska je sijajno opremljena z avtomatskim in drugim orožjem in je njen pretežni del moto-r ziran. Na fronti vlada medtem, kakor pričajo današnja vojna poročila, mir. ki pa potrjuje domneve omenjenih nolit:čn'h krogov, da je to mir tik pred viharjem. ze!o slab položaj za vsako ofeneivo. ker niti eno niti drugo, poveljstvo naspntnih vojsk ae more začet, velikih operac.j Pretekla noč je bila mirra, včeraj pa so bile živahne akcije izvidniških čet, posebno na francoski strani. Zavezniško letalstva pripravljeno za večje akcije London, 29. okt. s. Poročevalec angleškega radia pri angleškem letalstvu v Franci j; poudarja, da sta angleško in francosko letalstvo pripravljeni za večjo akcijo v primeru potrebe. Doslej angleška letala pri svojih izvidniških poletih nist sploh nikdar nosila bomb m niso hotela napadati niti sovražnih vojaških objektov da ne b. bilo žrtev med civilnim prebivalstvom, k: so pri takih napadih vendarle vedno neizogibne Po sodbi ameriških opazovalcev ie an gletko letalstvo bolje pripravljeno nego nemško. Je bolje lzv^/bano m bolje oprem- Nizozemska v borbi za svojo neodvisnost Nemški vpad bi izzval nedogledne politične in vojaške posledice — Nemčija ne bi imela od njega nobene neposredne koristi in bi si nakopala samo nove sovražnike ijeno. L**Uki«he Izgube zaveznikov Pariz, 29 okt s. Po uradnih francoskih podatkih ki so bil: pravkar objavljeni, je francosko letalstvo do 20. t. m izgubilo samo 8 izvidniških letal Nemci pa v istem času 24. Francoska letala so od začetka vo.me izvršila 250 izvidniških poletov podnevi in 70 ponoči navadno v višini nad 8000 m Za letalske službo se v Franciji vsak dan prijavlja po 200 prostovoljcev. V kratkem bo v francoskih 'eta'sk h tovarnah zaposlenih že 300.000 delavcev. Fagreb stssr?sas'fev nemške roKmarnice Dunquerque, 29 okt br Popoldne so na tukajšnjem pokopališču pokopali trupla častnika n p?t'h movnar-iev nprns^o nod-mornice, ki se je bržkone potopila nekje v Rokavskem prelivu. Kakor znane so ta j tmiVn ribiči rinfrfn našli na ne- ščeni obali v bližini Dunquerquea. Pogre-ba nemšk h mornarjev ?o =e udeležili tudi | francoski admiral Platon Declaier ter drugi zastopniki francoske vojske. in angleške Slabo vreme ovira vojaške operacije Pariz. 29. okt. A A. (Havas). Kar se tiče vojaškega položaja, je treba poudariti, da je vreme vsak dan slabše Na Vogezih in v saarski pokrajini sneži. V drugih pokrajinah na fronti imajo zelo mrzel dež. Zemlja je povsod blatna, reke narafčajo, posebno pa Ren. Verjetno je da bodo postale velike vojaške operacije popomoma nemogoče. Sedaj razpo'aga nemško vrhovno poveljstvo z vsem človeškim in ostalim i i i u * . " .""T" materialom, da bi mogla začeti in vzdržati j ^ ,Z [n svojo ofenzivo, zdi pa se, da je Nemce sla bo vreme povsem iznenadilo, ker se je te- Fi'a?ac5>sko vcfno porošilo Pat iz, 29. okt.. AA. Poročilo francoskega vrhovnega poveljstva št Ul od 29. oktobra zjutraj pravi, da j na k m in v zrai^ s veliki pl- v obrambne bloke, kt bi obroč, katerega | triotizem je izpričal s tem, da je p^prl grško letalstvo s svobodnimi prispevki, ki so dosegli 370 milijonov drahem. tos izjemno na zapadu začelo mnogo prej kakor druga leta Treba bo čakati, da pride prvi suhi mraz, k' bi napravil zemljo trdo ne samo na fronti od Mozele do Rena, temveč tudi na vsem področju eventua'nih bodočih vojnih operacij. Ker so oblaki zelo nizko, ni mogoče ničesar videti, zaradi česar niti nemfko niti. nasprotno letalstvo ne more praktično podvzeti ničesar. To je dije služi v ,ng!eški vojni mornarici. Veliki angleški nakupi vreč v Iniliji london, 29. okt. AA. (Reuter). Angleška vlada je pri zvezi Indijskih predilnic jute naročila 500 mil jonov vreč. To je eno izmed največjih naročil od začetka vojne. Angleška vlada bo v Indiji sklenila še druga, vel ka naročila. Računajo da bo nakupila še 500 milijonov vreč. ' sta 7^rad;H Francija in Angliia okrog N°rr>*Me doslej le napol, še znatno izpopolnili. V zvezi s tem so se razširile vesti, da je Belgija Nizozemski ponudila vojaško zvezo, Nizozemska vlada 1e to ponudbo zaenkrat odklonila. V političnem pogledu bi ta zveza dejansko omejila nizozemsko neodvisnost. Svojo nevtralnost tolmači Nizozemska tudi z vidika svoje neodvisnosti. A tudi v praksi ta zveza ne bi mogla priti do prave veljave. V primeru nemškega napada na Belgijo bi Nizozemska mogla svoji zaveznici le malo pomagati, ker bi morala na lastnih mejah koncentrirati vse svoje razpoložljive sile. Kakor znano, ie nizozemska meja z Nemčijo mnogo daljša kakor belgijska. Nemške grožnje Nizozemski samo propagandni manever ? Pariz, 29. okt. z. Tudi v Parizu so naraščajoče nemške vojaške priprave zbudile mnogo pozornosti in izzvale celo vrsto komentarjev. Nobenega dvoma ni, naglašajo pariški vojaški krogi, da bo vsak nemški sunek proti Magnotovi črti odbit Zato nI neverjetno, da bodo Nemci skuSa- Turški narodni praznik AnKara, 29. okt AA. V vsej Turčiji so z velikim navdušenjem proslavili 16-letni-co turške republike. V vseh mestih so bite vehke vojaške parade, razne druge svečanosti in ljudske veselice. Vsa mesta so bila okrašena z zastavami. Predsednik turške republike Izmet Ineni je opoldne sprejel v palači turške narodne skupščine člane vlade, poslance in zastopnike diplomatskega zbora, ki so mu čestitali k današnjemu narodnemu prazniku. Popoldne sta bila v Ankari velika parada turških čet in nastop turške mladine. Baldur v. Schirach nesposoben za vojaško službo ^Pari«. 29. okt o Agencija Havas poroča, da se je vodja nemške mladine Baldur v Schirach prostovoljno javil za službo v vojski, da bi bil za zgled vsem drugim. vendar pa ga je zdravniška komisija odklonila. Ruske dobave živil Nemčlp Rusjja bo dobavila Nemčiji v dveh mesecih milijon ton žita Moskva, 29 okt. AA (Havas). Prvi rezultat. ki ga je nemška gospodarska misija dosegla v zadnjih dneh v Moskvi, ie bii ta dd se je sklenil nakup milijon ton žita, ovsa. in rži ki se morajo dobaviti Nemč; ji v dveh mesecih Splošno mnenje ie da Rusija lahko brez težkoč dobavi Nemčiji še drug' milijon ton živil. Rusija ;e že leta 1938 izvozila v Anglijo in Belgijo 2 milijona ton teh pridelkov. Smatra se da bi mogla to storiti tudi to letos ne da bi naj-manje bila oškodovana pieskiha v Rusiji sami Poročila o žetvi I. 19^9 niso bila povsem zadovoljiva Dasi žetev n; bila slaba, se more smatrati da tudi ni bua posebno dobra V pokrajini Sara^ova jt bila zelo velika suša in splošni klimatični pogoji v jugovzhodnem delu evropske Rusije niso bili taki da bi se mogla pričakovati dobra žetev v teh krajih Med člani nemške dele gacije. ki so ostali v Moskvi, in člani ruskega komisarijata za zunanjo trgovno se pogajanja nadaljujejo. Nekateri nemški delegati in strokovnjaki «o včerai zapustili Moskvo, zdi pa se da bodo na njihovo mesto prišli drugi Iz nemških Krogov m dobiti poročil. Ni dvoma da bodo ti razgo vori dosegli rezultat vendar pa v nevtralnih krogih trdijo da so razprave v tem pogledu precej težavne Nemška gospodarski položaj v Strasiesjski fssei Pariz, 29. okt. br Današnji 'isti objavljajo nekaj zanimivih podatkov o gospo- darskem položaju v Nemčiji. Ugotavljajo, da je nemška gospodarski strokovnjak BrLngmaan, k. je imel pred kratkim na nekem zborovanju zastopnikov nemškega gospodarstva govor po katerem o njem ni samem več slišati rekel, da se mora Nemčija boriti s težavami na treh področjih: aa področju prehrane na področju oskrbe s pogonskimi sredstvi ter na področju oskrbe z železno rudo. Toložaj glede prehrane je razviden že iz uvedbe ž vilskih kart takoj ob pričetku vojne. Glede bencina ugotavljajo listi, da ga rabi Nemčija v vojn. najmanj 15 do ?0.000 ton na leto Sama producira 6 milijonov ton raznih nadomestkov. Iz Rumunije lahko uvaža 4 do 5 milijonov ton. Kol;č na ruskega petroleja, ki so bile na razpolago za zvoz, so v preteklem letu znašale en milijon ton. Po teh računih bi morala Nemčija poskrbeti še naknadno dobavo 3 do 7 milijonov ton. železne rude so v nemških rudnikih !• 1936 nakopali 6.6 m liionov ton, 1. 1937 pa 8.6 milijonov. Tega leta je morala Nemčija uvoziti iz tuj ne še preko 20 milijonov ton železne rude. Njene potrebe so sedaj še znatno višje. Popis živlfesmkih potrebščin v Španiji Madrid, 29 okt. A A. (Havas). Guverner mesta Madrida je pozval vse producente in veletrgovce v Madridu in v provinci, naj mu predložijo seznam življsnskih potrebščin, ki jih imajo v svojih zalogah. y ©S Flint" Ameriška uradna kritika o postopanju ruskih oblasti v Murinansku Moskva, 29. okt. AA. (Havas) Iz Mur-manska javljajo agenciji Ta? da je zaplenjena ladja »City of Flint« zapusti'a pristanišče zvečer 28 oktobra ko je bilo končano popravilo strojev. London, 29 okt. s Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo v NVashing^onu pregled dosedanjega razvoja inedenta z la djo »Citv of Flint«. Izjava ugotavlja da je mogoče rusko stališče nevtralnosti na podlagi tega incidenta resno kritizirati in da ruska vlada v tem primeru ni pnkaza'a volje za sodelovanje z ameriško vlado Rusija je odklanjala informacije o ladji oCitv of Flint«. ki jih je ameriška vlada zahtevala Celo snoči še ni sporočila, če je ladja odplula ali ne. (Kakor pripominjajo v Londonu je šele eno uro po objavi te ameriške izjave ruska agencija Tas po radiu objavila, da je ladja »Citv of Flint« odplu la ni pa povedala niti časa odhoda niti drugih podatkov. Medtem je iz Kodanja prišlo poročilo, da so videli »Citv of Flint« v petek ponoči že ob zapadni norveški oba- li ter da je očividno na poti v Kiel Nemška vlada pa ie medtem javila v VVashing-ton. da je »Citv ot Flint« še v Murmansku) Izjava ameriškega zunanjega ministrstva ugotavlja dalje da b' smela ruska v'ada dopustiti da zaplove zajeta ladia »Citv ol Flint« z nembra AA. (DNB). Na Češkem in Moravskem. kjer so prejšnja leta slavili današnji dan kot državni praznik je ta dan potekel v nrru Prebivalstvo je delalo kakor navadne dni. Samo v Pragi je neka skupin« mlad h ljudi poskušala demonstrirat. Policija je neko večjo skupino ten mladih ljudi na Vaclav9«m trgu razgnala. Drugih incidentov oa nI bilo. Nova iranska vlada Teheran, 29 okt. AA. (Havas). Ker je vlada podala ostavko je kralj ob otvoritvi parlamentarnega zasedanja poveril dosedanjemu pravosodnemu ministru Dafta-riju mandat za sestavo nove vlade. Dosedanji predsednik ministrskega sveta Dzam je bil imenovan za dvornega ministra. Novo vlado so danes sprejeli na dvoru: Politični krogi demantiraio vesti o tem. da se bodo sestali zastopniki držav: ki -o podpise sadabski pakt. Pariz, 29 okt AA Iz Teherana poroča jo. da so v novo -ransko vlad« ki jo je se stavil snoči Daftari vstopili Mozafar Alma kot minister za zunanje zadeve Ashard Hekmat kot mmister za notranje posle Ahmed Nakijevan kot finančni minister Perzijska agencija javlja- Dne 26 okto bra se ie začelo 12 zasedanje zakonodaj ne zbornice V prestolm besedi je bilo po sebno poudarjeno prizadevanje vlade ki ie prineslo najboljše uspehe na gospndarskejr in socialnem polju Odnošaji z drugimi dr žavami, posebno 9 sosednim temelie n? prijateljstvu in vzajemnem spoštovanju Ker je trgovinska konvencija z Rusijo po tekla, je prišlo do zastoja v trgovinskih razgovorih vendar je upati da se bo spn čo vzajemne dobre voljt kmalu doseglo nar malno razmerje med obema državama Gle de na spopad v Evropi je kralj omenil, da je vlada zavzela stališče absHu^ne nevtra1 nosti. ker pa vojna povzroča neugodne po sledice v finančnih in gospodaiskih vpra šanjih vseh narodov, pimeni nevarnost tf ves svet in za to žel; da bi se čim prej do segel mir. Torpediranje rumunskega petrolejskega parnika BuKarešta, 29. okt. s. 9000 Ionski m munski parnik »Ospenia«, ki je bil nato vorjen z rumunskim petrolejem za Fran cijo, je bil torpediran ob francoski obali bl zu luke Quesson. Parnik, ki se ie vne ter kmalu zgorel, se je potopil. 50 mož po sadke se je bržkone ponesrečilo. Nj. Vel. kraljica vzidala temeljni kamen za osre&tj® dijaško kuhinjo v Beogradu Becgrad, 29. okt. p Na zemljišču, ki ga je poklonila beograjska občina v ulici Miloša Velikega, so danes slovesno blagoslovili temelj nove osred ije dijaške kuhinje v Beogradu. Temeijni kamen je vložila Nj Vel. kraljica Marija Navzcči so tudi bili Nj Vis. kneginja 01«a. minister za socialno politiko dr Bud;?avljev:č. vojni minister general Nedič. prosvetni mini- ster Maksimovič in mnoge druge ugledne osebnosti. Temeljni kamen je blagoslovil patriarh Gavrilo cb mnogoštevilni asistenci pravoslavne duhovščine. Minister dr. Budisavljevič je v svojem govoru poudarjal veliko skrb Ni Vel kraljice Mariie za dorašč? očo mladino Poslopje nove dijaške kuhinie bo veljalo 3.5 milijona din. ■ Npš* not^crla m polnoči Avstrijski legitimisti na delti Starhemberg pri dr. Benešu — Akcija za obnovo avstrijske monarhije v omejenem obsegu Pariz, 29. okt. p. V Parizu je zbudilo mnogo pozornosti delovanje, ki so ga v zadnjih dneh razvili avstrijski legitimisti. V Parizu so sedaj zbrani skoraj vsi reprezen-tanti habsburške družine, a tudi vodilni avstrijski legitimistični politiki s knezom Star-hembergom na čelu. Pričeli so razvijati veliko akcijo, da bi se po zavezniški zmagi obnovila avstrijska monarhija, za kar pa bi bilo treba pridobiti vse prizadete srednjeevropske države. Habsburžani razvijajo svojo akcijo za obnovo nekdanje avstrijske monarhije, ki bi imela seveda zelo omejen obseg, na diplomatskem področju pa tudi v javnosti. Tako je današnji »Sunday Dispatch« v Londonu objavil sliko Otona Habsburškega in ji dodal legendo, v kateri naglaša, da so avstrijski legitimisti postali zelo aktivni in da so navezali stike tudi že z vsemi diplo-natskimi in političnimi zastopniki podu-navsklh držav v Parizu. Na diplomatskem področju je pomemben logodek, o katerem poroča »Pariš Midi« in ki je zbudil v pariških političnih krogih prav posebno pozornost Knez Starhemberg, nekdanji voditelj avstrijskih heimvvehrov-:ev, ki je sedaj prevzel vodstvo avstrijskih egitimistov v Parizu, se je sestal s pred-ednikom češkoslovaške emigrantske vlade 1r. Benešem, ki mu je izjavil, da ideja obnove habsburške monarhije sedaj ni več ta-'-co neizvedljiva, kakor je bila še pred nedavnimi leti. Na Madžarskem se slej ko prej ■nočno ogrevajo zanjo in kot jez vsaki novi lemški ekspanzivnosti po sedanji vojni bo služilo njeno uresničenje miru v Evropi. Listi pa naglašajo v svojih poročilih o ej akciji, da bodo morale na obnovo avstrijske monarhije pristati vse nasledstvene države. Zelo je verjetno, da bo v danem nrimeru to idejo podprla tudi Italija, za katero je že odprava Schuschniggovega režima pomenila presenečenje. Habsburžani se lahko tudi v celoti zanašajo na Vatikan Sedaj bodo morali pridobiti za izvedbo svo-iih zasnov v prvi vrsti še Jugoslavijo. Ce bodo Ceni. Slovaki, Madžari, Jugoslovani in Italijani v danem primeru pristali na obnovo habsburške monarhije, ki bi obsegala le etnografsko strogo omejeno avstrijsko in madžarsko ozemlje, bi na to pristali tudi Anglija in Francija. Legitimisti razvijajo akcijo tudi za ustanovitev avstrijske legije v Franciji, katere vodstvo bi prevzel knez Starhemberg sam. V političnih krogih se širijo tudi vesti o sličnem delovanju Hohenzollerncev za obnovo nekdanje nemške monarhije. Njihova akcija pa je povsem tajna, ker živi nekaj članov te nekdanje vladarske družine v Nemčiji in se boje, da bi povzročila kakšne represalije proti njim. Na fronti sneži Pariz, 29. okt. p. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je nocoj objavilo 112. vojno poročilo: Na fronti je dan potekel v splošnem mirno. Pariz, 29 okt. br. Na fronti je tudi danes snežilo. Zato so bile operacije ob Saari in v Vogezih pač redkejše. Izvidniško delovanje je bilo le vzhodno od Mozele, zapadno Warndtskega gozda in vzhodno od Saarge-mlinda. Francoske izvidnice so presenetile nekaj nemških izvidnic in ujele nekaj nemških vojakov. Letala so danes ostala na svojih letališčih. O nadaljnji koncentraciji nemških čet v Porenju ter na področju med Emdenom in Hamburgom ni novih vesti. Nova zarota rnmunske Železne garde Bukarešta, 29. okt. p. Po informacijah agencije United Press je bilo danes v Ploe-stiju aretiranih 120 ljudi Policijske opasti so odkrile zaroto proti notranjemu ministru Malinescu. Kakor zatrjujejo, so jo zasnovali poslednji elementi nekdanje železne garde Ma'inescu je namreč po umoru min. predsednika Calinesca izdal znane drakon-ske ukrepe proti železni gardi. r Shod SDS v Beograd Beograd, 29 okt p. Dopoldne je bila v kavarni Trantafilovič javno zborovanje SDS Predsednik stranke dr Budisavljevič je prišel na zborovanje šele pred koncem ker je bil prej službeno zadržan Shod je otvoril bivši pomočnik ministra Toša Radi-vojevič ki je najprej po>!a.»til sponvn pokojnega Svetozarja Pribičeviča in izrekel priznanje dosedanjemu predsedniku stran ke Adamu Pribičeviču V svojem govoru je nadalje navedel glavna načela SDS ki jih je označil že novi predsednik dr Budi«av Ijevič v svoji nedavni izjavi Za njim so govorili še drugi govornik: ?adnji dr Budisavljevič. ki so ga vsi prisotni navdušeno pozdravili Slavo poslanika Campbella Beograd, 29 okt. p Angleško Jugoslovan ska liga je priredila danes v slovo angleške mu poslaniku Ronaldu Campbe'iu čajanko ki so se je udeležili poleg mnogih drugih uglednih osebnosti tudi francoski, poljski in ameriški poslanik. Slava zagrebškega artilerijskega polka Zagreb, 29 okt o Danes je proslavil top niški polk kraljeviča Tomislava nb obletnici dneva, ko je hrvatski sabor proglasil odcepitev od Avstrc-Ogrske monarhije, svojo krstno slavo. Proslavi se prisostvovali vsi generali zagrebške posadke, kakor tudi poveljnik orožniške brigade banovine Hrvatske, general Tartaglia. podban dr Kr bek. načelnik notranjega oddelka banske oblasti Bojkič. komisar zagrebške mestne uprave Starčevič in mnogi drugi predstavniki. Seja uprave SKJ Beograd, 29 okt. p Na seji izvršnega odbora saveza SKJ je bilo sklenjeno, da se skliče plenum upravnega odbora saveza SKJ za 18. in 19. novembra na sejo v Beogradu. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe Za vse vloge in obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Izredni občni zbor JAS Včeraj so v Ljubljani ustanovili nov »Atletski savez kraljevine Jugoslavije« s sedežem v Zagrebu. Za predsednika je bil izvoljen Veliko Lgrinic. Delegati slovenskih klubov v dveh taborih. Ljubljana, 29. oktobra Na predlog zagrebškega atletskega podsaveza je bil danes ves dan pri Mikliču izredni občni zbor JAS, ki je imel nalogo reorganizirati našo atletiko v duhu nove politične ureditve v državi. V glavnem je šlo za ustanovitev posebnega slovenskega, hrvatskega in srbskega atletskega saveza in ustanovitev vrhovnega atletskega saveza za vso državo. Zborovanje je točno ob 10. otvoril predsednik JAS ing. Gruden, ki je po kratkem pozdravu delegatov in ministrskega odposlanca g. Milana šuštiča predlagal uda-nostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. Predlog je bil sprejet z burnim odobravanjem. Na občnem zboru je bilo vsega zastopanih 50 klubov (od 56, ki jih šteje JAS). Citanje poročil posameznih funkcionarjev ni bilo, ker so klubi prejeli poročila razmnožena že prej in se je zato takoj začela razprava o njih. Po končani debati je bila soglasno sprejeta razrešnica odboru, nato pa je vodstvo občnega zbora prevzel najstarejši delegat načelnik g. Ivo Sancin. Glede izpremembe pravil so bili stavljeni trije predlogi. Po zagrebškem naj bi se vrhovni atletski forum imenoval »Atletski savez kraljevine Jugoslavije«, Beograjčani pa so predlagali »Vrhovni jugoslovenski atletski savez«. medtem ko je bil ljubljanski delegat za stari naziv JAS. Pri glasovanju je prodrl s 26:24 zagrebški predlog. ker so Beograjčani svojega umaknili, že pn tem glasovanju se je izkazalo, da deleeati slovenskih klubov, ki so v ostalem imeli večino (Slovenci 24, Hrvati 20, Srbi 6 glasov) niso bili edini, kar je imelo pozneje še usodne posledice. Po razpravi o določitvi sedeža vrhovnega saveza je glasovanje izpadlo v prilog Ljubljane v prej omenjenem razmerju. Sedaj bi moralo priti še do novega »finalnega« glasovanja med Ljubljano in Zagrebom, ki pa se ni izvedlo, temveč je bil občni zbor zaradi pozne ure odložen na popoldne. Popoldanski del se je nato razvijal zelo hitro, prinesel pa je hude udarce za slovensko atletiko, ki smo si jih žal krivi sami. Najprej smo propadli glede predloga, da bi bil sedež vrhovnega saveza v Ljubljani, kar je bilo dopoldne že skoraj sklenjeno. Zagrebčanom je namreč v odmoru uspelo, da so pregovorili beograjske delegate, ki so glasovali zanje, tako da bo bodoči vrhovni atletski forum še nadalje ostal v Zagrebu. Pri glasovanju o novih pravilih je s svojim predlogom prodrl član beogiajske Jugoslavije g. Sim'č, medtem ko je predlog našega delegata spet propadel, zagrebškega pa so umaknili. Pri glasovanju za novi eks JtutHni o^bor v okviru novih pravil, je za tem spet zmagala lista g. Simiča iz Beograda pred^g slovenskega delegata pa je bil s 23:26 glasovom odklonjen. V tem odboru so torej: kot predsednik Veljko Ugrinlč, kot tajnik Fuchs, kot blagajnik Zvonko Marijan in kot tehnični refer^ni Krajačič. Današnji izredni občni zbor JAS je bil važen mejnik v nadaljnjem življenju naše atletike, toda žal sta »vlada« in »opozicija« v našem atletskem pod savezu zamudili priložnost, da bi se bili uveljavili, kakor gre Slovencem po številu in moči aktivnega članstva. Električna zadruga v šiski še obstoji Ljubljana, 29. oktobra V telovadnici osnovne šole v šiški se Je dopoldne vršil izredni občni zbor šišenske Električne zadruge, za katerega je bilo spričo razburljivih dogodkov zadnjega časa prav živahno zanimanje. Zborovanje je vodil novi načelnik zadruge Babnik, ki je obrazložil, da gre za odločitev o likvidaciji zadruge in za glasovanje o pritožbi članov, ki so bili v navzkrižju s pravili zadruge izključeni. Debata je bila prav živahna. V imenu opozicije so govorili gg. Lajovic, Zemljič, Cimerman, Cerne in inž. Manda. Govorniki so prepričevalno pobijali argumente načelstva, in ko je bil predlog o likvidaciji zadruge stavljen na glasovanje, se je od 120 prisotnih zadružnikov 90 izreklo proti nji. Ta rezultat je na manjšino vplival tako porazno, da do razprave o drugi točki dnevnega reda, o pritožbi izključenih članov, sploh ni prišlo in je zastopnik policije razpustil zbor. KllttJE ENO VECBABVNE JUGOGfcAflKA MT&ANAM ireDro, drage Kaniiif in vsakovrstni ZLATOMf ou aaivišjih cenah 1». EBERLE. Ljubljani lvrševu v laia^a notela »Slon« f Dotrpel je naš predobri soprog, oče, gospod IVAN GROS žel. uradnik v pokoja Pogreb bo jutri ob 14. iz mrllSke veže javne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. LJUBLJANA, 29. oktobra 1939. ŽALUJOČI OSTALI.