Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 1 V petek (3/11 °C), soboto (1/10 °C) in nedeljo (2/12 °C) bo delno oblačno. Četrtek, 28. januarja 2016 številka 4 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-l ■in =o ■u-t ifo ;o TAKO mislim ■ v Januar se počasi poslavlja, prave zime pa v Šaleški dolini letos še nismo začutili. Na srečo so vsaj noči tako mrzle, da lahko na bližnjih smučiščih izdelujejo umetni sneg. A bi zdaj, ko nas čez dan že zelo prijetno grejejo sončni žarki, večina na zimo tako in tako najraje že kar pozabila. No, da je vendar tu, je te dni pokazal led na jezeru in nekaj dni omogočil zagnancem celo drsanje. Sicer pa v deželo že prihaja pust s svojim bogatim spremstvom, njegova glavna naloga pa je, da spodi zimo iz dežele. Pomagajmo mu s pustnimi norčijami, ki se že začenjajo, ali pa s čisto prijaznimi sprehodi po naravi. Krepijo tako telo kot »duha« in preganjajo če že zime ne, vsaj prehlad. Odprli poslansko pisarno SMC Velenje, 22. januarja - Lokalni odbor stranke modernega centra je v prostorih Ljudske univerze odprl poslansko pisarno poslanca Saše Tabakovica, ki je bil izvoljen na listi te stranke v tukajšnjih volilnih okoljih. Otvoritve se je udeležil tudi njegov strankarski kolega, predsednik državnega zbora dr. Milan Br-glez. Skupaj s predsednico tukajšnjega lokalnega odbora Bredo Kolar so vsi trije zagotovili, da bodo prenašali v državni zbor mnenje in želje tukajšnjih pre- Med odprtjem poslanske pisarne v drugem nadstropju Ljudske univerze bivalcev. Saša Tabakovič jim bo prisluhnil dvakrat mesečno (dokončno se še niso dogovorili, a verjetno bo enkrat v Velenju in drugič v Šoštanju). Odprtje poslanske pisarne je bila tudi priložnost, da so čla- ni te stranke izmenjali stališča o aktualnih dogajanjih tako na lokalni kot državni ravni. Z lokalno so tesno povezani preko Brede Kolar, ki je tudi podžupanja, in še dveh svetnikov, z državnim zborom pa odslej še bolj poglo- bljeno preko Saše Tabakovica, ki ga bodo naslednjič lahko srečali v Velenju na osrednji prireditvi ob dnevu kulture, na kateri bo slavnostni govornik. 'Ne jamrajmo, iščimo rešitve' Tatjana Podgoršek Po nekaterih podatkih živi v Sloveniji pod pragom revščine 291 tisoč ljudi. Med njimi je največ upokojencev. Revščina v državi je v zadnjem desetletju naraščala mnogo hitreje kot drugod v Evropi. Od leta 2009 do 2013 naj bi se povečala kar za 3,2 odstotka, kar pomeni, da se srečuje z revščino še dodatnih 6.400 ljudi. Žalostno, a še kako resnično. Prav tako žalostno, a neverjetno, pa bi lahko v povezavi z uvodom dejali za »novo modo«, ki jo spremljamo z odprtimi očmi in ušesi, pa ne moremo verjeti, da je res. Bine Kordež, nekdaj prvo ime velikega Merkurja, je za svoja nečedna dejanja prepričan, da jih je izvajal v dobri veri, da dela prav. Za posledice teh se sicer ni javno opravičil, je pa s tožilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde, s čimer naj bi si prislužil nižjo kazen. Ker ni bežal od odgovornosti, ker je priznal, da je zaradi njegovih potez šlo veliko podjetij v stečaj, in ker se je na sodišču obnašal lepo, je tožilec menil, da bi bilo za poštenega in moralnega tajkuna neetično, če bi ga sodišče kaznovalo za celotni del kazni. Del te bi si - po njegovem - morali pripisati tudi tisti, ki so ga k temu spodbujali. V dobri veri, da mu kot sekretarju na ministrstvu za javno upravo nihče ne bo gledal pod prste, si je privoščil vzeti in ne plačati paštete Gavrilovic, jušne kocke, študentsko hrano, suhe slive, čokolado, piškote domacica... Janko Burgar. Ko je prišla zadeva na dan, se je opravičil, češ, da je šlo za nezrelo dejanje, ki mu ni v ponos, in ga obžaluje. Šlo je za obdobje, ko je bil zelo razočaran nad nekaterimi dogodki. »Še enkrat poudarjam, da dogodek obžalujem, vseeno pa verjamem, da sem dober član te družbe!« Halo! Tretja stvar samo minulega tedna, zaradi katere si človek večkrat postavljanja vprašanje: pa kje mi živimo, je napis: »Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve«. Gre za napis, ki ga je Cerar postavil na govornici, za katero je opravičeval dejanje finančnega ministra Mramorja, ki je kot dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani, tudi v dobri veri, da dela prav, poskrbel s plačilom dodatka za stalno pripravljenost profesorjev in fakultetne administracije za sistemsko krajo. Kajti predlagane rešitev so bile ugodnejše, ljudje, ki so bili njen sestavni del, pa so prenesli okrog državo in zaobšli varčevalne ukrepe. Ker je Mramorpriznal in obžaloval, Cerar ni videl razloga za sprejem ponujenega odstopa. O tem je Cerar še dejal. »Mislimo resno s pravno državo. Tudi če gre za tiste, ki so v našem ožjem krogu.« Njegovo sporočilo bi lahko zato še tisti, ki delajo pošteno in pošteno plačujejo svoje obveznosti, ki se srečujejo z revščino ne po svoji lastni krivdi, razumeli tudi kot: ne jamrajte, dragi državljani, nad davčnimi blagajnami, prenizkimi pokojninami, plačami, previsokimi davki, znajdite se in najdite kak drug način za prinašanje države naokrog. Iščite rešitve. Če vas slučajno dobijo, se opravičite in dodajte, da ste to počeli v dobri veri, da delate prav. Če so se zgornji primeri (pa so le delček vse zgodbe) obnašali neetično in neodgovorno do države, zakaj bi se ostali Slovenci ne smeli? ■ ■ ■ Golte brez dokapitalizacije? Čeprav je bila na zadnji skupščini potrjena dokapitalizacija družbe Golte, se občine lastnice za to niso odločile, čeprav so večinoma pripravljene subvencionirati žičniško infrastrukturo. Mestna občina Velenje je doka-pitalizacijo pogojevala s sodelovanjem ostalih družbenikov, ki pa se za to niso odločili. Kakšna bo zdaj nadaljnja pot sanacije, še ni znano. Pustne prireditve Velenje, Šoštanj, Mozirje - Pustne norčije so pred vrati in nanje se pustnjaki že zavzeto pripravljajo. V Velenju bo za pustno razpoloženje poskrbel Festival Velenje, ki bo v sodelovanju z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje ter tukajšnjim zavodom Rdeča dvorana pripravil v torek, 9. februarja, otroško pustno rajanje. V Rdeči dvorani ga bodo začeli ob 17. uri. Šoštanjski pustjaki »pilijo« še zadnje podrobnosti za tradicionalni pustni karneval, ki bo v soboto, 6. februarja, ob 15. uri na Trgu bratov Mravljakov v središču Šoštanja. Osrednja tema dogodka bo begunska kriza, karneval pa so naslovili Orient ekspres Šo-štanj-Evropa. Nanj so tudi letos povabili nekatere tuje skupine. Prvič se bosta v Šoštanju predstavili skupini iz Brazilije ter Romunije. Člani društva Pust Mozirski bodo stopili na »sceno« v četrtek, 4. februarja, s podelitvijo trških pravic zaslužnemu priseljencu v Mozirje, pustne aktivnosti pa bodo sklenili na pepelnično sredo. ■ tp Številni dogodki ob kulturnem prazniku Mestna občina Velenje pripravlja osrednjo proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika v četrtek, 4. februarja, ob 19. uri v Domu kulture Velenje. Slavnostni govornik bo poslanec v državnem zboru RS Saša Tabakovic. Kulturni program bodo pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Gorica. Uro pred slovesnostjo, 4. februarja, ob 18. uri bodo v Galeriji Velenje pripravili županov sprejem za ustvarjalce, ki delujejo v kulturi. V Galeriji Velenje bo takrat tudi odprtje razstave priznanega slovenskega slikarja, Prešernovega nagrajenca Marka Jakšeta. a mz ■ 2 Zasedali bodo velenjski svetniki Velenje, 2. februarja - Na seji se bodo zbrali svetniki Mestne občine Velenje. Glede na to, da je pred prejšnjo sejo kot svetnik odstopil Franjo Bartolac (SDS), ki je bil tudi član nekaterih odborov in komisij, bodo sprejeli v zvezi s tem ugotovitveni sklep, na osnovi katerega bodo potem v svet lahko imenovali naslednjega z liste SDS. Dopolnili bodo kar nekaj odlokov in pravilnikov o dodelitvi sredstev preko javnih razpisov. Med drugim bodo dopolnili tudi statut Mestne občine Velenje, odlok o gospodarskih javnih službah, oddaji službenih stanovanj, spodbujanju podjetništva ... Na dnevnem redu imajo tudi odlok o trajnostnih urbanih strategijah za pametno, prijetno in prijazno Velenje 2025. Skupaj se nameravajo dogovoriti o kar 22 zadevah. a mz Javni razpisi Šmartno ob Paki - V letošnjem proračunu Občine Šmartno ob Paki so predvidena sredstva za sofinanciranje izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav, podjetništva, kmetijstva, dejavnosti društev in športa. V teh dneh občinska uprava pripravlja javne razpise za dodelitev tega denarja, predvidoma pa jih bo objavila v drugi polovici prihodnjega meseca. Na občinski upravi zagotavljajo, da bodo za posamezen razpis na voljo sredstva v višini kot v preteklih letih, zato pričakujejo, da bodo vse dejavnosti potekale v predvidenih okvirih. Po predvidevanjih bodo pogodbe podpisovali in denar za te namene uporabnikom nakazali že v spomladanskem času. ■ tp Pravilnik o dodeljevanju enkratne pomoči Šmartno ob Paki - Občanom, ki so se znašli v položaju, v katerem zaradi pomanjkanja denarja niso mogli zadovoljiti osnovnih potreb, je Občina Šmartno ob Paki v prejšnjih letih pomagala z dodelitvijo enkratne denarne pomoči do višine 150 evrov oziroma ob izrednih dogodkih, kot sta požar ali poplave glede na povzročeno škodo ter nujnost ureditve razmer. Od letos dalje dodeljevanje enkratnih izrednih denarnih pomoči v lokalni skupnosti ureja pravilnik. Vsebinskih sprememb so v njem predvideli zelo malo, bolj podrobno pa so določili postopek. Še vedno bodo lahko upravičenci v izrednih primerih dobili pomoč za plačilo položnic za osnovne potrebe, kurjavo, šolske potrebščine ter za odpravo posledic elementarnih nesreč. Upravičenec bo lahko prejel pomoč enkrat v obdobju 12 mesecev. S tem ukrepom želi Občina ohraniti dostojanstvo vsakega občana, pojasnjujejo na občinski upravi. Pravilnik o dodeljevanju enkratnih izrednih denarnih pomoči bodo najprej obravnavali člani delovnih teles, nato pa še občinski svetniki. ■ tp Sprejem predsednika Čebelarske zveze Slovenije Velenje, 28. januarja - Republika Slovenija je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije organizaciji Združenih narodov predlagala, da 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. V želji, da se s pobudo seznanijo in jo podprejo vsi slovenski čebelarji ter ostala zainteresirana javnost, bo predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč s sodelavci do marca 2016 obiskal vsa čebelarska društva v Sloveniji. V okviru prizadevanj za zaščito čebel ima pomembno vlogo ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič bo predsednika čebelarske zveze sprejel danes, 28. januarja, ob 8. uri v protokolarni sobi Mestne občine Velenje. Uro kasneje bo Noča sprejel tudi šoštanjski župan Darko Menih. a Za male čistilne naprave 1000 evrov Velenje - Čeprav je v Mestni občini Velenje kar 110 objektov, ki ležijo na območjih, kjer jih ne bodo mogli priključiti na centralno kanalizacijsko omrežje, velikega zanimanja za sofinanciranje malih čistilnih naprav ni. Od leta 2011, od kar poteka občinsko sofinanciranje je to ugodnost izkoristilo zgolj 80, lani le 14 gospodinjstev. Občina bo tudi letos zagotovila sofinanciranje, in sicer je v proračunu za to predvidela 30 tisoč evrov, posameznik pa bo lahko zaprosil za 1000 evrov nepovratnih sredstev. a mz Poslovni center Standard ima uporabno dovoljenje Suzana Kavaš (SDS) je ponovno poudarila, kako je z uporabnim dovoljenjem za poslovni center Standard. Na Uradu za razvoj in investicije so ji odgovorili, da jim uporabnega dovoljenja ni bilo treba ponovno pridobivati, ker ga je objekt imel že prej, za obnovitvena dela pa ni bilo potrebno gradbeno dovoljenje. V Pesju prehod za pešce v letošnjem letu Suzana Kavaš (SDS) je opozorila tudi na problematiko prehoda čez Rudniško cesto v Pesju, ki bi že moral biti urejen. V Uradu za komunalne dejavnosti pravijo, da je izgradnja tega prehoda predvidena letos, pridobiti morajo še projektno dokumentacijo, ker bodo morali rekonstruirati ob tem tudi avtobusno po- stajališče in urediti pločnik proti Kinološkemu društvu ter javno razsvetljavo. Objekt Stari trg 11 je predviden za rušenje Mihael Letonje (SLS) je bil sicer zadovoljen, da je Staro Velenje dobilo čevljarja, ga je pa presenetilo, da je to v dotrajanem starem objektu. Zanimalo ga je, v kakšen stanju je ta hiša. Na Uradu za razvoj in investicije odgovarjajo, da je hiša predvidena za rušenje, na tem mestu pa načrtujejo novogradnjo, ki bi jo namenili regionalnim razvojnim programom Mreža podjetniških inkubatorjev Savinjske regije. Projekta se bodo lotili, če bodo uspešno pridobili nepovratna sredstva. Če bo naložba izve- dena, bodo čevljarju zagotovili nadomestni prostor. Komu parkirni abonma? Mihael Letonje (SLS) je vprašal tudi, ali je res, da tisti stanovalci Gorice, ki nimajo avtomobilov, ne morejo dobiti parkirnih abonmajev. Na Uradu za komunalne dejavnosti so mu pritrdili, saj povsod v mestu velja, da so parkirni abonmaji namenjeni stanovalcem, ki so imetniki avtomobilov. Pločnik pri Toplovodu letos Franca Severja (Vsi v isto smer Sever) je zmotilo, da je bil ob izgradnji novega toplovoda ob cesti Simona Blatnika podaljšan le en del pločnika in kolesarske steze, podob- no pa se je zgodilo tudi v Kav-čah. Na Uradu za komunalne zadeve pojasnjujejo, da so zgradili le tisti del pločnika, na katerem so na cesto posegali zaradi posodobitve toplovodnega omrežja, ostala dela pa so predvidena za letos. V Kavčah pa morajo najprej pridobiti del zemljišča, ki je v zasebni lasti. Kako je z vodovodom na Petelinjek? Franca Severja (Vsi v isto smer Sever) je zanimalo, kako daleč je izgradnja vodovoda v Vinski Gori in kako je z dokončanjem le-tega na Petelinjek. V Uradu za komunalne dejavnosti pojasnjujejo, da je večina vodovodnega sistema dograjenega, seveda pa bo potrebnih na nekaterih delih še nekaj posodobitev v višini skoraj milijon in pol evrov. Rešitve za Petelinjek, kjer so štiri hiše, pa zaradi visoke investicijske vrednosti (več kot 800 tisočakov) še nimajo. a mz Savinjsko-šaleška naveza Od lovcev, nabiralcev do iskalcev - rešitev Slovenec ne jamra - Z univerzitetne na osnovnošolsko raven - Celjan v Ljubljani Pogledi naprej in nazaj Nekateri iskrive misli izrekajo, drugi jih pišejo. »Slovenec sem. Ne jamram, iščem rešitve,«je obelodanil naš premier. Eni so se posmi-hali, drugi so hoteli iz tega rekla izvleči koristno vsebino. Težka je bila! Bolj so se mnogi smejali njegovemu telefonskemu pogovoru z novim, tedaj še neuradnim hrvaškim kolegom. Še posebej, ko so spoznali, da je našega premierja »nategnil« eden hrvaških komikov, ki si je že pred tem privoščil Pahorja. Ni pa seveda nič kaj smešno, da lahko nekdo kar tako pride na telefonsko zvezo s tako visokim predstavnikom naše države. Kot da nas »arbitražne« prisluškovalne izkušnje niso nič izučile. Ko na drugih področjih tako poudarjamo varnost, se pri takih zvezah obnašamo »brez veze«. Sicer zadnji čas leti veliko puščic proti vrhu. Tam eni nimajo časa ali volje, da bi se pogovarjali (pogajali) s policisti, ki še kar stavkajo, drugi pravijo, da zaradi tega že trpi naša varnost. Zagotovo pa drži, da trpi naš proračun. Malo hitreje so se vendarle zavrtele zadeve v zvezi z »univerzitetno stalno pripravljenostjo«. Glave niso padle, denar pa so grešniki le začeli vračati. Denarne zadeve pa so se z visokošolske ravni usmerile na osnovnošolsko. Tu razpleta še ni, besedi pa zelo veliko. Vendarle tudi zagovorov za nekatera plačila, ker stvari na višji ravni niso ustrezno urejene. Tudi pri tem bo morda kdo ponovil: Slovenci smo. Iščemo rešitve. Neke vrste rešitve je prišel v Ljubljano iskat Celjan Marko Zidan-šek. Ne kot županov pooblaščenec ali direktor družbe Simbio, ampak kot predsednik SLS. Ta je v metropoli pripravila miren, čeprav protestni shod. Na račun vlade in njene politike na več ravneh -tudi begunske - so izrekli veliko težkih besed. Precej besed pa so si različni govorci že izmenjali o predlogu, da bi v Sloveniji ustanovili nacionalno gardo. Zaradi varnosti, seveda. Če so se uresničile napovedi, naj bi včeraj začeli tkati nove vezi med državo in občinami oziroma združenji občin. Zaradipovprečnin sta obe strani že nekaj časa na bojni nogi, a včeraj se naj ne bi pogovarjali (le) o njih, ampak kar o zakonu o financiranju občin. Ta je bil sprejet pred krizo, zato je po mnenju vlade »preveč radodaren«, pa prihaja do razkoraka med njim in »krizno« povprečnino. Prila- gajanje zakona novi stvarnosti pa za vlado pomeni manj denarja. Zato se obetajo težka pogajanja. Ob večji gospodarski rasti nekateri pač ne razumejo padanja standarda. Ob jamranju se nekaterim zdijo čudni nekateri večji projekti, ki jih po občinah še vedno načrtujejo. V Šmarju pri Jelšah so tako svetniki prižgali zeleno luč za gradnjo naravnega kopališča. V upanju seveda, da bodo za ta projekt dobili (tudi) evropska sredstva. Kot smo že pisali, imajo tu v ognju še en vroč projekt - varovana stanovanja. Tega naj bi uresničili v javno-zasebnem partnerstvu. Čaka pa jih še en zalogaj, in sicer gradnja ali nakup novih občinskih prostorov. Ali bodo šli v gostilno oziroma sosednji Šmarski hram, je še odprto vprašanje. VZrečah pa načrtujejo popoln preporod njihovega nogometnega stadiona. Ne le zato, ker ga potrebujejo domači nogometaši, tudi zato, ker veliko nogometnih ekip, ki so na pripravah na Rogli ali v zdraviliških Zrečah, želi vaditi na boljšem igrišču. S tartanom bodo »oblekli« tudi atletsko stezo, uredili razsvetljavo in postorili še vse drugo, da bo kraj dobil ustrezen športni stadion. To bo seveda precejšen denarni zalogaj. Čeprav bi radi nekaj denarja dobili tudi iz drugih virov, se bo občina del lotila postopoma; vse naj bi končali v petih letih. Medtem ko se Šmarčani in Zrečani ozirajo naprej, so se v Celju ozrli nazaj. Osrednja knjižnica je izdala posebno monografijo -monografijo starih razglednic z motivi tega mesta. Takih imajo v arhivu več kot devet tisoč, najstarejša je stara več kot 120 let. 95 so jih predstavili tudi v monografiji. Posebno značilne razglednice pa bogatijo tudi koledar za letošnje leto. Nekateri pravijo, da je knjižnica s to monografijo »segla v zelje« Muzeju novejše zgodovine; ta je podobno monografijo izdal pred dvema desetletjema. Pa še to: nekaj naložb načrtujejo za letos tudi v Celju. Pa ne le za žive. Na mestnem pokopališču bo občina uredila še nekaj grobov. Da se ne bi še kdaj ponovilo, da umrlih niso imeli kje pokopati. a k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 28. 1. 2016, barve: CM K, stran 3 28. januarja 2016 »»WAS AKTUALNO 3 Občinske naložbe bodo močno okleščene Občine se ne morejo sprijazniti s pretankim koščkom kolača, ki jim ga je odmerila vlada - Udarec po občinskih naložbah - Vlada pripravlja nov zakon o financiranju občin Mira Zakošek, Tatjana Podgoršek Usklajevanja o višini povpreč-nine med vlado in združenji občin so prišla do vrelišča, občine zahtevajo celo ustavno presojo. Je pa vse skupaj pripomoglo, da so zdaj pripravljena nova izhodišča, o katerih naj bi začeli včeraj tudi že razpravljati. Žal ta občinam niso pisana na kožo. Vodja službe za lokalno samoupravo na ministrstvu za javno upravo Roman Lavtar je pojasnil, da je bil obstoječi zakon sprejet in uveljavljen pred začetkom krize, s katero so se gospodarske razmere zaostrile in prilivi v javne blagajne ne zadoščajo za pokritje vseh potreb niti na državni niti na lokalni ravni. Zato je tudi postajal razkorak med po zakonu izračunano in dejansko določeno porabo občin čedalje večji. Na to je 22 občin opozorilo tudi računsko sodišče. Kako se delijo občinam proračunska sredstva? Dohodninska sredstva se med občine delijo po izračunu primerne porabe, pri določanju katere je ključni element povpreč-nina (povprečen strošek za izvajanje obveznih nalog na prebival- ca). Ta znesek pomnožijo s številom prebivalcev in korekcijskimi faktorji (dolžina lokalnih cest in javnih poti, število prebivalcev mlajših od 15 let oziroma starejših od 65 let, prištejejo pa se tudi nekatere druge razlike med občinami). S krizo in večanjem brezposelnosti se je dohodninski vir krčil, zato se je nižala tudi povpreč-nina. V letu 2014 je tako dohodnina v občinskih proračunih predstavljala le približno polovico prihodkov, drugo polovico pa prihodki iz drugih virov. Upoštevali naj bi tudi državne prihodke Izhodišča za spremembe zakona predvidevajo, da bi se pri izračunu povprečnine upoštevala tudi sredstva sofinanciranja posameznih občinskih nalog iz državnega proračuna ter prihodki od namenskih dajatev, namenjenih za financiranje teh istih nalog. S tem naj bi odpravili nekatera neravnovesja med velikimi in malimi občinami. V razpravo dajejo tudi določbo o primernem obsegu sredstev, po kateri lahko občina iz dohodnine dobi več sredstev od izračunane primerne porabe, kar je odvisno predvsem od zbrane dohodnine na njenem območju. Podatki pa kažejo, da je bilo v letu 2015 do sredstev, ki presegajo primerno porabo, upravičenih 14 občin. Spremembe tudi pri zadolževanju in virih Vlada načrtuje tudi spremembe pri zadolževanju občin, s katerimi bi enotno uredili zadolževanje vseh javnih oblasti. Občine naj bi posojila najemale skozi državno zakladnico, s čimer bi dosegli tudi večjo urejenost in preglednost. Zdaj same iščejo najugodnejše kredite preko komercialnih bank. Ministrstvo želi s spremembami sistema financiranja občin povečati tudi lastne vire občin in zmanjšati njihovo odvisnost od finančne izravnave in drugih dodatnih sredstev iz državnega proračuna. Osnovni davek lokalnih skupnosti naj bi postal davek na nepremičnine. Pričakujejo, da se bodo z njegovo uvedbo v primerjavi s sedanjim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča povečali prilivi v občinske proračune, čemur bi nato lahko prilagodili tudi delež dohodnine, ki gre občinam. A seveda bo treba najprej ta zakon sprejeti. Za koliko bodo prikrajšane tukajšnje občine? Obstoječi Zakon o financiranju občin ZFO-1 v 21. členu določa, da se v državnem proračunu zagotavljajo dodatna sredstva za sofinanciranje investicij v lokal- valnih ukrepov je občinam obseg sredstev za sofinanciranje naložb zmanjšan. Za naložbe je predvidena višina 5 odstotkov skupne primerne porabe občin, od tega v višini dveh odstotkov v obliki nepovratnih sredstev in v višini 3 odstotkov v obliki zadolževanja občin v proračunu države. V Velenju ob skoraj pol milijona evrov Na osnovi navedenega Mestni občini Velenje v letih 2016 in 2017 v posameznem letu pripada 111.270 evrov nepovratnih sredstev in 166.905 evrov za zadolžitev. Če s spremembami ne bodo posegali v določbe sedanjega zakona, bo Mestna občina Velenje v letih 2016 in 2017 v posameznem Vir: Pixabay, hikingArtist.com no javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov, ter da se del sredstev za ta namen občinam za vsako proračunsko leto zagotovi v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe občin. Zaradi varče- letu upravičena do 333.810 evrov nepovratnih sredstev. To seveda pomeni, da bo v dveh letih prejela za naložbe kar 445.080 manj nepovratnih sredstev. V Šoštanju manj le 9 tisočakov V Občini Šoštanj ne bodo veliko prikrajšani. Letos bodo dobili dohodnine in finančne izravna- ve skupno le 9.000 evrov manj kot lani. V Šmartnem ob Paki ob 100 tisočakov Za Občino Šmartno ob Paki pomeni nižja povprečnina oziroma sprejeti Zakon o izvrševanju proračuna velik izpad naložb. Brez vladne uredbe bi bili upravičeni za te namene do 600 tisočakov. Tako pa bodo prejeli le slabih 26 tisočakov in lahko najeli 39 tisočakov kreditov. To pomeni, da so prikrajšani za skoraj 100 tisoč evrov. Občine Zgornje Savinjske doline ob milijon evrov Močno bo uredba vlade prizadela tudi občine Zgornje Savinjske doline. Zaradi nižje pov-prečnine in nižjih sredstev za investicije beležijo letos skupaj kar 3 milijone 788 tisoč evrov izpada (Luče 624 tisoč, Solčava 380 tisoč, Ljubno 638 tisoč, Gornji Grad 592 tisoč, Rečica ob Savinji 408 tisoč, Nazarje 454 tisoč in Mozirje 690 tisoč evrov). Naložb pa bo po njihovih izračunih za skoraj milijon evrov manj. Najbolj bodo prizadeti v Solčavi in Lučah, dobili bodo po dobrih 200 tisočakov manj, kar je za njuno okolje, kjer so potrebe zaradi obsežnosti terena in majhnega števila prebivalcev še posebej velike, ogromno. Ljubno in Gornji Grad bosta ob dobrih 140 tisočakov, Mozirje ob 100 tisočakov, Nazarje lahko računa na 73 tisočakov manj, Rečica ob Savinji pa na 65 tisočakov manj. ■ Tretja os mora dobiti mednarodno dimenzijo Pogovarjali smo se s predsednikom državnega zbora dr. Milanom Brglezom Mira Zakošek Slovesne otvoritve poslanske pisarne strankarskega kolega Saše Tabakovica se je v Velenju udeležil tudi predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez. Zastavili smo mu nekaj trenutno aktualnih vprašanj. Začniva z ograjami, z žicami, ki jih sedaj ne spletamo le v glavah, ampak konkretno na mejah. Več kot očitno Evropa poklekne ob vsakem nekoliko večjem problemu, pa je bila to prej Grčija ali sedaj naval mi-grantov. Bomo jutri vsak stali za svojimi žicami? »Vsekakor ograja ni nekaj, kar bi si ta vlada ali pa ta oblast želela, ampak je bila prisiljena to narediti, ker ni kazalo, da bomo, če bomo prepuščeni samim sebi, lahko obvladali ta begunski tok. Zdaj mislim, da se potrebnost tega v tem trenutku pravzaprav niti ne vidi, ker so tudi druge države začele sprejemati svoje ukrepe, in upam, da bo tudi na evropski ravni udejanjena odločitev, ki jo je podal naš predsednik, da bomo pomagali predvsem Makedoniji, da se bo že tam selekcioniralo, kateri begunci so upravičeni do prehoda preko Slovenije - tudi zaradi tega, ker hočejo zaprositi za azil ali v Avstriji ali Nemčiji.« Dr. Milan Brglez: »Želim si, da bi vedeli, kam gremo in zakaj gremo po tej poti.« Kaj je s stavko policistov? Pravite, da se v javnosti ustvarja vtis, kot da vlada policistom ničesar ne ponuja, da pa ni tako. Ste lahko bolj konkretni? »Zagotovili smo dodatna sred- stva in s tem precej zmanjšali razkorak med tistim, kar zahtevajo policijski sindikati, in tistim, kar nudi vlada. Poudariti moram, da je tudi sicer ta razkorak vsaj za polovico nižji od tistega, kar v javnosti predstavljajo policisti. Dejstvo je, da smo pri svojih odločitvah vezani na proračun in da se velik del teh sredstev skriva v tem, da obvladujemo prej omenjeni migracijski tok.« Kaj menite o spornih dodatkih na fakultetah ? »Do teh dodatkov je prišlo po Virantovi plačni reformi zaradi tega, ker so se plače mnogim toliko znižale, da so iskali nekakšen »obvod«. Ugotovili smo, da je to narobe, in zdaj to tudi odpravljamo. To smo naredili sami.« Živite sicer v Ljubljani, rojeni pa ste v Zrečah, zato dobro poznate naše cestne zagate? »Problem naše države je vsekakor tudi ta, da nima dovolj lastnih sredstev za gradnjo in vzdrževanje svoje infrastrukture. Zato potrebuje evropska sredstva. Da bi v tem trenutku lahko za tretjo razvojno os pridobili evropska sredstva, mora pridobiti ta projekt mednarodno di- menzijo. Najpreprosteje bi bilo, da bi pri tem projektu našli sodelovanje tako z Avstrijo kot Hrvaško. Takšno izkušnjo imamo z drugim železniškim tirom, ko smo zastavili celotni koridor proti Madžarski, je postala ta investicija bolj realna.« Zelo velik problem tega okolja sta rudarstvo in energetika. Pa pustiva preiskave, ki še niso zaključene. Tukaj se zdi, kot da bi nam jih nekdo »odnesel iz doline«. »Mi skušamo predvsem urediti to stanje, ni pa tako enostavno, kot se mogoče zdi, še posebej, ker je znotraj celotne energetike zelo veliko različnih akterjev, in dejstvo je, da se ustvarjajo znotraj energetike precejšnji profiti, ki bi jih bilo vsekakor smiselno uporabiti za javne namene.« Pa vaše želje v tem letu? »Predvsem si želim, da bi Slovenija končno dobila razvojno vizijo, za katero bi stala večina prebivalcev, tako da bi dejansko vedeli, kam gremo in zakaj gremo po tej poti.« ■ Sprejem za podjetnike Danes, 28. januarja, ob 19. uri bo župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič v Podjetniškem centru Standard gostil podjetnike, gospodarstvenike in obrtnike iz mestne občine Velenje. Na ta način se želi zahvaliti gospodarstvenikom, podjetnikom in obrtnikom za njihovo uspešno delo in prispevek k razvoju Velenja. Na občini se zavedajo velikega pomena rasti ne le velikih, ampak tudi srednjih in malih podjetij in se zelo veselijo, da njihovo število raste. V preteklih letih so z razpisi spodbujali investicije in odpiranje novih delovnih mest. S podobnimi spodbudami bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih, saj želijo ustvarjati dobre pogoje in spodbudno okolje za dvig konkurenčnosti in kakovosti gospodarstva v občini. mz JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV GD ŠKALE Najemodajalca KS Škale-Hrastovec in PGD Škale V najem se dajejo poslovni prostori v Gasilskem domu Škale-Hrastovec, na naslovu Škale 85/b, Velenje v izmeri 250 m2 . Prostor ima lasten vhod, pisarno cca. 30 m2 , sanitarije, ogrevanje in vodo (strošek je po dogovoru lahko vključen v najemnino), priključek na električno omrežje (strošek ni vključen v najemnino). Možen je dostop s kamionom s prostorom za pretovor. Primerno za mirno proizvodnjo dejavnost, skladišče, ipd ... Izhodiščno mesečno najemnino v EUR/m2 pričakujemo od ponudnika. Prostori se dajejo v najem za nedoločen čas z odpovednim rokom 1 leto. Ponudnik lahko dobi podrobne informacije o pripravi ponudbe: na spletni strani http://ks-velenje.si/skale ali pri osebah Božidar REPNIK, 051 649 167, PGD Škale, Boris POLAK, 031 416 856. Najemodajalca vabita vse zainteresirane ponudnike, da skladno z razpisnimi pogoji oddajo svojo ponudbo do 15. 2. 2016, po pošti na naslov KS ŠKALE-HRASTOVEC, Škale 85/b, 3320 VELENJE v zaprti kuverti s pripisom PONUDBA ZA NAJEM PROSTOROV- -NE ODPIRAJ. Merili za izbor najugodnejšega ponudnika sta ponujena najvišja najemnina (70 %) in ostale reference ponudnika (30 %). Vsi ponudniki bodo o izboru pisno obveščeni najkasneje do 29. 2. 2016. Z izbranim ponudnikom se bo sklenila najemna pogodba najkasneje v roku 15 dni od prejema obvestila o izbiri. Če izbrani ponudnik v navedenem roku ne podpiše najemne pogodbe, se šteje, da vlogo umika. Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 28. januarja 2016 »Ko svet kihne, začnemo kašljati« V mlekarni Celeia lani odkupili za 7 milijonov litrov več mleka, kot so načrtovali - Doma ni več toliko priložnosti - Krize še zdaleč ni konec Tatjana Podgoršek Aprila letos bo minilo leto od ukinitve mlečnih kvot. Čeprav so bruseljski birokrati trdili, da bo to priložnost za mlečne proizvajalce, so drugi opozarjali, da lahko ukrep zamaje trg. Med njimi je bil tudi direktor mlekarne Celeia Marjan Jakob. Ponudba mleka ogromna, odkupne cene vse nižje Je bil mlečni trg še bolj turbulenten kot pred ukinitvijo kvot? »Bil in vprašanje je, koliko jih je pričakovalo, da bodo posledice takšne, kot so danes,« se je odzval Jakob in nadaljeval: »Treba se je ob tem zavedati tudi posledic ruskega embarga, ki je zelo prizadel kmetijstvo prav v Evropi. Rusija je uvozila iz EU več kot 3 milijarde litrov mleka in mlečnih izdelkov, zaradi ukinitve mlečnih kvot pa se je odkup mleka povečal za več kot 2 milijardi litrov. Spraviti praktično čez noč na trg približno 6 milijard litrov je skoraj misija nemogoče. Za nameček so se še razmere na kitajskem trgu, ki so ga v Sloveniji tako ope- vali, drastično spremenile. Ogromna ponudba se najbolj odraža pri padcu odkupne cene mleka. Viški po 13 do 15 centov za liter so sramota in katastrofa. Mleko je globalna surovina, in ko svet kihne, mi začnemo močno kašljati.« Tudi v mlekarni so lani odkupili več mleka, kot so načrtovali. Po načrtu so ga predvideli slabih 90 milijonov litrov, odkupili pa ga 7,5 milijona litrov več. Nič drugače ne kaže za letos. Po prvih napovedih se je odkup v letošnjem januarju povečal za ka upajo, da bo ponudba surovine še naraščala in da bodo ob taki dinamiki prvič v zgodovini mlekarne odkupili 100 milijonov litrov mleka. Veliko denarja za raziskave trga Težave so, tako Jakob, v mlekarni v Arji vasi poskušali znova reševati kot nove izzive in z novimi izdelki. Tako bodo ravnali tudi letos. Poleg omenjenega so lani veliko denarja namenili za raziskave tujih trgov. Na domačem so namreč naredili, kar so blizu 6 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim mesecem. Kljub zmanjševanju odkupnih cen mle- Poslovali pozitivno Leta 2015 poslovno niso sklenili po pričakovanjih. Fizični kazalniki so bili večji kot predhodno leto, finančni pa ne. Cene so padle za približno 20 odstotkov, vrzel pa so nadomestili z novimi izdelki. Kljub temu so z doseženim zadovoljni. Poslovali so pozitivno, ustvarili so blizu 58 milijonov evrov prihodkov. lahko, in za širitev proizvodnje, nove izdelke na njem ni več toliko priložnosti. Te so predvsem zaradi kakovostnega mleka in mlečnih izdelkov na tujih trgih, kot so hrvaški, srbski, kosovski, albanski, intenzivno se trudijo na italijanskem, nemškem, avstrijskem in švicarskem. Na teh, ocenjuje Jakob, so izgledi za prodor možni najprej. »Pripravljamo zaključne pogodbe, pa tudi naše sodelovanje na nekaterih velikih živilskih sejmih v tujini že daje rezultate. Sem kar vesel, da smo minuli teden poslali v London - v povezavi z Irsko - večjo količino naših izdelkov. To so sicer majhni koraki, a še kako dobrodošli pri prebijanju debelega ledu v tujini.« Štiri večje naložbe Leto 2015 so sklenili pozitivno, kar je dobra popotnica tudi za načrtovane 4 večje naložbe, vredne več kot 3 milijone evrov. Pri njihovi uresničitvi predvidevajo sodelovanje bank ter po dveh letih mrka podporo Agencije za kmetijske trge. Na njen razpis bodo prijavili projekte za širitev in dopolnitev proizvodnega programa (skladišče za repromaterial in gotove izdelke, polnilni stroj ter hladilni tunel). Po napovedih Jakoba naj bi se že v drugi polovici tega leta veselili izdelkov iz novega polnilnega stroja, kar jim bo odprlo nekaj dodatnih možnosti tudi na slovenskem trgu. Na vprašanje, ali se bodo odkupne cene mleka še zniževale, in če, za koliko, je Marjan Jakob odgovoril: »Težko je napovedati. Želimo si čimprejšnjih ureditev razmer na trgu, a kot je slišati, krize še zdaleč ni konec. Leto 2016 naj bi bilo najbolj kritično leto v mlečnem sektorju. Pri odkupnih cenah je potrebno biti realen. Če bomo prešli krizo s kaj več kot 30 centi za liter, bomo lahko zadovoljni eni in drugi.« Plastika Skaza izbrala zmagovalca Zmagovalec letošnjega mednarodnega poslovnega Hackatho-na (International Business Hac-kathon) je diplomirani ekonomist Tomaž Jug. Na dvodnevnem tekmovanju v reševanju poslovnega izziva za mlade menedžerje in podjetnike, ki ga je zastavila Plastika Skaza, je med skoraj 100 menedžerji iz 8 držav s svojo skupino žiriji predstavil zmagovalno idejo - Grow by Skaza. Gre za inovativen način domačega vrtnarjenja z modularnimi posodami iz okolju prijaznih materialov. Koncept Grow by Skaza nas je najbolj prepričal, ker lahko takoj začnemo njegovo produkcijo, izpolnjuje pa tudi vse preostale pogoje. Takšen izdelek potrebuje vsako gospodinjstvo, saj bo zelenja čedalje manj in ga bomo zato prenašali v svoje domove. Grow by Skaza nam bo to dejansko omogočal,« je povedala izvršna direktorica Plastike Skaza Ana Laura Rednak. Vsi člani zmagovalne skupine so prejeli štipendije MBA v obliki podjetniških (Entrepreneur-ship) modulov na poslovni šoli Cotrugli (Cotrugli Business School) in denarno nagrado. Glavno nagrado, izobraževanje na Harvardu v obliki HBX modula Plastike Skaza, pa je najboljšemu v skupini izročil izvršni direktor programa Patrick Mul-lane, ki je bil nad obiskom v Sloveniji in tekmovanjem navdušen. Izvršni direktor HBX modula na Harvardu Patrick Mullane voditeljica Daniela Bervar Kotolenko zmagovalec Hackathona Tomaž Jug, izvršna direktorica Plastike Skaza Ana Laura Rednak in direktor razvoja poslovanja David Čeplak. V ponedeljek, 25. januarja, pa je bila otvoritev razstave risbic otrok zaposlenih v Plastiki Skaza z naslovom Vračamo življenje plastiki. Otroci so ustvarjali na temo Vračamo življenje plastiki. Razstava je na ogled do 31. januarja na Sončni steni Knjižnice Velenje. GOSPODARSKE novice GURS zahteva podatke o nepremičninah Ljubljana - S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin so bili na novo predpisani zavezanci za pošiljanje podatkov o kupoprodajnih in najemnih poslih z nepremičninami v evidenco trga nepremičnin, ki jo vodi Geodetska uprava RS. V ETN je treba poročati o tistih sklenjenih kupoprodajnih poslih z nepremičninami, za katere je bil obračunan davek na dodano vrednost (zavezanci za DDV) in o najemnih poslih s stavbami in deli stavb, ne glede na to, ali je DDV obračunan ali ne oziroma ali je lastnik nepremičnine pravna ali fizična oseba. Zakonski rok za poročanje je do 15. dne v mesecu za posle, sklenjene v preteklem mesecu. Analiza vnosov v ETN kaže, da mnogo najemodajalcev oziroma prodajalcev nepremičnin v ETN ne poroča, poroča z velikim zamikom ali pa je poročanje opustilo. GURS je letos poostril nadzor nad poročanjem in kršitve ustrezno sankcionira. Za opustitev oziroma nepravočasno poročanje zakonodaja predvideva denarne kazni, ki segajo od 1.000 do 10.000 EUR. Gorenje načrtuje četrto izdajo komercialnih zapisov Velenje - Gorenje načrtuje četrto izdajo kratkoročnih komercialnih zapisov v predvideni skupni nominalni vrednosti do 30 milijonov evrov, z datumom začetka obrestovanja 3. februarja in datumom zapadlosti 22. decembra letos. Namen izdaje komercialnih zapisov je razpršitev virov kratkoročnega financiranja - predvsem z namenom sezonskega financiranja poslovanja, skladno z medletno dinamiko gibanja denarnega toka ter optimizacija stroškov financiranja, pravijo v Gorenju. Hotel Barbara v Fiesi je prodan Velenje - Premogovnik Velenje, ki je v postopku finančnega in poslovnega prestrukturiranja, je konec decembra podpisal dogovor o prodaji Hotela Barbara v Fiesi. Podatkov o kupnini in kupcu ne razkrivajo, ker kupnina še ni bila nakazana. Gre za prvo prodajo v sklopu dezinvestiranja poslovno nepotrebnega premoženja. Februarja poročilo o odškodninski odgovornosti Ljubljana - Poročilo o morebitni odškodninski odgovornosti vodstva in nadzornikov Holdinga Slovenske elektrarne in Termoelektrarne Šoštanj, ki so sodelovali pri izvedbi investicije v šesti blok, bo končano v začetku februarja, je za Večer povedal generalni direktor HSE Blaž Košorok. Večji obseg gradbenih del Obseg gradbenih del se je novembra lani v območju evra povečal za 0,8 odstotka, v celotni Evropski uniji pa za 0,7 odstotka. Slovenija se lahko pohvali z najvišjo rastjo med vsemi državami članicami, saj je bil obseg gradbenih del v predzadnjem lanskem mesecu za 15,5 odstotka večji kot oktobra, je objavil statistični urad Eurostat. Adrio Airways prodali Ljubljana - SDH in DUTB sta podpisala pogodbo o prodaji slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways nemški družbi 4K Invest, v skladu s katero bodo družbo dokapitalizirali za 4,1 milijona evrov. Država bo k prodaji prispevala 3,1 milijona evrov, 4K Invest pa milijon evrov. Menda moramo biti zelo veseli, da smo se rešili naše kar naprej zadolžene letalske družbe. Roboti bodo zamenjali 5 milijonov delovnih mest Avtomatika vedno bolj prodira v naša delovna mesta. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo že do leta 2020 v svetu kakšnih pet milijonov delovnih mest manj zaradi uvajanja robotov. Roboti nadomeščajo delo tudi pri nas. V novomeški tovarni avtomobilov Revoz je recimo že približno pol proizvodnje avtomatizirane. Pomoč podjetništvu Ljubljana - Slovenski podjetniški sklad je lani 776 mikro, malim in srednje velikim podjetjem razdelil za 106,5 milijona evrov spodbud, letos pa bo na voljo še več denarja, dobrih 131 milijonov evrov. Največji delež, kar 84 odstotkov spodbud, bo tudi letos na voljo v obliki garancij za zavarovanje bančnih posojil, kar podjetjem omogoča, da hitreje pridejo do njih. Razpad Schengena bi pomenil veliko gospodarsko škodo Ljubljana - Analitska skupina Gospodarske zbornice Slovenije je pripravila analizo morebitnega razpada Schengena zgolj v transportu in turizmu. Ugotavljajo, da če bi vsak tovornjak za prečkanje meje potreboval zgolj uro več, bi to slovenskemu gospodarstvu pomenilo vsaj 8 milijonov evrov več stroškov. Če bi se zgolj vsak deseti Italijan in Avstrijec odločila, da zaradi daljšega potrebnega časa za prečkanje meje ne bi obiskala Slovenije, bi to pomenilo več kot 55milijonov evrov turističnega izpada letno. a mz ■ Naš čas, 28. 1. 2016, barve: CM K, stran 15 28. januarja 2016 GOSPODARSTVO 5 Lanske rezultate Gorenja krojijo tečajne razlike Prodajne načrte v osnovni dejavnosti (gospodinjski aparati) za lansko leto so presegli, za letos pa napovedujejo večjo dobičkonosnost - Zadnje četrtletje sklenili z dobičkom - Nerevidirane računovodske izkaze bodo objavili 11. marca Mira Zakošek Velenje, 15. januarja - Lansko leto je bilo za delavce Gorenja zahtevno, saj so zelo čutili vse globalne težave evropskih in svetovnih trgov, predvsem pa jih je močno prizadela ruska in ukrajinska kriza. Od teh dveh trgov so si veliko obetali. Veliko težav so imeli tudi zaradi valutnih razmerij in ravno te bodo krojile tudi lanski poslovni rezultat. > Celo lansko leto so zaznamovale težke gospodarske razmere, v zadnjem četrtletju pa jim je že uspelo ustvariti dobiček. Uprava je prve ocene že predstavila nadzornemu svetu. Ta je ocenil, da se je Gorenje po nestabilnih makroekonomskih in političnih razmerah v začetku leta dobro odzvalo in se usmerilo na druga tržišča, na obstoječih pa kljub težavam okrepilo prodajo in tržne deleže. V zadnjem četrtletju so dosegli najvišjo prodajo in ustvarili dobiček. V osnovni dejavnosti aparatov za dom so ustvarili dobro milijardo evrov prihodkov, kar je več, kot so načrtovali. Na dobičkonosnost pa bodo vplivale tečajne razlike, ki jih bo po ocenah več, kot so načrtovali. Znašale naj bi okoli 12,6 milijona evrov, kar je za skoraj enkrat toliko, kot so računali. Na poslovanje je najugodneje vplivalo zadnje četrtletje, ko so ustvarili tudi najvišji dobiček iz poslovanja Svojo konkurenčno priložnost vidi Gorenje v prestižnih blagovnih znamkah Asko, Atag in Gorenje. pred amortizacijo (EBITDA). Ta je višji od primerljivega v letu 2014. Ocenjujejo, da bo EBITDA Skupine Gorenje v letu 2015 med 78 in 80 milijonov evrov. Ohranili in celo povečali tržne deleže Vsekakor je spodbudno, da so tudi v teh gospodarsko turbulentnih časih ohranili tržne deleže. To velja tudi za Rusijo, kjer je lani trg gospodinjskih aparatov padel za kar 30 odstotkov, Gorenju pa je kljub temu uspelo tržne deleže povečati. Seveda so se usmerjali tudi na trge zunaj Evrope. In ti trgi so rasli najhitreje. Uspešno rast tržnih deležev so dosegli tudi v vzhodni Evropi in državah Beneluksa. Povečali so prodajo izdelkov premijskih blagovnih znamk Asko in s tem delež prodaje premij skih in inovativnih izdelkov, hkrati pa zabe- > Rast prodaje in dobičkonosnosti bodo dosegli s prodajo izdelkov višjega srednjega in visokega cenovnega razreda v državah izven Evrope in državah Beneluksa. ležili dvig povprečne cene na trgih za več kot 1 odstotno točko. Prihodki skupine dosegli 1,217 milijarde evrov Ocenjeni prihodki celotne Skupine za leto 2015 znašajo milijardo 217 milijonov evrov in za 0,6 odstotka zaostajajo za načrtovanimi, kar je posledica spremenjenih makroekonomskih razmer v netemeljni dejavnosti, ki jih je zaznamoval strm padec cen sekundarnih surovin v zadnjem četrtletju. V zadnjem četrtletju so ustvarili pozitiven denarni tok ter posledično znižali čisto zadolženost na raven, primerlji- vo s koncem leta 2014. Predvidevajo, da bo razmerje med čistim dolgom in EBITDA ob koncu leta med 4,2 in 4,3. Izboljšali so tudi strukturo ročnosti finančnih obveznosti, dolgoročnih je 74 odstotkov, ter znižali obseg potrebnega refinanciranja za leto 2016. V skladu s strateškimi usmeritvami so začeli proces dezinvestiranja nekaterih družb iz netemeljnih dejavnosti. Prodaja aparatov za dom naj bi se povečala za 5,2 odstotka Zaradi vsega, kar se je dogajalo na svetovnem trgu, so lani izdelali nov strateški načrt, ki so ga tudi že začeli uresničevati. V njem so si zastavili, da bodo letos povečali prihodke od prodaje celotne skupine za 4,6 odstotka, na področju dom pa kar za 5,2 odstotka. Dobičkonosnost naj bi rasla še hitreje, saj naj bi dobiček iz poslovanja pred amortizacijo narasel kar za 13,8 odstotka. Dosegli naj bi ga v višini 7,6 milijona evrov. Sprejeli so tudi program racionalizacije na vseh področjih. Med drugim op-timirajo stroške materiala, storitev in dela pa tudi obratnega kapitala. Še naprej izvajajo tudi ukrepe za ustvarjanje pozitivnega denarnega toka. Vlagajo v marketing in razvoj In v čem vidijo svojo rast? Predvsem v izboljšanju geografske in izdelčne prodajne strukture, na trgih, kjer bodo lahko dosegali povprečne višje cene s prodajo aparatov višjega srednjega in visokega cenovnega razreda. Prodajo bodo krepili s prodajo Evrope in v državah Beneluksa. Veliko si obetajo od premij-skih blagovnih znamk Asko in Atag ter povečanjem deleža prodaje inovativnih in premijskih izdelkov kot blagovna znamka Gorenje. ■ Zaposlovanje v šaleških občinah Stopnja registrirane brezposelnosti pada - Po podatkih Zavoda za zaposlovanje se je lani zaposlilo 1960 brezposelnih iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki Tina Felicijan V primerjavi z letom 2014 se je lani zaposlilo več brezposelnih oseb s stalnim prebivališčem v Velenju (1527 oseb), Šoštanju (320 oseb) in Šmartnem ob Paki (113 oseb). Vodja Urada za delo Velenje Branka Škulj Nussdorfer je dejala, da so to povzročile aktivnosti in povezovanje z delodajalci ter ukrepi aktivne politike zaposlovanja (o teh smo pisali v prejšnji številki Našega časa). Največ brezposelnih občank in občanov Velenja se je zaposlilo v neznanih dejavnostih (383). Veliko zaposlitev so našli v gradbeništvu (280), raznovrstnih poslovnih dejavnostih (153), trgovini ter vzdrževanju in popravilu motornih vozil (78), precej tudi v gostinstvu, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu ter izobraževanju. Najmanj - le dva - sta se zaposlila v poslovanju z nepremičninami, medtem ko se nihče ni zaposlil v rudarstvu ali oskrbi z električno energijo, plinom in paro. Šoštanjčanke in Šoštanjčani so se najbolj zaposlovali v predelovalnih dejavnostih (75). 73 se jih je zaposlilo v gradbeništvu, 58 v neznani dejavnosti, 26 v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in 25 v trgovini ter vzdrževanju in popravilu motornih vozil, nekaj pa tudi v gostinstvu, izobraževanju ter socialnem varstvu in zdravstvu. Nihče se ni zaposlil v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu ali poslovanju z nepremičninami. Po en občan ali občanka pa v rudarstvu, oskr- bi z električno energijo, plinom in paro, kulturni, razvedrilni ali rekreacijski in drugi dejavnosti. Tudi občanke in občani Šmar-tnega ob Paki so se najbolj zapo- slovali v predelovalnih dejavnostih (33). Nato v neznani dejavnosti (21), gradbeništvu (14), v zdravstvu in socialnem varstvu, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih pa je bilo po 9 zaposlitev. Najmanj jih je bilo v prometu in skladiščenju, finančni in zavarovalniški dejavnosti in dejavnosti javne uprave, obrambe ali obvezne socialne varnosti. Prav tako se nihče ni zaposlil v rudarstvu, oskrbi z električno energijo, plinom in paro, kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu ali poslovanju z nepremičninami, niti v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. Napoved zaposlovanja v prvem polletju Zavod za zaposlovanje je oktobra in novembra lani izvedel anketo Napovednik zaposlovanja. Vanjo je zajel delodajalce, ki zaposlujejo deset ali več delavcev. »Za prihodnjih šest mesecev so delodajalci napovedali, da bodo na območju pristojnosti Območne službe Velenje iskali 418 delavcev, na področju prietojnosti Urada za delo Velenje in Mozirje pa 230 delavcev,« pravi Škulj Nussdorferjeva. Med poklici, ki jih bodo delodajalci iskali, je veliko takih, ki so na trgu delovne sile deficitarni. »To pomeni, da je povpraševanje za te poklice med delodajalci prisotno ves čas in so za te delavce s temi poklicnimi profili možnosti za zaposlitev bi- stveno višje v primerjavi z iskalci v drugih poklicih.« Največ bodo povpraševali po poklicih s področja gradbeništva (tesarji, zidarji, betonerji, gradbinci), s področja strojništva in kovinarstva (varilci, ključavničarji, strugarji, orodjarji, CNC operaterji, mehatroniki, univerzitetno diplomirani strojni inženirji), potrebovali pa bodo tudi sestavljalce. Nekaj zaposlitev napovedujejo v zdravstvu (bolniški negovalci, zdravstveni tehniki, zdravniki in zobozdravniki, fizi-oterapevti) in gostinstvu (kuhar, natakar). Delodajalci bodo povpraševali tudi po prodajalcih ter komercialistih ter voznikih tovornjaka predvsem za mednaro- dne špedicije. Temu vodja urada dodaja, da »poklicna struktura načrtovanih zaposlitev odraža strukturo gospodarstva.« Anketni podatki pa kažejo tudi na določena strukturna neskladja na trgu dela. »V našem okolju so delodajalci napovedali največje težave pri iskanju ustreznih kadrov na naslednjih področjih: gradbeništvo, predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje, gostinstvo ter zdravstvo,« zavod pa poskuša ta strukturna neskladja omiliti z različnimi programi aktivne politike zaposlovanja za brezposelne osebe in delodajalce. ■ 0 MESTNA OBČINA VELENJE Objavlja javni razpis za sofinanciranje programov in projektov na področju turizma. Vsebina razpisa je objavljena na spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.velenje.si - Javne objave). Rok za vložitev prijave je 25. februar 2016. Kako se je v preteklih letih spreminjala stopnja brezposelnosti? X 2014 X 2015 Razlika Šmartno ob Paki 10,5 9,0 -1,5 Šoštanj 11,7 10,9 -0,8 Velenje 14,6 12,2 -2,4 UD Velenje 13,7 11,7 -2,0 OS Velenje 12,9 11,3 -1,6 Koroška 12,3 10,8 -1,5 Slovenija 12,6 11,7 -0,9 Tako kot brezposelnost v absolutnih številkah tudi stopnja registrirane brezposelnosti upada, kar nakazuje na ugodnejšo gospodarsko situacijo. Na območju pristojnosti Urada za delo Velenje so lani beležili tudi odliv iz evidence brezposelnih oseb iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve. Teh oseb je 856. Največ se jih je z zavoda odjavilo po lastni volji in iz drugih razlogov (371). 245 oseb so iz evidence izbrisali zaradi kršitev obveznosti. 320 jih je prešlo v neaktivnost, 10 pa v druge evidence zavoda. Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 28. januarja 2016 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 20. januarja Avstrija je sporočila, da bo letos sprejela 37500 prosilcev za azil, do julija 2019 pa skupno 127500. Domači poslanci so se ukvarjali s podobno tematiko: na izredni seji o prebežniški krizi so poslanci SDS in NSi opozarjali na negativne posledice in izrazili strah, da bi lahko nastal kaos. V koaliciji so bili prepričani, da vlada ukrepa ustrezno. jo spuščali le še prebežnike, ki bodo zaprosili za azil v Avstriji ali Nemčiji. Pred restavracijo na priljubljeni plaži somalijskega glavnega mesta Mogadiš je v pol ure razneslo dva avtomobila bombi, eksplozijam pa je sledilo streljanje. Umrlo je 20 ljudi. Italijanski premier Matteo Ren-zi je sporočil nova pravila za javni sektor, ki vključujejo takojšnjo odpoved dela delomrznežem in drastično zmanjšanje podjetij pod nadzorom lokalnih oblasti. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve je sporočil, da bo vlada ustanovila Urad za migracije, ki bo prevzel celotno oskrbo prebežnikov in razbremenil nevladne in humanitarne organizacije ter pripadnike Civilne zaščite. Iztekel se je rok, ki ga je arbitražno sodišče postavilo Hrvaški, in ta se ni odzvala. Džihadistična Islamska država je izpustila 270 od okoli 400 civilistov, večinoma žensk in otrok, ki jih je ugrabila teden pred tem med racijami v mestu Deir ez Zor. Nemška kanclerka Angela Merkel je v pogovorih z visokimi predstavniki Krščanskosoci-alne unije kritizirala odločitev Avstrije, da omejuje kvoto prosilcev za azil. Četrtek, 21. januarja Finančni minister Dušan Mra-mor je na seji parlamentarnega odbora za izobraževanje in komisije za nadzor javnih financ dejal, da je vrnil ves dodatek za stalno pripravljenost. Državni revizorji so podali oceno, da osnovnošolski učitelji za določena dodatna dela, ki bi jih morali opravljati v okviru svojega rednega dela, letno neupravičeno prejemajo okoli devet milijonov evrov. V javnost je prišla novica, da je sekretar na ministrstvu za javno upravo Janko Burgar večkrat kradel živilske izdelke. Vlada ga je razrešila. Vlada je razrešila sekretarja na ministrstvu za javno upravo. Vlada se je odločila za zaostrovanje režima na meji po zgledu Avstrije in sporočila, da bodo že od 22. ure istega dne v Sloveni- nedžerji in politiki, so bili kljub tveganjem optimistični glede leta 2016. V Kanadi so bili v streljanju v La Lochu ubiti štirje ljudje, več je bilo ranjenih. Številna poljska mesta so bila prizorišča protivladnih protestov ljudi, ki se bojijo krčenja demokratičnih pravic. Ko se je za omejitev števila prebežnikov odločila Avstrija, je začela o tem razmišljati tudi Slovenija. Petek, 22. januarja Na Brdu pri Kranju sta se na skupni seji sešli slovenska in madžarska vlada. Največ pozornosti sta posvetili poglobitvi gospodarskega sodelovanja, zlasti pri infrastrukturi in prebežniški krizi. Dosedanji španski premier Mariano Rajoy je kralju Filipu VI. sporočil, da ne bo mogel sestaviti nove vlade. V Severni Koreji so aretirali ameriškega študenta, ki naj bi bil vpleten v »sovražne dejavnosti«. Tunizijo so pretresli najhujši socialni nemiri od začetka arabske pomladi pred petimi leti. V več predelih države so izbruhnili nasilni protesti proti slabim gospodarskim razmeram. Na Hrvaškem je mandatar Ti-homir Oreškovic v saboru predstavil program in sestavo vlade ter po celodnevni razpravi dobil zaupnico 151-članskega parlamenta. Turški premier Ahmet Davu-toglu je nemški kanclerki Angeli Merkel zagotovil solidarnost Turčije pri reševanju begunske krize. V ZDA so imeli dela z obilno snežno pošiljko. Južni in osrednji del ZDA je ogrožalo snežno neurje Jonas. Sobota, 23. januarja Borut Pahor je v Celovcu ob jubileju z redom za zasluge odlikoval krovno organizacijo koroških Slovencev za njen prispevek pri interesih slovenske narodne skupnosti. V Davosu je potekal Svetovni gospodarski forum, katerega udeleženci, najvišji svetovni me- nega ministra, vendar se je Mra-mor opravičil. Na grško-makedonski meji je obstalo okoli 2000 migrantov in beguncev, ki so na poti v srednjo Evropo. Med njimi je prišlo do spopadov, v katerih je en človek umrl, dva pa sta bila ranjena. Na Švedskem je v begunskem centru, ki je namenjen mladole- Na Poljskem so potekali številni protesti. Kitajski predsednik Ši Džin-ping in predsednik Irana Hasan Ruhani sta v Teheranu odprla »novo poglavje« v dvostranskih odnosih in se zavzela za tesnejše politične in gospodarske odnose med državama. Nedelja, 24. januarja Avstrijski minister Sebastian Kurz je dejal, da se lahko hitro zgodi, da bo Avstrija v velikem številu začela zavračati prebežni-ke na slovenski meji, češ da ne bodo zmogli v nedogled sprejemati množic, ki prihajajo. Ob dnevu spomina na holoka- Še smo govorili o drži premierja. vst so se s slovesnostjo v Ljubljani poklonili vsem žrtvam koncentracijskih taborišč. Na vzhodu ZDA so imeli veliko dela s snežnim viharjem, saj je ponekod zapadlo več kot meter snega. Na Kitajskem pa so se medtem spopadali s hudim mrazom: v Pekingu so namerili minus 17 stopinj, na severu države pa -43. Nemčija je še vedno sprejela okoli 2000 pribežnikov dnevno, vsak dan pa jih je na svojih mejah zavrnila okoli 200. Ruska vlada je zaradi bistveno manjših prihodkov od prodaje nafte za letos napovedala 10-od-stotno znižanje proračuna. Ponedeljek, 25. januarja Zunanji minister Karl Erjavec je oznanil, da bo Slovenije - če bo Avstrija začela na meji zavračati prebežnike - ravnala enako. Premier Miro Cerar je v državnem zboru še vedno odgovarjal na vprašanja o aferi v zvezi z izplačili dodatka za stalno pripravljenost ministru Mramor-ju. Cerar je poudaril, da je tudi sam kritiziral ravnanje finanč- V spopadih medprebežniki je ena oseba izgubila življenje. tnikom brez spremstva, mladi prosilec za azil do smrti zabodel 22-letno uslužbenko. V moldavski prestolnici Kiši-njev se je zbralo okoli 40 tisoč ljudi, ki so zahtevali odhod vlade in predčasne volitve. Območje Sredozemskega morja med Marokom in Španijo je stresel močan potres z magni-tudo 6,1. Torek, 26. januarja Državni zbor je v drugi obravnavi potrdil novi zakon o medijih in za nova viceguvernerja Banke Slovenije imenoval Marka Bošnjaka in Primoža Dolenca. Poslanec SMC Franc Laj je potrdil, da je izstopil stranke, saj ni čutil pripadnosti njenemu delovanju, a dodal, da za zdaj ostaja v poslanski skupini. V medije so prišli zvočni posnetki nekaterih pogovorov zunanjega ministra. V nekaterih medijih so se pojavili zvočni posnetki Karla Erjavca, ko v svoji vsakdanji govorici razpravlja o političnih temah in osebah. Zunanji minister je že napovedal, da bo zaradi neupravičenega snemanja vložil kazensko ovadbo. Predstavniki policijskih sindikatov so se na njegovo pobudo sestali s premierjem Mirom Ce-rarjem in mu podrobneje pojasnili stavkovne zahteve za izpolnitev zavez preteklih vlad. Potem ko je avstrijska vlada zaostrila azilno zakonodajo, je tudi danski parlament sprejel zakon, ki dovoljuje zaplembo premoženja beguncem in uvaja združitev družin šele po treh letih. Jure Trampuš Žabja perspektiva O jamranju in tarnanju Včasih je prav prijetno jamrati. Takole, če rečeš sam sebi, joj, kako hudo je. Ali če si zapoješ tisto »joj, kok sem jaz dans utrujen«. Včasih to počnem sam, avtogeno, samoterapevtsko, dvakrat, trikrat si zajamram sam sebi v brk, pa je hitro bolje. Ta terapija deluje seveda samo takrat, ko za pravo, resno tarnanje in jamranje ni pomembnih vzrokov. Oboje je patologija vsakdana in urbano pobalinska meditacija. Ko sije te dni premier namislil bodrilni zapis, da je pač on tisti, ki kot Slovenec ne jamra, ampak išče rešitve, ga je napadala skoraj vsa Slovenija. Nekateri so bili šokirani, drugi cinični, nekateri lucidno smešni, a vsesplošni konsenz je bil, da si premier kakšne spodobne države česa takšnega ne bi smel privoščiti. S čimer se lahko samo strinjam, Cerarjev napis je obupna poteza politika, za katerega se zdi, da niti sam več ne verjame, da je to, kar počne, prav. S tem, z njegovimi osebnostimi lastnostmi in nepremišljeno propagandno potezo, pa bi se moralo vse končati. Slovenija ima neizkušenega premierja, ki ga včasih potegne v novo duhovnost. "So what," bi egotripsko bleknil eden njegovih predhodnikov, kakšen pred njim pa modro dodal, da nikoli ne bomo največji, lahko pa smo le najboljši. Nekateri politiki imajo pozitivne lastnosti, še več pa jih ima slabe. A na koncu bi moralo šteti samo tisto, kar so opravili, ali vsaj tisto, za kar se zdi, da so. Ne pa njihova obleka, njihova žena in ljubice, njihove modre oče ali tigrasti vzorec na tesno oprijetem kostimu. Morda sem naiven, vem, da v politiki šteje bolj stas, a iluzij o racionalnem volivcu si ne pustim vzeti. Vnečem pa ima nespretni premier vseeno prav. Slovenci - namenoma generaliziram, ta antiintelektualistična retorika je vsepri-sotna - že nekaj let nismo z ničimer zadovoljni. Želimo si novih obrazov, pa smo razočarani, ker ne obvladajo osnovnih cehovskih pravil političnega poklica. Trdimo, da so vsi isti, četudi ne poznamo niti njihovih imen, še manj to, kar počno. Lepodušniško si želimo moralnih politikov, obsojamo vsako njihovo napako in jih v imenu boljše družbe postavljamo na sramotilni steber, četudi sami delamo podobno kot oni. Narobe je, kadar ima kakšna ministrica gospodinjsko pomočnico in jo plačuje na roko, hkrati pa nam znanec, kije avtomehanik, že leta tako popravlja avtomobil. Narobe je, kadar si minister izplača dodatke, do katerih ni upravičen, hkrati pa si sami, tisti, ki to lahko, izmišljamo kilometrine, stroške dela in kot samostojni podjetniki goljufamo državo. Ne pravim, da lahko politiki kršijo zakonodajo, pravim le, da je moralistični pogrom, ki ga doživijo tisti, ki so na oblasti, velikokrat le zrcalo naših malih življenj. Problem ministra za finance niso njegovi dodatki, oditi bi moral zaradi politike, ki jo vodi. Za lepimi številkami o gospodarski rasti se skrivajo slabe politične odločitve, nasilna privatizacija, privilegiranje bogatih, slovo od davka na premoženje (kar v Sloveniji pomeni davek na nepremičnine) ... Najlažje je biti negativec, tudi v novinarstvu, najlažje je iskati napake in kritizirati dejanja. Seveda jih je treba, politiki brez nadzora živijo v družbi deželi kimavcev, a nekaj je kritika, drugo kri-tizerstvo, nekaj je skepsa, drugo cinizem. Kritizira lahko vsakdo, najlaže pa kritizira tisti, ki je brez vsakršnega znanja. Najlažje je reči 'moj glas nič ne šteje' in ostati doma. Najlažje je ne voliti, najlažje se je smejati politikom, ne da bi pomisli, zakaj so smešni, kako to počnejo in kako bi lahko bilo boljše. Kdo je že postavil to vlado, ki kar naenkrat ni dobra? Tistih 300.000 ljudi, ki so volili Mira Cerarja, ali tistih 800.000, ki so ostali doma. Tako kot cinizem ne more biti upor zoper oblast, tudi molk ni prava izbira. Življenje brez alternative hitro postane sivo. 62 zemljanov ima polovico svetovnega bogastva 62 zemljanov ima v rokah polovico svetovnega bogastva. Toda ni srhljiv le ta podatek, naslednji morda pove še več. En odstotek najbogatejših ljudi na svetu ima pod palcem toliko bogastva kot preostalih 99 odstotkov skupaj. Za uvrstitev med deset odstotkov najbogatejših na svetu pa mora posameznik imeti v gotovini in drugih sredstvih okoli 63.200 evrov, za uvrstitev v odstotek najbogatejših pa 698.000 evrov. Najrevnejših 20 odstotkov prebivalcev sveta pa kaže povsem drugo podobo. Ti morajo živeti z manj kot 1,75 evra na dan in nam po možnosti suženjsko šivati naše dragocene obleke. ■ ■ 107,8i Naš čas, 28. 1. 2016, barve: CM K, stran 7 28. januarja 2016 "^AS POLITIKA 7 Bomo v Sloveniji sposobni odvzeti nezakonito pridobljeno premoženje? Jan Škoberne napoveduje kar nekaj zakonov, s katerimi naj bi naredili v Sloveniji več reda, med drugim odvzeli nezakonito pridobljeno premoženje, zagotovili boljše poslovno okolje in udeležbo delavcev pri dobičku Mira Zakošek Jana Škoberneta poznamo v tem okolju kot energičnega mladega fanta, ki si je nabral že obilo političnih in strokovnih izkušenj v državni in občinski upravi, od maja lanskega leta pa zastopa to okolje kot poslanec Socialnih demokratov v državnem zboru. Ta funkcija mu je pripadla potem, ko je Andreja Katič postala obrambna ministrica. Jan je prodoren s številnimi idejami in načrti. Nekaj jih razkrivam v pogovoru z njim. Ko sva se pogovarjala takrat, ko ste postali poslanec, ste imeli veliko idej, kako do več delovnih mest za mlade. Ste v zvezi s tem že kaj udejanjili? »Skupaj z vlado, predvsem pa ministrstvom za delo, družino in enake možnosti, smo naredili nekaj pomembnih korakov. S sprejetjem proračuna smo tako denimo za letošnje in prihodnje leto odredili kar 3500 štipendij za mlade. Usmerjamo jih v deficitarne poklice, skratka na področja, na katerih lahko zagotovimo tudi delovna mesta in s tem gospodarsko rast. Neposredne učinke pričakujem tudi od vložka v internacionalizacijo slovenskega gospodarstva. Več kot 210 milijonov smo namenili za promocijo slovenskih podjetniških idej, za prodor podjetij na tuje trge. Po moje je to tisto, s čimer lahko uresničimo idejo po več delovnih mestih.« Pripravljate zakon o delavskih odkupih in delavskih prevze- mih, po katerem naj bi stopili na prste tudi tistim, ki so premoženje nezakonito pridobili? »Da, res sem se z ekipo tega lotil, vem pa, da bo to težko. Vsekakor želimo doseči, da z zakonom omogočimo zelo hiter odvzem premoženja neznanega izvora in premoženja, za katerega imetnik ne more dokazati, od kod ga je pridobil. Pri tem pred- > Za letos in prihodnje leto 3500 štipendij za deficitarne poklice čajo dohodnino državljanom iz te dejavnosti. Na ta način so tudi pomembno razorožili močne farmacevtske lobije. Da, mnogo stvari je, ki sicer niso neposredno povezane s povečanjem števila delovnih mest, posredno pa vsekakor.« cialni demokrati napovedali in tudi pripravili svoj predlog. Seveda nam je jasno, da je treba najprej ustvariti in da lahko šele nato delimo. En korak k temu je vsekakor že sprejeti zakon, ki delno razbremenjuje srednji sloj, torej tiste, ki ustvarjajo največ. S videvamo zelo kratke roke, v katerih bi ta moral zagotoviti dokazila (recimo osem dni).« Spremenili bi radi tudi izhodišča upravljanja družb? »Če pogledamo mednarodno prakso, hitro ugotovimo, da je tam, kjer je izhodišče upravljanja družbe, zagotavljanje skupne blaginje, število delovnih mest vedno povečano in je kljub krizi rastlo. Ta zakon bomo predvidoma vložili za marčevsko sejo državnega zbora skupaj še z nekaterimi drugimi iniciativami.« Iz vas veje duh progresivnosti, kažete ga tudi z zagovorom zakona o legalizaciji konoplje. »Tudi pri tem izhajam iz mednarodne prakse in vidim povečanje števila delovnih mest. V Ameriki, na Češkem in še kje se je pokazalo, da je to izjemen generator novih delovnih mest in prihodka. Ponekod celo vra- Zagovarjate udeležbo delavcev pri dobičku. Zelo lepo se sliši, vendar pa, ali bosta vlada in parlament kaj naredila za to, da bodo podjetja dobiček tudi ustvarjala. Kaj nam koristi zakon, če ni dobička, ki bi ga delili? »Po mojem mnenju je tu ključna davčna reforma, ki smo jo So- skrbno zastaviti, z njim pa vsekakor doseči bolj fleksibilen trg delovne sile. Med drugim moramo delodajalcem omogočiti, da se lahko brez težav znebijo kakšnega slabega delavca. Odpraviti je vsekakor treba tudi nerazumno obdavčitev trinajste plače, pa še marsikaj se bo našlo ... Omeniti je treba je še vprašanje plačilne nediscipline, katere velik del, upam, bomo z uvedbo davčnih blagajn zajezili.« Opozicija je lani zakon o udeležbi dobička že predlagala, zakaj ji niste prisluhnili, glede na to, da tudi sami to podpirate? »Njihov predlog smo zavrnili enostavno zato, ker ni bil usklajen z delodajalci, kar pa po našem mnenju vsekakor mora biti. Gospodarstvo in sindikati morajo hoditi z roko v roki. Vlada ima > Z zakonom naj bi omogočili zelo hitre odvzeme premoženja neznanega izvora Jan Škoberne: »Javna podjetja sicer oddajajo posle preko javnih razpisov, a večino jih je že prej »pod mizo« dogovorjenih.« tem želimo okrepiti domačo potrošnjo. Pomagati moramo slovenski obrti, malemu gospodarstvu, z investicijami pa se posledično krepi tudi veliko gospodarstvo . Pomemben korak naj bi naredili letos, ko naj bi sprejeli nov zakon o delovnih razmerjih. Seveda je to zelo občutljiv dokument, ki ga moramo zelo »Dokler mi ne ustvarimo poštenega poslovnega okolja, ne bomo dosegli napredka. Javna skrivnost je, da podjetja v pretežni državni lasti oddajajo posle preko javnih razpisov, ki pa so pod mizo že vnaprej oddani. Pri tem nas čaka res veliko dela. Vzpostaviti moramo poslovno okolje, v katerem štejejo znanje, kakovost in cena.« > zdaj o tem pripravljen predlog. Mi ga bomo vsekakor podprli, si pa želimo, da se socialni dialog o tem nadaljuje, saj gre na koncu za korist delavcev. Doseči je treba, da ta od svojega dela ne bo zgolj preživel, ampak dobro živel, in da bo ob tem ustvaril tudi toliko, da bo izpolnil interes delodajalca in lastnika. Dejstvo je, da morajo biti izpolnjeni vsi interesi, drugače se znajdemo, tako kot se nam zdaj pogosto dogaja, na »okopih.« Da pri nas marsikaj ni tako, kot bi moralo biti, dokazujejo tudi investitorji, ki le redko zaidejo v to okolje. Nov zakon o delovnih razmerjih naj bi delodajalcem omogočil, da se znebijo slabega delavca Jan Škoberne, vsakega poslanca že celo desetletje sprašujemo, ali bo kaj naredil za to našo tako želeno cesto do avtoceste. Ta še vedno ni umeščena v prostor (pa se zdaj vendarle nekaj premika), kje dobiti denar zanjo, pa je še zahtevnejše vprašanje? »Rešitev vidim o uvedbi namenskega infrastrukturnega centra (to je že v javni razpravi). S tem bi dobili dodatna sredstva in tako bi lahko sfinancirali tudi tretjo os. O tem, kako zelo jo potrebujemo, je že res nesmiselno izgubljati besede. Moram pa reči, da na eni strani to pozdravljam, s celotnim dokumentom pa nisem zadovoljen, saj menim, da mora biti natančno opredeljeno, kam bomo usmerili zbrani denar. Vsekakor bom svoj glas pogojeval s tme, da bo zapisano, da bo šlo za tretjo razvojno os. Aktivnosti potekajo tako, da bi dokument lahko sprejeli do konca leta.« ■ Kaj menijo o dodatkih na pripravljenost naši poslanci? Med najbolj odmevnimi slovenskimi aferami so dodatki za pripravljenost univerzitetnih profesorjev in dekanov - Poslance s savinjsko-šaleškega območja smo zaprosili za komentar Mira Zakošek, Tatjana Podgoršek Gre za zlorabo Marija Antonija Kovačič, poslanka DeSUS: »Najprej naj povem (moje mnenje), da so dodatki k osebnemu dohodku delovno aktivnega državljana in državljanke različni: glede na poklic, ki ga opravlja, na naloge iz opisa del in nalog in glede na specifične stalne in občasne naloge. Pri nekaterih poklicih je specifičnost razvidna že v razvidu del in nalog, pri nekaterih poklicih pa take potrebe po dodatku opredeljujejo podzakonski akti, ki opredeljujejo tudi višino teh. Kot smo priča zadnjim dogodkom, se da to določilo zlorabiti z namenom izboljšave nizkih osebnih dohodkov. Dodatek za pripravljenost zaslužijo dežurni zdravniki, dežurni gasilci, dežurni policisti, vojaki na posebnih nalogah, nočni varnostniki pa morda še kdo po pravilniku, najmanj pa profesorji z malo ur kontakta s študenti ali za znanstveno delo, ki jim prinese napredek v akademskih naslovih in posledično večjo plačo. Malo je tistih, ki si zares zaslužijo dodatke (ki so vrednoteni zelo nizko!) po vseh dogovorjenih in sprejetih zakonskih določilih.« Izplačila so nezakonita Nada Brinovšek, poslanka SDS: »Na sporno izplačevaje dodatka za stalno pripravljenost na ljubljanskih fakultetah smo v SDS reagirali s sklicem izredne seje odbora za izobraževanje in komisije za nadzor javnih financ. Predlagali smo sklepe, ki pa jih koalicija pričakovano ni podprla. Devet fakultet si je med letoma 2012/2014 izplačalo slabih 600 tisoč evrov dodatka za stalno pripravljenost. Nezakonito. Veste, koliko denarja je to? To je več kot 1200 najnižjih pokojnin. In med prejemniki dodatka sta bila tudi sedanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič in minister za finance dr. Dušan Mramor. Ne glede na to, kako visoke prejemke sta ministra prejela, Mramorjeva izjava »da se opravičuje in obžaluje« za to, ker je prejel sporni dodatek, ne vzdrži, oziroma, če bi Mramor imel resen namen, bi moral nepreklicno odstopiti, ne pa, da sta se šla s predsednikom vlade neko igri- co, v kateri predsednik vlade seveda ni sprejel Mramorjevega odstopa. To je bila le floskula za državljane. Kje je zdaj etika in morala naših ministrov in predsednika vlade, na kar so nas tako imenovani »novi obrazci« opozarjali pred volitvami? Cerarjeva odločitev je bila pogumna Saša Tabakovic, poslanec SMC: »Izplačila dodatkov so se zgodila že leta 2008, revizija, ki je naložila Univerzi, da sprejme notranje pravilnike, je bila leta 2009. Afera pa se je zgodila čez osem let, ko so postali sumničavi do teh dodatkov ravno na Ministrstvu za šolstvo, kjer so tudi sprožili aktivnosti. Ni jih sprožila vlada Janeza Janše in tudi Alenke Bra-tušek ne, čeprav se je za to vedelo in se zdaj na veliko moralizira. Jaz gnev, ki je sprožen v javnosti, do neke mere vsekakor razumem, ker je nekaj posameznikov, ki so te dodatke prejemali neupravičeno in v absurdno visokih zneskih, a še več je takšnih, ki so do njih upravičeni, jih bodo pa zdaj težko vračali. Dejstvo je, da je predsednik vlade sprejel breme nase. To je nekaj izrazito pogumnega, sam je tudi razložil, da je izrazito pre- tehtal celotno zadevo. Ga razumem in podpiram. Mislim, da je bil korekten, ko je razložil, zakaj je podprl ministra za finance in v končni fazi tudi ministrico za izobraževanje.« Vrnjena morajo biti vsa sredstva Jan Škoberne poslanec SD: »Najmanj, kar javnost upravičeno pričakuje, je, da bodo vrnjena vsa sredstva, ki so bila neupravičeno izplačana, hkrati pa ne sme izostati pričakovanje, da bodo organi pregona izvedli postopke in ugotovili, ali je šlo za namerno oškodovanje javnih sredstev ali za pomoto, kot se trenutno interpretira. Univerza pa mora znotraj sebe narediti temeljito revizijo, saj predstavlja moralni temelj naše družbe in s tako omaja-nim ugledom ne more opravljati svoje funkcije. Trenutno se namreč upravičeno postavlja dvom, ali lahko Ekonomska fakulteta, ki nepravilno obračunava plače svojim zaposlenim, ustrezno poučuje računovodstvo in to počne po najvišjih akademskih standardih.« ■ Naš čas, 28. 1. 2016, barve: CMYK, stran 8 8 REPORTAŽA 28. januarja 2016 Ko reševalci vklopijo sirene 70 let reševalne službe Zdravstvenega doma Velenje - Veliko prevozov, premalo pa vozil in zaposlenih - Prihodnji mesec dve novi reševalni vozili Tatjana Podgoršek Reševalna služba javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje praznuje 70-letnico delovanja. V njej je zaposlenih 18 reševalcev in re-ševalk, na voljo imajo 12 reševalnih vozil, vodja službe Damijan Ločičnik pa zagotavlja, da skupaj z dežurno ambulanto izvajajo na terenu, za katerega so pristojni, celovito oskrbo bolnikov na zavidljivi strokovni ravni. »Reševalna služba je nekaj posebnega, tudi zaposleni v tej službi smo nekaj posebnega. Delamo z ljudmi, ki potrebujejo našo pomoč za ohranitev zdravja ali življenja. Zavedamo se svojega poslanstva vedno, kadar dobimo klic iz ur-gentne ambulante, iz bolnišnic oziroma zdravstvenih ustanov, od svojcev pomoči potrebnih občanov ali pri prevozih v tujino, ki jih izvajamo po potrebi.« Začetki v Pesju Sedanjosti in prihodnosti, pravi sogovornik, ni brez zgodovine. O slednji za reševalno službo za obdobje 1945-1960 pisnih virov ni na voljo, so pa nekateri še živeči starejši reševalci znali povedati, da segajo začetki delovanja reševalne službe v Pesje. Tu sta namreč konec leta 1945 delovali ambulanta in manjša bolnišnica. V njej večjih obolenj niso zdravili, ampak so bolnike vozili na zdravljenje v zdravstvene ustanove v Celje in Slovenj Gradec. Prvo reševalno vozilo so pripeljali iz Ljubljane, bilo pa je dediščina vojnih časov, parkirano je bilo v garaži tamkajšnjega gasilskega društva. Vožnje so opravljali zaposleni vozniki Premogovnika Velenje poleg svojega rednega dela, v prostem času pa brezplačno. Glede na potrebe premogovnika se je njena dejavnost širila, kar je narekovalo selitev reševalne službe v šoštanjski zdravstveni dom, kasneje pa združitev te Damijan Ločičnik ob protokolarnem reševalnem vozilu 4 Kdaj vklopijo sirene? V Velenju je pogosto slišati reševalno vozilo s prižgano sireno. Je toliko nujnih voženj? »Sirene in modre luči vedno vklopimo, ko odhitimo na nujno vožnjo. To naredijo naši reševalci premišljeno. Sirena in modra luč daje reševalcu določeno prednost, ostale udeležence pa opozarja, da je vozilo na nujno vožnji. Kljub temu mora biti vožnja reševalca odgovorna in varna, da ne spravlja v nevarnost zdravstvene ekipe z bolnikom ter ostalih udeležencev v prometu,« odgovarja Damijan Ločičnik. nim, da tja še vedno sodimo tako po znanju, usposobljenosti reševalcev, ki so po izobrazbi zdravstveni tehniki, kot opremi. Služba se je vseskozi in se še vedno razvija v dobro bolnikov in njihove oskrbe.« Poleg vrste internih izobraževanj, predavanj, ki jih organizirajo zbornice in sekcije na ravni države, se poleg tega zaposleni na lastno pobudo odločajo še za dodatna izobraževanja in si jih tudi sami plačajo. Glede skrbi za opremo in reševalna vozi- Zanimivost V podjetju Benz v Nemčiji, od koder pričakujejo prihodnji mesec dve novi urgentni vozili tipa Mercedes, so izdelali tudi reševalno vozilo, ki ga danes uporabljajo za protokolarne namene. Med drugim so ga imeli priložnost občudovati udeleženci simpozija urgen-tne medicine v Portorožu, uporabili so ga pri snemanju filma o košarkarski tekmi med Jugoslavijo in Ameriko v ljubljanskem Tivoliju. Leta 1971 so v Nemčiji izdelali štiri takšna vozila za bivšo Jugoslavijo, od tega je eno kupilo Velenje. in premogovniške zdravniške službe pod okrilje javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje. Nenujni prevozi in služba nujne medicinske pomoči Danes, po besedah Damijana Ločičnika, izvajajo v reševalni službi sanitetne prevoze (prevozi dializnih bolnikov in bolnikov, Prostor, v katerem koordinator sprejema klice in spremlja vozila na terenu ki ne potrebujejo zdravstvenega spremstva), na kontrolne preglede in zdravljenje v bolnišnice po Sloveniji. Nenujne prevoze, ki zahtevajo poleg voznika zdravstvenega tehnika še spremstvo enega zdravstvenega tehnika, pa opravljajo predvsem na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Izjemoma oziroma po potrebi prepeljejo bolnike iz Bolnišnice Topolšica v druge dele Slovenije, redki pa so tudi prevozi zaradi premestitve bolnika iz tujine ali pri transplantacijah. Za potrebe dežurne ambulante delujeta dve ekipi z dvema reševalnima vozila, skupaj s službo nujne medicinske pomoči pa opravljata samo urgentne in nujne prevoze. Kadar sta obe zasedeni, opravi naročen prevoz po navodilih dežurnega zdravnika tudi reševalna služba. Vse v dobro bolnikov in njihove oskrbe Za velenjsko reševalno službo je veljalo, da sodi po strokovnosti v sam vrh v Sloveniji. »Me- la so pa - tako Ločičnik - v samem vrhu. »V osemdesetih in devetdesetih letih ni bilo na tržišču toliko in tako raznovrstne opreme, kot je je sedaj. Velikokrat smo se morali reševalci sami iznajti.« Sad njihove predanosti in želje zagotoviti bolniku, ponesrečencu čim ustreznejšo oskrbo, je veliko opreme, ki so jo v omenjenih letih izdelali sami: od postelj, dodatnih sedežev v reševalnem vozilu, inovativnih rešitev za prevoz dveh bolnikov, KED za izvlek poškodovanca iz vozila v prometni nesreči, priročno hidravlično orodje za raz-teg vozila ob prometni nesreči. V letu 1993 so celo sami povsem opremili dve reševalni vozili tipa volkswagen, prvi in edini v Sloveniji. Na to so zelo ponosni. Na vprašanje, kakšne primere reševanja so že vpisali v dnevnike, pa Damijan Ločičnik pravi: »Blizu 30 let sem že v tej službi in o tem bi lahko napisal debelo knjigo, v njej pa zabeležil lepe in tudi kar nekaj težkih trenutkov. O vsem tem se ne pogovarjam v službi, kaj šele kje drugje. Dejstvo je, da ko sta potrebna reševalno vozilo in reševalec, se vedno nekaj zgodi.« Finančne in kadrovske potrebe Čeprav vozila reševalci zelo dobro vzdržujejo, imajo veliko prevoženih kilometrov, saj prepeljejo tudi do 150 oseb na dan. So pa starejša, zato se toliko bolj veselijo dveh novih Mercedesovih urgentnih vozil prihodnji mesec. Ob bok finančnim Ločičnik postavlja v tem trenutku tudi kadrovske težave. »Poleg voznika reševalca je namreč na nujnem prevozu bolnika potreben še spremljevalec. Danes je v dopoldanski izmeni 9, 10 zaposlenih, v popoldanski pa 5, moralo bi jih biti precej več, a je treba upoštevati zakon o prepovedi zaposlovanja v javnem sektorju.« Vsemu navkljub je Damijan Ločičnik prepričan, da bo reševalna služba velenjskega zdravstvenega doma tudi v prihodnje nudila tistim, ki potrebujejo njeno pomoč, največ, kar lahko. Ključ do tega pa so nadaljnje posodabljanje opreme, vozil, zapolnitev kadrovskih vrzeli in skrb za njihovo strokovnost. ■ Naše zgodbe so različne, dan ni enak dnevu Srečanje z reševalcem Primožem Kurnikom Primož Kurnik: »Čepravsmo velikokrat na nujni vožnji, smo enaki ostalim udeležencem v prometu. Naše vožnje s prižganimi lučmi in sireno niso brezglave, saj se zavedamo, da imamo opravka z bolniki, ponesrečenci. Žal se tega nekateri ostali udeleženci v prometu ne zavedajo.« Tatjana Podgoršek »Reševalna postaja Velenje. Prosim! Ja, hvala, jo bomo prišli iskat. Gospa ... je gotova in čaka na prevoz,« je bilo slišati v prostoru, kjer koordinatorji velenjske reševalne službe sprejemajo klice iz ' bolnišnic, naročila svojcev ljudi, ki jih je treba prepeljati na pre- ■ gled ... »Taka je naša služba. Naj že kar na začetku povem, da ne bo kakšne pomote. Urgenca je nekaj drugega, kot smo reševalci. Ti se srečujejo s težjimi primeri na ■ terenu kot mi, čeprav marsikdaj tudi nam ni prizaneseno. V ur-gentnih primerih sem doslej sodeloval malo. Naše delo zna biti še kako adrenalinsko, stresno, naporno, predvsem pa odgovorno, ker se srečujemo z bolniki, ki jih je treba pripeljati z reševalnim vozilom na kraj v vseh vremenskih razmerah, ob vsakem času in ne glede na dan,« se je 'predstavil' reševalec Primož Kurnik. Včasih bolj naporni petki, danes ponedeljki in torki V petih letih opravljanja službe se mu za zdaj še ni zgodilo, da bi bil njegov napor pri nudenju pomoči komu zaman, njegovi sodelavci pa so doživeli že tudi kaj takega. So bili pa kakšni drugi dogodki, ki so se ga dotaknili. »V takih primerih reševalci staknemo glave, se pogovorimo, da nam je lažje. Naše zgodbe so različne, dan ni enak dnevu. Včasih so bili zelo naporni petki pa dnevi pred prazniki, počitnicami. Danes je sicer podobno, a sta mnogokrat bolj kot petek naporna ponedeljek in torek.« Primož ni človek, ki bi lahko ob prihodu domov vse, kar se mu je zgodilo tisti dan, odmislil. Podoživlja stvari in se sprašuje, ali je naredil vse prav. Pravi, da so ljudje, ki jim nudijo pomoč tako ali drugače, večinoma prijazni, cenijo njihovo delo, se jim za to ustno in pisno zahvalijo. So pa seveda izjeme, te skušajo pomiriti s prijazno besedo, dejanji. Nevarne vožnje Pri razmišljanju, kaj bi mi kazalo še povedati, je izpostavil dejstvo, da z vožnjo s prižganimi sirenami in modrimi lučmi pravzaprav postavljajo na kocko tudi svoje življenje. Ne vedo namreč, kako bodo opozorilna znamenja, s katerimi jih prosijo za prednost, sprejeli drugi udeleženci v prometu. »Čeprav se nam praviloma zelo mudi, naše nujne vožnje niso brezglave, saj se zavedamo, da je potrebno bol- nika, ponesrečenca čim prej in čim bolj varno pripeljati tja, kamor ga moramo. Prometna pravila veljajo tudi za nas ne glede, ali smo na nujni vožnji ali ne.« Na žalost, dodaja, se še prepogosto najdejo nekateri vozniki, kolesarji, pešci, motoristi, ki še niso dovolj osveščeni, kako naj se obnašajo v prometu, kadar zaznajo reševalno vozilo s prižganimi in sireno. Veliko nevarnost za reševalce predstavljajo mesta s križišči in semaforji. Ne glede na vsa tveganja je Primož ponosen na to, da je reševalec. Za poklic se ni odločil po končani osnovni šoli, ampak je kolebal med dvema in se naposled odločil za drugega. A veselje do voženj z reševalnim vozilom, pomagati sočloveku takrat, ko išče pomoč pri reševanju zdravja ali življenja, ga je pripeljalo v te vode. Danes je ponosen nanj, na sodelavce, s katerimi se dobro razumejo, se izobražujejo. »Breme« službe pa običajno »odloži« pri ukvarjanju z različnimi športi, ob branju knjig, uživa v dobri kulinariki, v družbi z nečakom Žigom ... »Vsega ne smem povedati. Lahko pa zapišete, da sem tudi takrat, ko nisem v službi, reševalec, kadar naletim na dogodek, ko je potrebno nekomu pomagati,« je še dejal Primož Kurnik. ■ Naš čas, 21. 1. 2016, barve: CM K, stran 11 21. januarja 2016 "^AS KULTURA 9 Jubilej zaznamovali, kot se za kulturo spodobi Leto 2016 za šmarško kulturno društvo v znamenju treh jubilejev - Stavijo na mlade Tatjana Podgoršek Leto 2016 je za Kulturno društvo Šmartno ob Paki, ki združuje blizu 150 članov v desetih sekcijah, jubilejno. Praznuje namreč 110-letnico delovanja, 40 let pa delujeta folklorna skupina Oljka in Gledališče pod kozolcem. Jubileje bodo zaznamovali tako, »kot mi znamo in kot se za kulturno z dolgoletno tradicijo spodobi,« pravi predsednik društva Jože Robida. Lumpacij Vagabundus Program praznovanja je pester, prireditve pa se bodo vrstile celo leto. Osrednja bo Lumpacij Vagabundus - spevoigra, ki jo bodo premierno postavili na ploščad za Hišo mladih javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki konec junija, ponovili pa predvidoma konec avgusta ali na začetku šolskega leta. »Gre za velik projekt, v katerem bodo sodelovali člani vseh sekcij šmarškega kulturnega društva, pridružili se nam bodo tudi člani Kulturnega društva Gorenje in še nekaterih drugih društev v lokalni skupnosti. Odprt prostor pri omenjenem javnem zavodu bomo »napolnili« z igro, plesom, folklorni- Jože Robida: »Kultura je v našem okolju zapisana z veliko črko in dolžni smo nadaljevati prizadevanja tistih, ki so se z njo ukvarjali pred nami.« mi postavitvami. Za zanimivost naj povem, da je bila spevoigra v našem okolju prvič izvedena v Paški vasi leta 1920, približno pet let kasneje pa v Šmartnem ob Paki.« Nastopi, večeri znanih slovenskih umetnikov Od manjših dogodkov v počastitev jubileja velja omeniti srečanje z domačim umetnikom Damjanom Vrenčurjem, pogo-vorno-glasbeni večer s slovenskim igralcem Gojmirjem Le-šnjakom Gojcem ter umetnikom na kitari Igorjem Leonardijem v dvorani doma krajanov v Gorenju. Prihodnji mesec ali marca načrtujejo pogovor z Bogomir-jem Verasom, dolgoletnim mentorjem šmarških gledališčnikov, in Ljerko Belak, lansko dobitnico Boršnikovega prstana. Marca prihaja v goste znana slovenska folklorna skupina iz Kranja Is- kraemeco, aprila bosta poskrbela za prijeten glasbeni večer Manca in Benjamin Izmajlov. Pripravljajo še razstavo o delovanju kulturnega društva. Postavili jo bodo v prostore bivše knjižnice, ki naj bi postali stalen razstavni prostor. Ob tej priložnosti se bodo spomnili dveh znanih domačih, a že pokojnih kulturnih zanesenjakov: Tineta Steblovnika in Franca Klančni-ka. Pozno jeseni snujejo še dan odprtih vaj, na katerih bodo obiskovalcem predstavili delo v posameznih sekcijah, hkrati pa tako promovirali dejavnosti ter povabili nove, predvsem mlade, da se jim pridružijo. Prireditvam so dodali mednarodno noto. Letos miniva 40 let od pobratenja z Novim selom pri Vr-njački Banji, dogovorili pa so se tudi za gostovanje s slovenskim društvom Kredarica iz Novega Sada. V Šmartnem ob Paki bo nastopil njihov zbor.« Kultura ob Paki nekoč, danes in jutri Na vprašanje, kaj je pomenila kultura v okolju na začetku in kaj pomeni danes, je Jože Robida odgovoril: »Očitno so se takrat ljudje radi družili in družili so se na plemenit način. Danes je nanjo treba pogledati bolj podrobno. Smo mrki, manjka nam prijateljstva, sodelovanja in kultura lahko to vsaj malo popravi, nas opomni, da se je včasih dobro usesti, zamisliti nad sabo, se sprostiti in zabavati.« V tem trenutku so zaradi menjave generacij v manjši stiski, pravi sogovornik in hkrati dodaja: »Prepričan sem, da bo kultura tudi v prihodnje plemenitila življenje na območju spodnjega toka reke Pake. Porok so učenci naše šole in nekateri šolniki, ki so pripravljeni delati z njimi. Glede na to, kaj so ti že pokazali, se za kulturo ob Paki ni treba bati.« ■ »Vse nam je naredu, kar smo ga fehtali« Ivan Verdnik, mojster vrbopletarstva Neprilagojeni V četrtek, 21. januarja, ob 18. uri sta Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo in Muzej Velenje na Velenjskem gradu pripravila predavanje in predstavitev knjige z naslovom Neprilagojeni in nevarni avtorja izr. prof. dr. Andreja Studena. Predavatelj je znanstveni svetnik na inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, kjer se ukvarja predvsem s socialno in kulturno zgodovino in nevarni 19. in 20. stoletja, in predavatelj na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Avtorja, ki raziskuje predvsem pojave vsakdanjika, je v zadnjem času pritegnila predvsem zgodovina morale in družbeni odkloni. V zadnji knjigi, ki je izšla konec lanskega leta, je obravnaval tematiko, ki je aktualna in predstavlja prvo znanstveno obravnavo podobe in statusa Romov v preteklosti v slovenskem prostoru. V evropski zgodovini skorajda ne najdemo ljudstva, do katerega se je gojilo toliko nezaupanja in zaničevanja. Vse do danes so ostale usedline dojemanja romskega načina življenja, čeprav se je njihov položaj v zadnjih desetletjih spremenil. Predavatelj je predstavil historična pričevanja o Romih, torej podobo v očeh drugih, njihov družbeni status v kontekstu zadnjih 600 let. Med poslušalci je zanimivo predavanje vzbudilo precejšnje zanimanje in nemalo vprašanj, pogojenih z izkušnjami iz preteklosti. a Miran Aplinc Šoštanj, 19. januarja - Na podstrešju vile Mayer v Šoštanju je zbranih okoli 150 pletenih izdelkov, šoštanjskega pletarja Ivana Verdnika. Poleg razstave je v okviru projekta »Vse nam je naredu, kar smo ga fehtali« izdana tudi pregledna brošura z opisom življenja in dela danes že pokojnega mojstra domače obrti Verdnika. V brošuri najdemo poleg kataloškega popisa zapuščine tudi oceni projekta in odnosa družbe do nesnovne dediščine, ki ga je zapisal dr. Janez Bogataj. Za plastičen prikaz pletarjenja in življenja ob vonju svežih in posušenih vrbovih vej je režiser Jaka Šuligoj posnel priložnostni film Ivan. Projekt je financirala Občina Šoštanj s podporniki. O Projektu Špelo Poles, zaposleno na Občini Šoštanj v Vili Mayer, sta na mojstra Verdnika opozorila Vlado Kojc in Zofija Šuligoj, druga Verdnikovo hči. Delo in pomen šoštanjskega pletarja, ki je s svojimi praktičnimi izdelki zaljšal in lajšal življenje Šoštanjčanov, je z besedami, »vse nam je nare-du, kar smo ga fehtali« asociativno opisal Štefan Szabo. Izdelke za razstavo je zbirala vsa družina - so žena Nežka in hčere Jožica, Zofija, Majda, Mihaela in Anka, njihovi možje pa so jih »restavrirali«. Zbiranje izdelkov je potekalo od lanskega septembra do odprtja razstave. Ob delu so se kopičili tudi spomini, fotogra- fije in zapisi, ki so zbrani v katalogu skupaj s popisom razstavljenih predmetov. Katalog je uredila Špela Poles s sodelavci, oblikoval pa Rok Poles. Projekt čudovito zaokrožuje kratek film o življenju s spomini pripovedovalk, žene in Ivanovih hčerk. O razstavi Na podstrešju vile Mayer je razstavljenih 153 pletenih izdel- kov iz bogate pletarjeve zapuščine. Predvsem gre za izdelke, ki jih hranijo sorodniki, nekaj pa jih je izposojenih. Občudujemo lahko praktične predmete, kot so koši, cajne, opletene steklenice, stojala za rože, škafi, izdelki za otroke, vozički, koši za perilo ... kakor tudi povsem dekorativni in okrasni izdelki. Med zbranimi predmeti so na steni urejeni panoji z zapisi in fotografijami, med njimi je osrednja fotografija Ivana Verdnika pri delu. Videti je, kot bi vstopili v Verdnikovo delavnico ali njegovo hišo, ki jo je imel ob njej. Razstavo je uredil Rok Poles. V priložnostnem programu ob odprtju so zapele Mihelce pod vodstvom Anke Jazbec, petega Verdnikovega 'dekleta'. V pozdravnem govoru je šoštanjski župan Darko Menih čestital družini Verdnik za spoštljivo ohranjen spomin. Dr. Bogataj je organizatorjem priporočil oživljanje razstave s tematskimi pedagoškimi programi. O Ivanu Verdniku Ivan Verdnik se je rodil 20. aprila 1928 v Celju. Z mamo je živel v Orli vasi. Vrbopletar-stva se je učil pri mojstru Francu Grenku. Leta 1952 je opravil pomočniški izpit pri mojstru Prahu in se istega leta poročil z Nežko Požgane iz Belih Vod. Leta 1956 sta se preselila v Šoštanj, kjer si je ob hiši uredil delavnico. Za Šoštanjčane je postal Pletar-jev Ivan. Zaposlil se je v termoelektrarni in opravljal svojo obrt popoldansko. Z ženo sta bila v kraju dejavna, ravno tako njunih pet hčera. V letih 1990 in 1992 je razstavljal na bienalu mednarodne razstave domače in umetne obrti Alpe Jadran v Slovenj Gradcu in prejel priznanje in naziv mojstra domače obrti, ki mu ga je podelil dr. Janez Bogataj kot predsednik mednarodne žirije. Umrl je leta 2006, septembra, na god sv. Mihaela. O svojem delu je sam menil, da ni odvisno samo od znanja, ampak tudi od razpoloženja, s katerim se človek loti dela. a Milojka B. Komprej Natečaj Botečaj odprt Velenje - Že sedmo leto zapored se lahko mlade neuveljavljene glasbene skupine prijavijo na razpis Natečaj Botečaj. Tudi letos so ga pripravili velenjski, krški in slovenjegraški mladinski centri v sodelovanju s Šaleškim študentskim klubom ter Klubom eMCe plac, da bi tistim glasbenikom, ki imajo ideje, niso pa še imeli prave priložnosti za predstavitev občinstvu, omogočili nastope. Tako bodo februarja in marca priredili tri predizbore - v Velenju, Krškem in Slovenj Gradcu, na katerih bo nastopalo po pet skupin, nagrada za najvišje uvrščen bend pa bo snemanje demo posnetka. Glavna nagrada bo snemanje videospota, šest najbolje uvrščenih skupin pa bo lahko nastopalo na velikih odrih festivalov Festival mladih kultur Ku-nigunda, Dnevi mladih in kulture, Generator Festival, Medkulturni dnevi Slovenj Gradec, Festival Proštok in Sound Arson Festival. Sodelujejo lahko skupine ali glasbeniki, ki še niso posneli albuma (razen domačih neprofesionalnih posnetkov), katerih vsaj polovica članov je mlajših od 27 let, lani niso odigrali več kot sedem koncertov zunaj domačega kraja ter izvajajo avtorsko glasbo. Prijava mora vsebovati demo posnetek vsaj enega komada, kratek opis skupine, kraj bivanja vseh članov in kontaktne podatke. Prijave je treba oddati do 7. februarja na elektronski naslov natecaj.botecaj@gmail.com. a tf Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 28. januarja 2016 Dubravka Tomšič Srebotnjak spet navdušila v Velenju Da nam včasih, sploh danes, ko nam je s pomočjo silno razvite tehnologije, vse „jasno", dostopno, zmanjka besede, razlage za določen dogodek, je dokaz koncert Dubravke Tomšič Srebotnjak v Velenju v torek, 19. januarja. V okviru Abonmaja Klasika Festivala Velenje je nastopila v veliki dvorani glasbene šole Velenje. Velenjsko občinstvo je že precej navajeno vrhunske glasbene ponudbe; koncerti, nastopi, tekmovanja se na velenjski glasbeni šoli vrstijo skorajda prehitro, nastopajo odlični solisti, komorne skupine, zbori, orkestri ... Nastop Dubravke Tomšič Srebotnjak na novem koncertnem kavirju Steinwayu pa je bil koncert za zgodovino, dogodek, ki je fasciniral vse prisotne, dogodek, ki močno preraste običajno - odlično, sijajno, perfektno. Pod prsti in iz duše gospe Dubravke so prihajali takšni nebeški zvoki, da smo v dvorani mislili, da smo prestavljeni na drug planet. Toliko energije, vulkanskega temperamenta, potem nežnosti, idi- ličnosti, pianissima, ki prodira globoko, božajoč najlepše strune človeške duše. O koncertih Dubravke Tomšič Srebotnjak po celem svetu, o njenem študiju na najboljši glasbe- ni akademiji na svetu, o njenem druženju z velikim Arturom Ru-binsteinom ni potrebno veliko govoriti ... Dela Bacha, Scarlat-tije, Beethovna in Chopina so živela tako prezentno, jasno, v najlepšem ravnotežju med tehnično briljantnostjo in muzikal-nim sporočilom, ki nas je tako prevzela, da smo na trenutke pozabili ploskati, da ne bi „užalili" svečanosti tega čudovitega sporočila. Želeli smo, da - kot bi rekel Goethe - ta trenutek lepote traja večno. Vse, kar smo lahko naredili, je bilo, da smo spontano vstajali in pozdravljali to darilo, s katerim nas je gospa Du-bravka osrečevala. Še enkrat je glasba pokazala svojo vesoljsko moč, lepoto, najlepše, kar ljudska duša lahko začuti. Mi, ki smo imeli privilegij ta večer uživati zvoke z Olimpa, smo hvaležni, ta trenutek ne more trajati večno, spomin nanj bo dolgo odmeval v naših srcih. Hvala, gospa Dubravka. a Nikolaj Žličar Muniju še eno priznanje Velenjčan Iztok Šmajs - Muni postaja bolj kot doma v tujini vse bolj prepoznaven avtor zanimivih likovnih del. Umetnostni zgodovinar Marko Košan je sicer v časniku Delo Šmajsa ob predstavitvi njegove fotografije v Cankarjevem domu v letu 2006/7 laskavo označil kot znanitelja nove, bodoče, še ne povsem prisotne umetnosti. Takrat je prvič naznanil vdor slikarstva v medij fotografije na izjemno rafiniran, iznajdljiv in senzibilen način. V minulih dneh je Muni prejel že šesto tujo nagrado v pičlih dveh letih. Tokrat mu je bilo za razstavljena dela podeljeno priznanje Michelangelo International Prize. »To zveneče priznanje mi je v veliko čast, saj vsi vemo, kdo je Michelangelo, in vznikniti v njegovi senci gotovo vzpostavlja tudi prepričljiva vrednostna merila.« Muni napoveduje, da to ni zadnje priznanje, ki ga je prejel, in da bi gotovo ,r .. bil še uspešnejši in bolj opažen, če bi imel ustreznejše finančno zaledje, ki bi mu omogočalo manj stresno življenje k ■ in ustvarjanje. Valentina Cehner: Misterija Mlada likovnica s Polzele je v Galeriji eMCe plac postavila svojo prvo samostojno slikarsko razstavo, ki bo na ogled do 21. februarja Tina Felicijan Dvajsetletnica, ki se že vse življenje zanima za umetnost, risanje pa je tisto, kar res rada počne, je otroštvo in mladost preživela v Velenju. Tu, kjer je obiskovala likovno gimnazijo in se po- »Moje slike so rezultat občutkov, ki jih ne znam opisati z besedo.« Valentina Cehner čuti bolj domače, je tudi postavila prvo razstavo slikarskih del, ki so nastajala zadnja tri leta. Sicer pa je slikati začela že v otroštvu, ker se tako najlažje izrazi. »Besede niso moj prvi medij izražanja. Iskala sem način, kako ljudem predstaviti sebe drugače, ne z besedo,« razlaga, zakaj je izbrala prav slikarstvo. Večina del je v mešani tehniki, nekaj je svinčnika, najraje pa dela z oljem, pravi. »Tematika mojih slik je rahlo temačna in skrivnostna. Rada imam, da se gledalec prepusti svoji domišljiji in si sam ustvari svojo zgodbo, zato ne razlagam, kaj sem želela sporočiti s svojimi deli.« V njih se kaže nadrealizem, ki ga ima posebno rada, nekaj motivov je tudi bolj realističnih. »Ljudem poskušam s podobami in simboli predstaviti čustva, ki jih čutim.« Tako ideje za umetniško ustvarjanje vleče iz sebe, ko išče svojo lastno identiteto, ali iz narave. Valentina se trenutno prepušča eksperimentiranju in preizkuša nov slog. Želi se pridružiti akademskemu krogu umetnikov - na ljubljanski akademiji za likovno umetnost bi rada študirala slikarstvo. Še prej pa mora dokončati nekatere druge obveznosti, je ostala skrivnostna. Gospa Dubravka Matjaž Šalej Koncertu naše največje in najboljše pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak pred dobrim tednom dni v »Klasiki« morda ni potrebno mojega laičnega pričevanja. Pa vendar se je tega koncerta potrebno spomniti (in spominjati). Njena glasbena kariera, umetniška pot je bila tako uspešna in dolga ter še ni ugasnila, da smo veseli, ker je spet prišla v Velenje. Pričarala nam je nepozaben koncert po štiriindvajsetih letih. Ne samo, da se je vrnila v Velenje s podobno zgodbo kot že dobro desetletje pred tem, ko je krstila nov klavir (v kulturnem domu na začetku osemdesetih), veselimo se, ker smo jo prepričali, da pri nas izvede koncert. Lahko rečem, da smo se na koncu lahko skupaj z njo veselili izjemnega doživetja do zadnjega kotička napolnjene dvorane glasbene šole Velenje. Prisluhnili smo ji torej tretjič, tako v njenem zgodnjem obdobju, po kasnejših glasbenih izpopolnjevanjih, ko je bila njena energija največja. Takrat je bila njena pot morda najbolj »zvezdna« in prepoznavna v svetovnem merilu. Prisluhnili so ji lahko tudi pred skoraj četrt stoletja, ko je bila ustvarjalka v najbolj zrelem umetniškem obdobju. Pa seveda zdaj, ko »Gospa za klavirjem« z veliko začetnico samo še dokazuje, da vse glasbene reference, koncertni uspehi, ki jih je dosegla, niso bili iz trte zviti. Še več, z igranjem izjemno zahtevnega klavirskega programa, vsega seveda na pamet in s premišljeno interpretacijo, je prepričala vse. Tudi tiste, ki se bolje spoznajo na klavirsko glasbo, kot se jaz, in ki so morda tudi slišali kaj več in hkrati ob tem spoznali, da je tudi v tem veličina ustvarjalca, kako se zna rešiti iz poustvarjalne zagate. Sam sem jo v živo poslušal prvič. In sem izjemno vesel in zadovoljen, da sem imel to priložnost uživati v njenem koncerti-ranju. V programu je imela dela Bacha, Scarlattija, Beethovna, Chopina, v dodatkih pa še Liszta in Debussyja. Vse je odigrala občuteno, tehnično izjemno dovršeno, brezhibno ... Vesel sem, da sem jo spoznal tudi drugače. Njen koncert je bil vpet v moje službeno delo in del mojih poklicnih zadolžitev. Ob tem sem si tudi priznal, da je že res, da sem se kot pisec teh vrstic spet zarekel, saj mi je lahko včasih sporno in neetično pisati, kritizirati ali hvaliti dogodke in ljudi, ki so povezani z mojo profesijo ..., ampak zarečenega kruha se človek mnogokrat v življenju naje in ta zapis je torej lahko samo potrdilo našega ljudskega pregovora. Veselilo me je srečati umetnico takega kova in imeti hkrati srečo, da jo lahko pri njenih petinsedemdesetih letih še vedno poslušamo muzicirati v tako izvrstni kondiciji, kot jo zmorejo redki vrhunski poustvarjalci njene generacije. Njena izjemna glasbena koncentracija je svojevrstno potrdilo njene glasbene veličine in hkrati še vedno velike, današnje - aktualne ustvarjalne moči ter glasbene inteligence. Več kot teden dni po koncertu sem še vedno prepričan, da veličine gospe Dubravke kot umetnice in solistke v svetu resne glasbe do danes med našimi rojaki še nihče ni presegel. »Njena glasba« in njene interpretacije to enostavno potrjujejo. Še pol leta do Festivala nasedlega kita Velenje, 29. januar - Jutri bodo na otoku eMCe plac do polovice nasedali kiti. S tem tradicionalnim srečanjem na polovici krožne poti na glavno zbirališče - Letni kino ob Šakalskem jezeru - obeležijo lanski Festival nasedlega kita in napovedo novega. Na prireditvi Half Whale There bodo letos nastopali MeetJah&100TKA, Nina Bulatovix, SomelElse in FNK Crew. Prav tako mešano in glasno, kot bo 29. januarja ob 21. uri v eMCe placu, pa bo na julijskem Festivalu nasedlega kita. Vstop bo prost, na prireditvi pa bodo zbirali prostovoljne prispevke za Kulturno društvo nasedlega kita. a tf ■ a ■ Naš čas, 28. 1. 2016, barve: CM K, stran 11 28. januarja 2016 »"WAS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Stik s poslušalci jo napolni z energijo Radijski mikrofon v studiu Radia Velenje in moderatorka Željka Gaber prijateljujeta že več kot 20 let. V radijskem studiu sta gostila veliko takih, ki jih mnogi poznajo le od daleč in v drugi luči - glasbenikov, umetnikov, športnikov, politikov. Vsak od njih je povedal zgodbo, med katerimi so se Željke nekatere dotaknile za vse življenje: Tomo Križnar, Manca Košir, Helena Blagne pa Modrijan Blaž, ki je imel pri njej svoj prvi radijski intervju, njena gosta sta bila tudi že danes pokojna Brendi in prvi glas Dalmacije Vinko Coce. »Več kilometrine imaš za sabo, bolj kritičen postajaš, teže te kakšna stvar vrže iz tira«, odgovarja Željka na vprašanje, ali se je v teh letih radijsko delo spremenilo. Pa tudi, da si z leti modrejši in ne govoriš tja v en dan, ampak se trudiš povedati kaj pametnega. Da se mikrofon in Željka ujemata, je ja- sno. Kaj pa njej pomeni preživeti del dopoldneva ali popoldneva v studiu namesto kje drugje? »Ne morem ti odgovoriti. Včasih bi rekla, daje super, če človek dela to, kar ima rad, in je zato še plačan. Sedaj pa nisem več prepričana, če bi mikrofonu, ne samo radijskemu, tudi odrskemu, lahko rekla delo. Poleg drugih vlog v življenju je to del mene, tudi to sem jaz.« Na valovih Radia Velenje prebuja naše poslušalce in poslušalke najpogosteje v sobotnih jutrih, ki jih sama obožuje, ker so »dinamična, nudijo mi največ stika s poslušalci in me napolnijo z energijo za ves teden.« Tu pa tam s svojim značilnim glasom komu polepša nedeljsko popoldne, vidite in slišite pa jo lahko tudi na marsikateri velenjski prireditvi. Na našo srečo še ne razmišlja, da jo pot iz Celja v Velenje in nazaj v Celje tako obremenjuje, da bi rekla radiu adijo. »Zorim kot dobro vino in najboljše je še pred menoj!« Tudi njeno življenjsko vodilo je takšno. »Kar delaš, delaj dobro. Tako prestopiš okvir povprečnega in pustiš za sabo dobro vidno sled,« pojasnjuje. Zeljka jo bo na velenjskih radijskih valovih, upamo, puščala še dolgo. ■ Tp Željka Gaber: »Zorim kot dobro vino in najboljše je še pred menoj.« PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. SHAKIRA - Try everything 2. NINO - Pod tušem 3. FOSILI - Snovi zaljubljene žene Kolumbijska pevka Shakira se predstavlja z novo skladbo Try Everything, ki jo je posnela za prihajajoč Disneyev animirani film Zootopia. Pevka je v filmu sicer posodila svoj glas vitki gazeli. To je po dolgem času nova skladba Shakire, ki se je glasbeno zadnjič predstavila s himno svetovnega prvenstva v nogometu v Braziliji leta 2014. LESTVICA domače glasbe GLASBENE novice MAX CLUB JAZZ FESTIVAL 2016 Danes se začenja Max Club Jazz Festival 2016. Tudi letos je programski vodja Jure Pukl naredil izbor sedmih vrhunskih jaz-zovskih dogodkov. Prvi se bo na odru Max kluba s projektom Blue za katero je posnel tudi svoj sedmi videospot. Nova himna vseh, ki radi prepevajo pod tušem, je nastala zelo spontano in je polna optimističnih vibracij, pravi Nino, ki je tudi videospot delno posnel pod tušem. Spot je reži-ral Niko Karo, snemanje pa je potekalo v enem od luksuznih apartmajev na Bledu. Nino pravi, da bo nova plošča bolj odbita in razgibana od prvenca Simfonija. Nekaj pesmi bo zelo šaljivih, nekaj pa bolj resnih, življenjskih. Pop glasbo na novem albumu In The Face predstavil priznani kitarist Jani Moder. Gre za nove, sveže skladbe, napisane za kitaro in Big Band. Glasba je stilsko zelo raznolika, saj nas popelje čez veliko glasbenih zvrsti - od jazza, funka, etna, rocka, vse do sodobne improvizirane glasbe. Do izraza bodo prišli tudi številni odlični solisti Big Banda RTV Slovenija. Poleg glasbe Janija Modra bodo na sporedu še dela Lenarta Kre-čiča, Aleša Rendle, Emila Spruka ter Erica Vloeimansa. Obeta se prava glasbena poslastica, potovanje v deželo domišljije ob bogatem skupinskem zvoku. Dirigent bo Jaka Pucihar, koncert pa se bo začel ob 21. uri. Hkrati že lahko napovemo tudi drugi festivalski dogodek. 11. februarja se bodo s projektom Family Affair predstavili Sandra Klemm And The Adams Family. Nino pod tušem Mesec januar je za številne glasbenike mesec počitka, a Nino Ošlak tudi ob začetku novega leta ustvarja s polno paro. S svojo ekipo na čelu s producen-tom Damjanom Pančurjem zaključuje snemanje druge avtorske plošče. Še pred izidom plošče pa mlad glasbenik v radijski eter pošilja čisto svežo skladbo s šaljivim besedilom Pod tušem, cije. Vseeno pa bo pevka razveselila svoje oboževalce z nastopom na letošnji 58. podelitvi teh nagrad. Katero pesem bo zapela, za zdaj še ni znano. Umrl je soustanovitelj skupine The Eagles Glenn Frey V New Yorku je v ponedeljek, 18. januarja, umrl Glenn Frey, soustanovitelj legendarne skupine The Eagles, katere največjo uspešnico Hotel California, pozna skoraj vsak. Frey, ki je umrl v starosti 67 let, se je zadnje tedne spopadal z revmo, artritisom, pljučnico in obolelo trebušno slinavko. Komplikacije vseh teh bolezni so botrovale njegovi je popestril z mešanjem drugih glasbenih zvrsti, kot so funky, rock, R&B in celo jazz. Adele bo nastopila na grammyjih Britanska pevka Adele bo pela na letošnji podelitvi grammyjev, ki bo 15. februarja v Los Ange-lesu. Vodil jo bo raper in igralec LL Cool J, med nastopajočimi pa bodo še Kendrick Lamar, smrti. Frey je bil skupaj z bobnarjem Donom Henleyjem glavni ustanovitelj skupine, ki je v zgodnjih sedemdesetih letih nastala v Los Angelesu in s številnimi uspešnicami zaznamovala to obdobje. Njihova glasba je bila mešanica rock, pop, folk in co- untry glasbe, skupina pa je slovela po izjemnih nastopih v živo, saj so z množico instrumentov in večglasnim petjem ustvarjali bogato zvočno kuliso. Leta 1980 je zasedba razpadla, leta 1994 pa se je vrnila z uspešno turnejo in albumom Hell Freezes Over. Skupina The Eagles je bila leta 1998 uvrščena v dvorano slavnih rock and rolla v Clevelandu. Prodali so več kot 150 milijonov albumov, pohvalijo pa se lahko tudi s šestimi grammyji. Pearl Jam se odpravljajo na severnoameriško turnejo Ameriška skupina Pearl Jam se odpravlja na severnoameriško turnejo, v sklopu katere bo nastopila tudi na vodilnem ameriškem festivalu na prostem Bon-naroo ter na jazz festivalu v New Orleansu. Turnejo bodo začeli 8. aprila z nastopom v Fort La-uderdaleu na Floridi. Pearl Jam velja poleg zasedb Nirvana, Alice in Chains ter Soundgarden za eno od velikih štirih iz obdobja grunge gibanja. Njihov prvenec Ten se s pesmimi, kot so Alive, Even Flow in Jeremy, uvršča na sezname najpomembnejših rock-ovskih albumov. Politično angažirana skupina je doslej po svetu prodala okrog 60 milijonov albumov, zadnji studijski album Lightning Bolt pa so izdali leta 2013. Nazadnje se je skupina pod vodstvom karizmatičnega Eddieja Vedderja na turnejo po Severni Ameriki odpravila leta 2014, lani pa so osvajali južnoameriške odre. The Weeknd in Little Big Town. Adele se lahko pri nepolnih 28 letih pohvali z že desetimi prestižnimi glasbenimi nagradami grammy. Letos ni nominirana, saj je album 25, ki je sicer podrl vse rekorde, izšel po roku, ko bi se še lahko potegoval za nomina- Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Tonija Verderberja - Kaj bi brez teb 2. Ansambel Jureta Zajca - Ljubezen je kriva za vse 3. Ansambel Poljanšek - Veselo zavriskaj 4. Mihelič & Žlindra - Nasmehni se 5. Gadi - Brez tebe 6. Skupina Špica - Od snežaka do bedaka 7. Ansambel Pogum - Novoletne želje 8. Fantje z vseh vetrov - Si rekla da ne smem 9. Ansambel Klemna Rošerja - Nevesta moja 10. Euro kvintet - Ko starka zima bo odšla www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO BUMFEST 10 Minuli vikend se je uspešno odvrtel jubilejni 10. Bumfest - festival tolkal-nih skupin, ki vsako leto poteka v Žalcu. Gledalci so vse tri dni napolnili dvorano II. slovenskega tabora v Žalcu, skupaj pa si je dogajanje ogledalo okoli 1.600 ljudi. Nastopili so izvajalci iz desetih držav, otvoritvenega koncerta pa se je udeležil tudi častni pokrovitelj, predsednik republike Borut Pahor. ROK'N'BAND Skupina Rok'n'Band je konec lanskega leta svojim zvestim poslušalcem podarila nov single Pojdi z mano, mala moja. Gre za skladbo s poskočnimi ritmi, ki kar vabi k plesu. Original glasbe in besedila je sicer delo Roberta Pilepica, v slovenščino pa jo je prevedel Rok Ferengja. ROMANA KRANJČAN Romana Kranjčan predstavlja single z naslovom Pravijo, da naj bi shujšala. Besedilo je napisal pesnik Andrej Rozman Roza, glasbo pa Lojze Krajnčan. Pesem je optimistična in humorna, njeno sporočilo pa, da se je treba sprejeti takega, kot si. Šteje namreč le lepota, ki prihaja od znotraj. NINA PUŠLAR Nina Pušlar je v leto 2016 vstopila z inspiracijo za nekaj novega. Odločila se je, da bo 2016 leto za navdih, zato ni lepšega kot leto začeti z novo pesmijo. Nastala je pesem To mi je všeč, ki jo v teh dneh ponuja svojim oboževalcem. Skladba se po Nininih besedah zelo razlikuje od vsega, kar je delala v zadnjem obdobju, in nedvomno pomeni začetek nečesa novega. EIGHT BOMB Rockabilly zasedba EightBomb se je po smrti njihovega kitarista Lou-ja, ki je zaradi srčne kapi umrl junija lani, kar nekaj časa iskala. Zdaj so se člani skupine odločili, da v imenu glasbe in pokojnega prijatelja nadaljujejo delo. 30. januarja bo v spomin na njihovega pokojnega člana izšla plošča Live at De Melkbus, ki so jo v živo posneli na Nizozemskem. Naš čas, 28. 1. 2016, barve: CM K, stran 12 12 A A Najbrž ga ni krajana Ga-^^ berk, ki ne bi poznal Alojzije in Jožeta Borovška. Jože je bil v prejšnjih letih zavzet krajevni funkcionar, brez Alojzije tudi danes v kraju mine redkokatera aktivnost. Sploh pa tista, ki se vrti okoli okrasitve ali sladkih dobrot. Če je kaj obema skupnega in jima veliko pomeni, je gotovo gasilstvo. Zaradi tega sta pripravljena menda spustiti vse iz rok. A je Čvek tokrat slišal, kako je Jože dejal Alojziji: »Veš kaj, takole ne gre. Spet si me prehitela pri priznanjih. Gasilskih imava sicer oba veliko, v krajevni skupnosti pa so prej opazili tebe kot mene. Bom tudi jaz moral začeti peči pecivo?« Alojzija ni rekla nič. ^^ Vsestranski umetnik, novinar, kulturni zanesenjak iz Šmartnega ob Paki Jože Krajncje Rečičanki Faniki Brajdič (upokojenki, pevki v cerkvenem zboru) poskušal po gledališko pokazati, kako se postavljajo in nato izruvajo hmeljevke. A Fanika predobro pozna stvari, da ne bi Jožetu konkretno pokazala, zakaj in kako se uporablja orodje, ki mu pravijo hmeljski maček. Na Jožetovo srečo svoje namere ni izpeljala do konca, mu je pa pokazala, da z njo glede tega ni dobro češenj zobati. ^^ Upokojenec Brane Napotnik - z vzdevkom Brane iz Ljubljane, je zaprisežen član Fan kluba Ane Drev iz Šmartnega ob Paki in tudi njen navijač. Na sprejemu zanjo je bil zvezda, a ne zaradi modre bunde kluba, ampak šopkov cvetja. »Ne, ne bom odprl cvetličarne, tudi osmi marec je še predaleč. Najbrž mi je cvetje Ana zaupala zato, ker sem le enkrat samkrat ostal doma, ampak na žalost prav takrat, ko je stopila na zmagovalne stopničke,« je pojasnjeval. Viki Parfant (v ozadju), prav tako zvesti Anin navijač, se je ob njegovem pojasnjevanju samo modro nasmehnil. ZANIMIVOSTI Oprala zmagovalni listek lota V začetku leta so na britanski loteriji podelili glavni dobitek v višini 33 milijonov funtov in kot običajno pozvali dobitnika, da se oglasi pri njih. Ker se 12 dni ni nihče oglasil, so za pomoč prosili medije, ki so pomagali iskati srečneža. Na loterijo je prišla starejša gospa, ki je trdila, da ima dobitni listek, vendar ga je v pralnem stroju oprala skupaj s hlačami - ko je dan po žrebanju ugotovila, da je zadela glavno nagrado, sta s hčerko obrnili celo hišo, na koncu pa listek našli v žepu hlač. Na žalost je bil povsem uničen, črtna koda, ki naj bi dokazovala pristnost listka, pa povsem nečitljiva. Ženica je sicer pravilno povedala vplačilno mesto in tudi uro, vendar pa za britansko loterijo to ni dovolj trden dokaz, da je ženica res srečna dobitnica. 41 milijonov otrok, mlajših od pet let, predebelih Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila, da je predebelih zaskrbljujoče veliko število otrok: kar 41 milijonov deklic in dečkov, mlajših od pet let. Ob tem organizacija opozarja, da bodo otroci z debelostjo verjetno ostali debeli tudi kot odrasli, zato tvegajo kronične bolezni. Po zadnjih podatkih WHO je sicer delež debelih otrok ali otrok s prekomerno težo v starostni skupini do pet let v letu 2014 dosegel 6,1 odstotka vseh otrok, še leta 1990 pa jih je bilo nezdravo pretežkih 31 milijonov, to je 4,8 odstotka. Največji porast debelih otrok ali otrok s prekomerno težo so zabeležili v državah, kjer ima prebivalstvo večinoma niz ke ali srednje visoke prihodke. Otroško debelost načeloma povzročajo hrana in pijače, ki imajo visoko vsebnost sladkorja, soli in maščob, pa tudi pomanjkanje fizične aktivnosti. Izkazovanje ljubezni s ščurkom? Američani so znani kot navdušenci nad komercialnimi prazniki, zato ni prav nič presenetljivo, da se že pripravljajo na valentinovo. Je pa nekoliko presenetljiva njihova ideja, da bi svojim najdražjim ljubezen izkazali s ščurkom. »Na valentinovo svojim ljubljenim pokažite, koliko vam pomenijo. Obiščite naš živalski vrt in madagaskarskega sikajočega ščurka poimenujte po ljubezni svojega življenja,« so sporočili iz newyorškega živalskega vrta. Dodali so, da »brez imena ostaja na tisoče ščurkov, ki bi lahko nosili ime vaše ljubljene osebe« -pa seveda poimenovanje ščurka ni zastonj; v zameno za deset dolarjev vam pošljejo digitalni certifikat o poimenovanju ščurka po vašem izbrancu, za dodatnih 15 dolarjev pa vam ga pošljejo tudi po pošti. Brili, da bi izkoreninili islam Oblasti v Tadžikistanu so proti njihovi volji obrile brade skoraj publiki označili za tuj vpliv. Vodja policije je na novinarski konferenci razglasil, da je bila kampanja uspešna. Nikoli lačna ali zaspana Olivia Farnsworth je 7-letna britanska deklica, ki živi z dele-cijo kromosoma 6 oz. izbrisom; nikoli ne čuti potrebe po hrani 13 tisoč moškim ter skoraj 1800 ženskam in dekletom zaukazale, naj ne nosijo naglavnih rut. Za to potezo so se odločili v sklopu policijske kampanje za izkoreninjenje konservativnega islama, ki so ga v tej nekdanji sovjetski re- ali spanju, tudi bolečina je zanjo popolna neznanka. Njena mama Niki Trepak je pojasnila, da deklica, ker ne more čutiti bolečine, tudi nima občutka za nevarnost. »Povozil jo je avto in jo vlekel po cesti, a se ni pritoževala,« se spominja mati in dodaja, da je imela veliko srečo, da se je izognila resnim poškodbam. Poseben izziv je, pravi mama, pripraviti jo do hranjenja, ker preprosto ne postane lačna. Tudi spanje ji ne diši - zgodilo se je že, da je bedela tri dni in tri noči zapored. 28. januarja 2016 frkanje » Levo & desno « Oni že, oni ... Po hitrem in bolečem slovesu naših rokometašev z evropskega prvenstva so igralci zagotavljali, da si bodo hitro opomogli. Oni že, oni, gledalci pa ne. Bolj zdravo Če imena kaj povedo, bo življenje v Šoštanju manj nevarno in bolj zdravo. Namesto (Darje) Medved bo občinsko upravo vodil (Drago) Koren. Prijazno Policija uresničuje napoved, da bodo stavkali tako, da za občane ne bo boleče. Zato tudi ne »zaračunavajo« kazni. Je pa to boleče za državo. Prepoznavnost Velenjsko promenado so prepoznali tudi tuji strokovnjaki. Še prej nekateri domači nepridipravi. Poudarka Banke dražíjo svoje storitve in s tem močno dražijo svoje stranke. Meritve in štetje Ponekod pri nas merijo ceste. Vozniki pa marsikje na cestah štejejo luknje in jame. Pravljice Pravljice so pri nas vse bolj priljubljene. Otroci jih radi poslušajo in se česa naučijo. Politiki jih radi pripovedujejo. Ne vem pa, če se kdo od njih kaj nauči. Še sami menda ne. Proti hrupu Zaradi slabega načrtovanja morajo ponekod ob avtocesti postavljati protihrupne ograje. Take bi bile potrebne tudi marsikje ob razpravah o trasah novih avtocest. Jabolka Velenje je znano po tem, da tu skoraj v središču mesta rastejo jablane s kakovostnimi jabolki. Njihova Ljudska univerza pa uspešno »rodi« jabolka brez sajenja. Jabolka kakovosti. Razlika je očitna Varne hiše na srečo ne pomenijo le tega, da so to varno grajene hiše. Naš čas, 28. 1. 2016, barve: CMYK, stran 13 28. januarja 2016 »»WAS INTERVJU 13 5127 razlogov za obisk Toliko mineralov je v geološki zbirki Jožeta Rihtarja v Hiši mineralov, med njimi tudi sloviti jantar iz Premogovnika Velenje, največji na slovenskih tleh Tina Felicijan Velenjčana Jožeta Rihtarja so minerali začeli zanimati, ko se je vpisal v rudarsko šolo. Tako že 30 let zbira raznobarvna velika in mala čuda narave najrazličnejših vrst. Danes ima v svoji zbirki več kot 5000 mineralov, ki jih je po večini nabral sam, nekaj pa jih je kupil. »Sedemdeset odstotkov slovenske zbirke sem našel sam. Nekatera najdišča pa ne obstajajo več in lahko minerale le kupiš. Po drugi strani pa sem sedemdeset odstotkov zbirke mineralov s celega sveta kupil na sejmih, kadar potujem v tujino, pa tudi kaj najdem,« pripoveduje. Zbirka je na ogled v Hiši mineralov v Starem Velenju. Tako domačini kot obiskovalci od drugod jo zelo cenijo, saj sovpada s preostalo turistično ponudbo rudarskega mesta. Pustolovski hobi Vsakemu zbiratelju začetniku, bodočemu lovcu na minerale priporoča, naj se odpravi na Pohorje, ki je bogato nahajališče. »A po cestah ne bomo nič našli. Zato je treba v kak kot, v zapuščen kamnolom,« našteva kotič- Zbiralcev je vsako leto več, nahajališča pa vse bolj prebrana. Nam najbližja z minerali bogata lokacija je Pohorje. Svetovno priznanega in zelo dragocenega zoisita tanzanita tam ni. Je pa nekaj drugih zoisitov, a so vse redkejši. »Če ni mineralov, pa naberemo gobe,« se je pošalil Jože Rihtar, ki čas rad preživlja v naravi. ke, kjer se navadno kaj posveti. Ko je šele začenjal, je minerale našel bolj mimogrede, po naključju, kmalu pa je z zbranimi izkušnjami lahko predvidel, kje bo našel kateri kos. Prav tako samostojno se jih je naučil prepoznavati in sortirati. Kot rudar v velenjskem premogovniku je ves čas pozoren na lesket med črnim prahom, zato ima posebno veliko zbirko prav iz velenjskih ro- > Vrednost zbirke težko oceni, glede na število in kakovost mineralov, vrednih od deset pa do 8000 evrov, pa lahko znaša tudi 200 tisoč evrov. vov. Rad zahaja tudi v opuščene rudnike. »To je lahko nevarno, a jaz sem iz rudarske stroke, zato to pri meni ni ovira.« Pogosto obiskuje kamnolom v Pirešici, kjer je nabral številne kalcite. Kot zbiralec in iskalec si želi, da bi na slovenskih tleh odkrivali čim več mineralov, ki jih doslej Mineralov je prek 8000. Jože Rihtar si želi najti mineral, ki bi ga lahko poimenoval po sebi - takega, ki ga ni našel še nihče. »Ampak v Sloveniji bo to zelo težko,« pravi. na tem območju še niso našli. »Če je mineral zelo redek, je tudi drag,« pojasnjuje, kako mineralu določiti vrednost. Redki minerali, ki jih išče na sejmih, niso cenejši od 300 evrov, pove za občutek. Pomembni sta tudi kakovost in velikost. »Sicer pa je zame najbolj pomembna lokacija najdbe.« Tudi gemološka zbirka Zbirka je organizirana v več sklopov. V prvih dveh sobah so minerali iz Slovenije. V tretji so minerali s celega sveta. Posebna je tudi gemološka zbirka dragih kamnov, najdenih v naravi - brušeni in iz njih izdelan nakit. Na hodniku pa so na ogled večji eksponati zanimivih oblik. »V Velenje kot rudarsko mesto se muzej mineralov lepo vključi. Nikjer v Sloveniji ni razstavljenih toliko mineralov. Veliko je zbiralcev in njihove zbirke so bogate, a so večinoma v depojih. To pa malo boli,« pravi ljubitelj in poznavalec, zbiratelj in iskalec. Obisko- Med najpomembnejšimi slovenskimi minerali so ci-nabarit iz Idrije, kraljica mineralov iz Mežice volfenit, pa Rihtarjeve najdbe - pirit z jaspisom, Meden potok, lepi barit iz Lepe Njive in drugi. valci si zbirko lahko ogledajo tudi z vodičem. Temno medeni jantar Posebej je izpostavil rumeno--oranžno-rjavo obarvane kalcite, ki jih je našel med prvimi, ko je šel na teren v kamnolom v Pire-šici. Tako so ti minerali tudi najstarejši kosi zbirke. »To ni prestižen mineral, ni ravno veliko vreden, sem pa sploh zadnja leta našel zelo lepe. Zelo jih cenim.« Kot ljubitelj slovenskih mineralov je posebno ponosen na kremen. Največje je našel na hribu Hrastnik v Selški dolini in bil presenečen, da niti niso bili globoko. Po velikosti se zlahka primerjajo z brazilskimi, pravi. Najljubši pa mu je jantar, ki ga je decembra leta 2008 zagledal na tekočem traku med lignitom. Upal je, da bo na čelu jame Pes-je mineralov še več, a zaman. Take najdbe so redke, marsikatera dragocenost iz velenjskega premogovnika pa konča v pepelu. Zato je od takrat bolj pozoren. ■ Temperamentni duši v umirjenem Velenju Tina Felicijan Kulturne razlike so tiste, zaradi katerih so misleci svetu napovedali nemirne čase. Zato je tako pomembno, da kulture spoznavamo in sprejemamo, namesto da se jih bojimo in jih vnaprej zavračamo. Tudi temu je namenjeno mednarodno prostovoljno služenje, ki ga Evropska unija spodbuja s programom Erasmus+. In prav bivanje v drugačnem okolju prostovoljca Francesca in Diega, ki sta trenutno v Velenju, najbolj navdušuje. S kulturami raste Zgodovinarka in antropologinja Francesca Guglielmi iz italijanskega mesta Spoleto je študirala tudi v Berlinu. Sodelovala je pri več raziskovalnih nalogah - med drugim o državljanskih pravicah in demokratičnosti v Romuniji ter integraciji mladih Kitajcev, ki prihajajo študirat v Sieno - in tako pridobivala veščine komuniciranja in dela v skupini. V državnem arhivu je delala kataloge o italijanskih zgodovinskih listinah preteklega stoletja. Čeprav rada bere o zgodovinskih dogodkih, jo je spet vleklo v tujino, saj rada proučuje tudi druge kulture. Poleg tega pa je že med študijem v Berlinu spoznala dragoceni pomen mednarodne izkušnje za samozavest in samoiniciativnost. »Zato si zelo želim potovati in spoznavati nova kulturna okolja. Verjamem, da so dobri odnosi med ljudmi in sprejemanje pogledov na življenje drug drugega prvi korak do resnične osebnostne rasti,« utemeljuje. V prostem času uživa v slikovitih dokumentarnih filmih in dramah ter fotografira. »Mislim, da je čudovito opazovati resničnost in zgrabiti delček le-te,« pravi. Potreboval je odmor Diego Cuadrado je iz Caceresa v zahodnem delu Španije. Študiral je gradbeništvo in po težkih petih letih se je odločil, da si vzame prosto leto za svoje interese - potovanje, spoznavanje novih ljudi, novih družb po Evropi. Za EVS se je odločil, kjer je v tem programu Evropske unije Erasmus+ videl odlično priložnost za to, saj ima plačano bivanje in hrano, dobiva tudi žepnino. Mladinski center Velenje je bil prvi, s katerim se je povezal. »Takoj sem vedel, da so dobrovoljni, nasmejani ljudje, pa tudi odgovorni, saj so mi na vsako pošto odgovorili v enem dnevu. Raje delam s takimi ljudmi,« pojasnjuje. Poleg tega ga je zanimal način življenja v tem delu Evrope, zato se je v manj kot tednu dni odločil, da pride v Slovenijo. Tišje, bolj nedostopno in regulirano Po nekaj mesecih bivanja in dela v Velenju ter potovanjih po Sloveniji sta ugotovila, da življenje pri nas ni podobno tistemu v velikih mestih z velikimi središči. A kljub temu lahko prosti čas preživljata aktivno in ustvarjalno. Domačini so do njiju prijazni in prijateljski ter sproščeni v bližini vsakogar, ne glede na to, od kod prihaja. »Sploh ne opazijo, ali si tujec ali ne. Če pa že, so radovedni, od kod si, zakaj si tu,« pravi Francesca, Diego pa dodaja: »Ljudje se trudijo, da bi mi bilo prijetno, povsod mi pomagajo in poskušajo govoriti angleško, da se lažje vključim. A imam vseeno težave. Ravno zaradi tega tukaj nimam veliko prijateljev, ker se težko sporazumevam,« pravi, a ni čutiti, da bi mu zaradi tega bilo posebno žal. »Velenje je zelo tiho mesto in tega ne maram. Tudi zato ves prosti čas preživim z družbo v Ljubljani ali potujem po Sloveniji.« Večjih kulturnih razlik nista opazila. »Najbolj očitna razlika je, da Slovenci ne gestikulirate toliko kot mi, manj uporabljate kretnje in se vedete bolj po pravilih,« opaža Francesca, Diego pa se strinja in dodaja: »Zame je edina in največja razlika ta, da ste Slovenci tako olikani in strogi, tako se držite pravil. Neradi spreminjate načrte in ne preizkušate različnih stvari. Denimo, vedno počakate na zeleno luč. Jaz pa mislim, da je življenje brez pravil bolj zabavno.« Še vedno ju preseneča, da smo Slovenci tako tihi, vljudni, uvidevni drug do dru- gega. »Odnosi med Italijani so toplejši, bolj pristni, bolj temperamentini,« primerja Francesca, ki Italije ne pogreša preveč in se tu prav dobro počuti. Mogoče ji je slovenski način življenja še bolj všeč in upa, da bo tu celo našla službo. Slovenci se poleg tega ne izpostavljamo in se ne vsiljujemo. Neradi se dotikamo. »Kadar v Španiji srečam prijatelja, ga takoj glasno pozdravim, zavpijem in ga objamem. Vi pa ste tako hladnokrvni,« pa z vidika svoje kulture opaža Diego, ki doma sicer ne pogreša in niti ne razmišlja, kje bi raje bil. Je pa tu bolj umirjen kot doma, ker ni toliko temperamenta. Prej je bil osredotočen na načrte, cilje, zdaj pa je bolj sproščen in se prepušča toku. Francesca pa je postala še bolj odprtih misli in je staro sebe pustila za sabo. ■ Abonma za koncerte v eMCe placu Velenje - Kulturni klub eMCe plac je tudi za leto 2016 sestavil letni koncertni abonma. Veljal bo za vse koncerte, ki bodo to leto potekali v klubu, pa tudi za koncerte v Letnem kinu v organizaciji eMCe placa. Tako je vštet tudi tradicionalni julijski koncert. Programska ekipa napoveduje vsaj toliko koncertov, kot jih je izvedla lansko leto - 40. Že januarja vabijo na predžur Festivala nasedlega kita Half Whale There, ko bodo nastopali Mee-tJah & 100TKA, Nina Bulatovix, SomelElse in FNK Crew. Feburar-ja bodo na sporedu koncerti skupin Straight Mickey And The Boyz in Nikki Louder, ponovno bo na vrsti party FuLLŠus in metal koncert Železnega aktivizma. Marca pa se bo začel predizbor Natečaja Bote-čaj, izvedli bodo hip hop koncert TBA, napovedujejo pa tudi obisk Damirja Avdica. ■ tf Francesca in Diego popoldneve preživljata v Središču mladih in otrok v velenjskem mladinskem centru, kjer z otroki razvijajo ustvarjalnost in krepijo spoštovanje do drugačnih kultur. Mladinski center Velenje že devet let izvaja tudi projekt Evropska prostovoljna služba - Tako je Velenje obiskalo že dvajset prostovoljcev iz Turčije, Španije, Italije - V Velenju in med domačini se vsak drugače znajde >»V Španiji je vse bolj živahno, glasno, ljudje se med nakupovanjem glasno pogovarjajo, tu pa je v trgovskih centrih tiho kot v cerkvah.« Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 14 14 UTRIP MLADIH «»^AS 28. januarja 2016 Z jekleno pestjo proti predsodkom Društvo za spodbujanje in promocijo metalske subkulture praznuje prvo obletnico -Prirejajo koncerte, tematske večere, delavnice, Vratolom Tina Felicijan Glasbena zvrst iz velike družine rock'n'rolla se je v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih razvila iz hard roc-ka. Metal so kmalu začeli igrati tudi velenjski bendi. Med prvimi Alcoholica, Death March in Kaoz. Bendov je bilo vedno več, krog poslušalcev se je širil in pripadnikov subkulture je sploh med mladimi še danes veliko. Med njimi so Sašo, Grega, Urša in Rok, ki so za promocijo in podporo metal glasbe ter kulture nasploh pred dobrim letom ustanovili društvo Železni akti-vizem. »Ne častimo vsi Satana« Čeprav so bili metal koncerti nekdaj med bolj pogostimi v Velenju in širše, so člani Železnega aktivizma zadnja leta ugotavljali, da je koncertov, festivalov, klubskih večerov in drugih dogodkov, povezanih s tem glasbenim žanrom, premalo glede na število navdušencev nad ne le glasbo, temveč celotnim načinom življenja, pa tudi manj kakovostni so. Prej so bili koncerti dva- do trikrat letna poslastica, po septembru 2014 pa so dvomesečni običaj. Za to so poskrbeli predsednik Sašo Si-mic, podpredsednik Grega Cestnik, vodja programa Urša Ver-dev in računovodja Rok Tepeš. Lani so na štirih največjih koncertih in celodnevnem festivalu med drugimi gostili tudi Guta- Rok, Grega, Urša in Sašo so se s posebnim klubskim večerom spomnili tudi nedavno preminule glasbene legende Lemmyja. lax (Češka), Cold Snap (Hrvaška), Noctiferio, Armaroth in Dickless Tracy. V preteklosti sta metal glasba in metalec kot poslušalec dobila negativen prizvok, javnost pa ima do kruljenja ob bobnih, basu in kitari temelječi hitri glasbi, dolgolascih v črnem in s pi-ercingi okičenih dekletih mnoge predsodke. »Zato smo se odločili, da bomo pokazali, da metal kultura ni taka, kot si jo nekateri predstavljajo. Z raznimi aktivnostmi želimo ljudem pokazati, kaj nas v resnici zanima,« pojasnjuje Urša. Poleg tega pa hočejo v snovanje programa in prirejanje dogodkov vključiti mlade, da sami Metalce družba dojema kot razbijače in razgrajače ali pa vase zaprte negativce, ki ljubijo dretje. Urša Verdev meni, da je Železnemu aktivizmu že v prvem letu delovanja uspelo razrahljati stereotip in je v družbi do metal subkulture nekoliko več strpnosti. »Če drugega ne, smo vsaj navdušili več mladih nad to zvrstjo glasbe. Pravzaprav nam je to najbolj pomembno - da se zanimanje za metal v Velenju nadaljuje.« organizirajo aktivnosti, ki jih zanimajo. »Sprejmemo vsakogar, ki hoče sodelovati z nami, kaj soustvariti, podpiramo pa tudi tiste, ki želijo sami kaj organizirati.« Podpirajo svoje in poslušajo druge Do sedaj največji projekt Železnega aktivizma je prvi celodnevni in v celoti metalu posvečen festival v Šaleški dolini - Vratolom. Izpeljali so ga s pomočjo Mladinskega centra Velenje, Zavoda eMCe plac in Šaleškega študentskega kluba. Obiskovalci so se med celodnevnim piknikom v Letnem kinu lahko udeležili bobnarskih delavnic, poslušali predavanje o tetovažah in piercingu ter se lahko tudi tetovirali ali luknjali, zvečer pa se sprostili na koncertu. Sicer Železni aktivizem organizira tudi prevoze na koncerte lokalnih skupin po vsej Sloveniji. Samo s Carnifliate so bili že v Mariboru, Laškem in Kranju, skupaj pa obiskujejo še koncerte svetovno znanih skupin. Leto bo pestro Vratolom bo potekal junija, ko bo v Letnem kinu ponovno koncert štirih bendov. A se bo dogajanje s celodnevnega skrčilo na večerno. »Se bomo pa toliko bolj potrudili, da bo program pester,« obljublja Urša, ki napoveduje že tradicionalni Metaldays warmup party, koncerte v februarju in aprilu, nato pa še oktobra ali novembra ob drugi obletnici. Vmes pa klubske večere, delavnice in druge aktivnosti za promocijo metala in potešitev občinstva. Šolski Center Šentjur v šolskem in študijskem letu 2016/2017 razpisuje naslednje izobraževalne programe: SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA 1. ŠTIRILETNI PROGRAMI • Živilsko prehranski tehnik • Kmetijsko podjetniški tehnik • Naravovarstveni tehnik 2. TRILETNI PROGRAMI • Mehanik kmetijskih in delovnih strojev • Slaščičar • Pek 3. DVOLETNI PROGRAM • Pomočnik v biotehniki in oskrbi 4. PROGRAMA 3+2 • Živilsko prehranski tehnik (3+2) • Kmetijsko podjetniški tehnik (3+2) Informativna dneva: 12. februar ob 9.00 in 15.00 13. februar ob 9.00. VIŠJA STROKOVNA ŠOLA -Redno in izredno izobraževanje • UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE -inženir kmetijstva in krajine • ŽIVILSTVO IN PREHRANA -inženir živilstva in prehrane • GOSTINSTVO IN TURIZEM - organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu • NARAVOVARSTVO - inženir naravovarstva. Informativni dnevi: 12. februar ob 11.00 in 16.30 13. februar ob 10.30 5. marec ob 10.00. Informacije: www.sc-s.si Informacije dobite na Šolskem centru Šentjur ali na telefonski številki 03 746 29 00 M Presegli lastna pričakovanja Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki lani posloval pozitivno - Okrepili sodelovanje z društvi - Prepričani, da gredo v pravo smer Tatjana Podgoršek Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki, katerega ustanoviteljica je tamkajšnja lokalna skupnost, je v primerjavi z nekaj preteklimi leti lansko leto posloval pozitivno - zagotavlja njegova direktorica Mirjam Povh. Za malenkost je povečal tudi svoj delež vseh prihodkov. Z najemi prostorov za dejavnosti, prireditvami, organizacijo izleta ter najemom prenočišč je »kapni-lo« v blagajno dobrih 20 odstotkov vseh prihodkov. »Ob tem naj skih in promocijskih aktivnosti ter tudi druge potrebe. Okrepili so sodelovanje z mladimi iz domačega in iz drugih okolij, kar dokazujejo prireditve, namenjenim prav njim. Po besedah Mirjam Povh so dobro obiskana neformalna izobraževanja, pri čemer se povezujejo še z drugimi zavodi. »O novostih ali nadgradnji obstoječih se odločamo na osnovi vsebin in vrednotenja programov, primernih za čim širši krog ljudi tudi na osnovi izkušenj iz preteklosti. Blizu 600 nočitev Lani so delno prenovili mladinska prenočišča. V apartmaju z osmimi ležišči so v celoti zamenjali pohištvo, za 22 skupnih ležišč pa so poskrbeli za novo posteljnino. Lani so zabeležili blizu 600 nočitev, kar je manj kot predhodno leto. V kombinaciji s prenočišči - tako Mirjam Povh - je tudi dvorana Marof vse bolj aktualna za zunanje najeme, in sicer za praznovanja in osebne dogodke. Mirjam Povh: »Še vedno je večina prireditev in delavnic, ki jih organiziramo, brezplačnih. Za dogodke, za katere je predvideno plačilo, pa je to simbolično.« Letošnji izziv mednarodna izmenjava mladih povem, da je večina prireditev še vedno brezplačnih, na tistih, za katere je predvideno plačilo, pa je to simbolično. Tako poskušamo vsako dejavnost približati čim širšemu krogu uporabnikov. Veliko med njimi jih je od drugod.« Lani 124 dogodkov Lani je javni zavod - zagotavlja Polhova - opravičil že večkrat potrjeno dejstvo o stičišču družabnega življenja vseh generacij tukajšnjih občanov in njihovih prijateljev. Pravzaprav so presegli svoja pričakovanja, dodaja. Organizirali ali soorganizirali so 124 dogodkov. Ohranili so vse tradicionalne prireditve in jih po svojih zmožnostih še nadgradili. Poleg dogodkov, ki so jih »začutili« tudi tisti, ki so malo ali sploh nič povezani z delom zavoda, je med pomembne sogovornica uvrstila izjemno dobro sodelovanje z društvi v okolju. Skupaj so pripravljali dogodke, zavod pa jim je nudil podporo pri zagotavljanju prostorskih, organizacij- Program nekaterih letošnjih prireditev so že pripravili, druge še snujejo. Prve večje bodo na sporedu že prihodnji mesec. Poleg novih filmskih predstav nadaljujejo neformalna izobraževanja, ustvarjalne delavnice za otroke ... Izjemen lanski obisk jim je dal polet pri organizaciji tradicionalnega Po-znopoletnega festivala. Letos je pred njimi izziv - mednarodna izmenjava mladih. Izziv je zanje predvsem zaradi pomanjkanja kadrov. Pri tem upajo na sodelovanje s študenti. Sicer pa je v fazi priprav še kar nekaj stvari, dobrodošle so ideje, kaj še lahko počnejo. »Naše prireditve, delavnice, izobraževanja so vse bolje obiskana in vedno več ljudi pokliče ter povpraša po naslednjih prireditvah. Prav tako se večkrat zgodi, da mi kdo reče, da si je v napovedniku »zadevo« obkrožil. Vse to nam kaže, da gremo v pravo smer in da je pred nami še veliko dela v prizadevanjih, da se še bolj približamo ljudem,« je dejala Mirjam Povh. ■ ■ NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas Naš čas, 28. 1. 2016, barve: CM K, stran 15 28. januarja 2016 OBJAVE 15 a Sola za HORTIKULTURO in VIZUALNE UMETNOSTI Celje Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje www.hvu.si | 03 428 59 00 Smo šola s tradicijo, znanjem in izkušnjami, ki jih z veseljem, odgovornostjo in ljubeznijo posredujemo mladim. ŠOLA, KJER JE LEPO DOMA. Zlatoporočenca Dragica in Franc Tič Dragica in Franc Tič iz Velenja sta v krogu sorodnikov in prijateljev obudila poročne zaobljube na zlati poroki. V glasbeni šoli je bila opravljena prijazna slovesnost, posvečena 50-letnici sku- pnega življenja. Ob tej priložnosti sta za njuno dolgoletno skupno pot prejela tudi priznanje. Sledila je prava poročna zabava, polna presenečenj in odličnih nastopov, za kar so poskrbe- le hčerke Janja, Mojca in Petra z družinami, ki so se jima tudi tako v imenu vseh zahvalile za vse, kar sta storila zanje. a sk 77 let Pred 77 leti so v Velenju začeli obiskovati osnovno šolo, ki je bila v nekdanji grajski konjušnici. K pouku so prihajali spomladi, poleti in jeseni bosi, s seboj so za malico prinašali kos kruha in jabolko. Ne vsi. Zato so si grižljaje pogosto delili. Preživeli so predvojno pomanjkanje, kruto obdobje Na fotografiji z desne: Ivo Krofl, Jože Hudales, Mara Petek, Ivan Kortnik, Bojan Glavač in Hanzi Skaza. okupacije, osvoboditev in zdaj živijo v samostojni državi. Prispevali so svoj delež k napredku domačega okolja. Danes so upokojenci in si pripovedujejo, kaj dobrega in zlega jim je namenila usoda. aB.G. Poslovni center Farmin na Trgu mladosti 6 POČITNIŠKI KREDIT AVTO KREDIT Tokrat smo se sprehodili po velenjski promenadi in obiskali poslovno stavbo Farmina, v kateri najdemo kar nekaj podjetnikov z različnimi dejavnostmi. Na tem naslovu je registriranih več pravnih subjektov - od društev do odvetniških storitev, pravnih nasvetov, izobraževanj, geodetsko in urbanistično svetovanje, računovodsko-knjigovodske storitve, gostinstvo, bančništvo, zavarovalništvo, šola vožnje, gradbeni in elektro inženiring. Predstavljamo nekaj ponudbe iz poslovnega centra na Trgu mladosti 6. GEODETSKE STORITVE - GeoVin Vinko Stropnik s.p., Trg mladosti 6, 3320 Velenje 041 614-918, 059 972-763 ropniK@neoi Ureditev meje, vris objekta, parcelacija, geodetski načrt, sestava pogodbe ... ^¡OSi, MAX 'ŠTEFKA Trg mladosti 6, Velenje maks.javornik@telemach.net 041 835 956 051 387 605 ^ tir Ust } mladosti 6, Velenje, Slovenija infO@Oirugj.Si | WWW.Cjrugj.Si | +386 LADONNA Pizzerija in restavracija Trg Mladosti 6 ( na Velenjski promenadi) 897 48 80 • www.ladonna.si Delovni čas ponedeljek - sobota: 7 -22 nedelje in prazniki zaprto Nudimo pester izbor različnih jedi: dnevne malice, pizze, lignji, solate, mehiške jedi, palačinke, testenine in dobro kavo STANOVANJSKI KREDIT 1 1 ' 1 I Z K O R I S T I T E U G O D N E K R E D I T E I N S I Z A M A N J D E N A R J A P R I V O Š Č I T E V E Č ! ^¡f HRANILNICA LON Poslovna enota Velenje Trg mladosti 3 © 03 62 05 540 B info@lon.si J3 www.lon.si VSE ZAVAROVALNICE NA ENEM MESTU! Našim strankam nudimo podporo 24/7 - vse dni v letu! Enakovredno zastopamo vse zavarovalnice in sklepamo vse vrste zavarovanj. www.trojatim.si Info: 041 423 622; info@trojatim.si Servis in prodaja računalniške opreme BREZA Trg mladosti 6 Velenje 03 5896 004 031 502 647 info@breza-velenje.si Sti Strat d.o.o. Trg Mladosti 6, Velenje 041 249 222 | www.strat.si Vse vrste geodetskih storitev Nepremičninsko svetovanje 1 P www.racunovodstvo-mavas.si Pomoč in podpora na vsakem koraku, r Valida Muslimovic, s.p. | Trg mladosti 6, Velenje | 031 455 160 Naš čas, 28. 1. 2016, barve: CMYK, stran 16 16 ŠPORT S 28. januarja 2016 Jutri izredna skupščina Košarkarji Rogaške nadaljujejo svoj zmagoviti niz in so po pričakovanju v Šoštanju prišli do prepričljive zmage S tekmo manj so varovanci Damjana Novakoviča na čelu prvenstvene lestvice, doživeli pa so le en poraz, ko so v Šenčurju izgubili za dve točki. V obeh ekipah sta trenerja razdelila minutažo med deset igralcev. Mladi varovanci Duška Ma-ličeviča si tako nabirajo izkušnje za prihodnost. Hrabra igra šo-štanjskih mladcev pa vseeno ni bila dovolj za enakovrednejši spopad z višjimi in bolj izkušenimi gosti. S 13 oziroma 11 skoki sta pravi strah pod obročema domačim povzročala temnopolti Cory Re-mekun in Mijovič, ki sta z 20 oziroma 16 točkami tekmo končala z indeksom uspešnosti 26 oziroma 28. Pri Šoštanjčanih se je pogumno postavljal po robu mnogo višjim gostom le Jan Kosi, ki je bil s šestimi skoki in 13 točkami najboljši domači igralec. V obrambi je z desetimi skoki dobro zaigral še mladinec Omladič, sicer pa se tudi Bukovič, Purnat in Žnidar - Petelinšek niso ustrašili zvenečih imen v nasprotni ekipi. Košarkarji Rogaške so že v uvodnih desetih minutah postavili stvari na svoje mesto in po-vedli z rezultatom 29 : 11. Do odmora so košarkarji Elektre z boljšo igro dovolili gostom, da so to prednost povišali le za sedem točk, vendar se je razlika v prid gostom v nadaljevanju spet hitro višala. Po treh četrtinah so Šoštanjčani dosegli le 37 točk, gostje pa so pristali pri 78. Tudi zadnja četrtina je pripadla Rogaški, saj so jo dobili s 25 : 12 in zabeležili zanesljivo in pričakovano zmago z rezultatom 103 : 49. Košarkarjem Elektre v tej tekmi nikakor ni stekel met z razdalje, saj so od 19 poizkusov zadeli le eno trojko. Košarkarji Elektre že jutri, v petek, nadaljujejo prvenstvo in gostujejo v Škofji Loki. V mladi domači članski ekipi igra kar osem igralcev, ki morajo poleg članskih nastopov zaigrati še v kadetski ali mladinski ligi. Duško Maličevic, trener Elektre Šoštanj: »Kot sem že dejal, nas je čakala težka tekma. Borimo se z 10 domačimi fanti, ki igrajo na več frontah. Nekateri med njimi v dveh dneh igrajo tudi tri tekme. Vsakič me skrbi, da se bi kdo poškodoval, obenem pa jih moram motivirati, da prihajajo na tekme. Naslednji teden bo potekala skupščina kluba, upam, da se odgovorni odločijo in pripeljejo okrepitve. Ne potrebujemo izredno kvalitetnih košarkarjev, pač pa zgolj dodatne, da bomo lahko normalno opravili trening in mi vsakič pred tekmo ne bo treba skrbeti, če se nas bo zbralo 10. Čestitke Rogaški za zmago.« Nadzorni odbor je sklical izredno skupščino kluba, ki bo jutri, v petek, 29. januarja, ob 18. uri v prostorih OŠ Karla Destovika - Kajuha Šoštanj. Na skupščini bodo med drugim obravnavali razrešnice sedanjemu vodstvu, predsednik Janko Bukovič je pred novim letom podal odstopno izjavo, izvolili pa so nove organe kluba, ki ga v prihodnje čaka izjemno težko delo - ohraniti obstoj kluba s skoraj 70-letno tradicijo. Več informacij o skupščini najdete na klubski spletni strani. ■ tr Mednarodne igre šolarjev V Avstriji, v mestu Innsbruck, so potekale prejšnji teden 7. zimske mednarodne igre šolarjev, ki se jih je udeležilo 800 mladih športnikov iz 54 mest in 22 držav, starih od 12 do 15 let. Med njimi je bila prvič tudi velenjska ekipa. Na igrah so sodelovali športniki iz Smučarskega klu- ba Velenje: Neža Apšner, Jakob Jurjovec, Lan Marcel Koželjnik, Eva Rauter, Aljaž Rebolj ter trener David de Costa (tekmovali so v veleslalomu, ekipnem paralelnem slalomu in ski crossu) in Smučarsko skakalnega kluba Velenje: Jan Bombek, Jerneja Bre-cl, Tiara Kaligaro in Lan Vrčkov- nik ter trener Rolando Kaligaro (tekmovali so v teku na smučeh posamično in v ekipnih mešanih štafetah). Največji uspeh smo dosegli v ski crossu, v katerem je mešana ekipa štirih držav z Jakobom Jurjovcem, članom Smučarskega kluba Velenje, pri-smučala zlato medaljo. ■ Velenjska ekipa mladih športnikov Kegljanje, 2. liga - vzhod 11. krog Šoštanj: Litija 6:2 (3201:3156) Šoštanj: Kramer - 543 (1), Sečki - 586 (1), Fidej - 532 (1), Šehič - 527 (0), Arnuš - 557 (1), Petrovič - 241 - Jug - 215 - 456 (0). TAKO so igrali Elektra - Rogaška 49 : 103 (37 : 78, 27 : 52, 11 : 29) Elektra Šoštanj: J. Kosi 13, Omladič 4, Praunseis, Trap 2, Žnidar Petelinšek 6 (4-4), T. Kosi, G. Bukovič 8, Hasic 8 (0-2), Purnat 8 (4-4), Ivenčnik Vrstni red: 1. Rogaška, 2. Zlatorog Laško (+1) oba 19, 3. Šenčur Gorenjska gradbena družba, 4. Helios Suns (+1) oba 18, 5. LTH Casting 17, 6. Portorož (+1) 16, 7. Lastovka (+1) 13, 8. Elektra Šoštanj (+1) 12, 9. Hopsi Polzela (+1) 11 Jelenko lovil deseterico Chaux-Neuveju - Minuli konec tedna so se nordijski kombina-torci zbrali v francoskem Chaux--Neuveju na svetovnem pokalu. V soboto in nedeljo, 23. in 24. januarja, so skakali na skakalnici HS 118 in tekli na tekaški progi v dolžini 10 kilometrov. V soboto je Marjan Jelenko tekmoval odlično in je bil po skakalnem delu na 8. mestu. Tekaški del pa je opravil slabše in zato končal na 13. mestu. Gašper Berlot se na skakalnici ni najbolje znašel, po skoku je bil na 43. mestu. V teku je pridobil nekaj mest in tekaški del končal na 36. mestu. V nedeljo pa sta oba kombinatorca ostala brez točk. Marjan je bil po skakalnem delu na 21. mestu, tek na 10 kilometrov je končal na 31. mestu. Gašper je bil po skoku na 45. mestu, po teku nekaj pridobil in končal na 40. mestu. Jerneja, Jan in Ožbej zmagovalci Planica, 20. januarja - V sredo so izvedli tekmovanje v nordijski kombinaciji za dečke in deklice do 15 let in mladince do 16 let. Skakalni del so dečki in deklice do 15 let izvedli v Žireh, 9. januarja, tekaški del pa 20. januarja v Planici. Na najvišjo stopničko med deklicami do 15 let je stopila Jerneja Brecl, ki je bila med dečki na odličnem 5. mestu. Jan Bombek je prav tako stal na najvišji stopnički med dečki do 15 let. Tekmovalo je 29 tekmovalcev. Tekmovanje v smučarskih skokih za mladince do 16 let je potekalo prav tako v Žireh, vendar že 10. januarja. Tekaški del pa so prav tako kot za dečke izpeljali 20. januarja v Planici. Na oder za zmagovalce sta stopila: Ožbej Jelen na najvišjo stopničko, tik za njim na drugi stopnički pa je stal Rok Jelen, Denis Pikelj je končal na 6. mestu. Brecl četrti na Ljubnem ob Savinji SSK Ljubno BTC je v soboto, 23. januarja, gostil kar 59 cicibanov in 11 cicibank, ki so tekmovali za točke v pokalu Cockta v smučarskih skokih za dečke in deklice do 9 let. Na skakalnici HS14 se je od tekmovalcev SSK Velenje, cicibanov do 9 let, najbolje znašel Anže Brecl, ki je stal tik pod odrom za zmagovalce. Osvojil je odlično 4. mesto. 14. mesto je pripadlo Liamu Magdi-ču, 17. je bil Nik Tovornik, na 31. mestu je končal Mark Križe in na 57. mesto se je uvrstil Cene Brglez. Pri cicibankah do 9 let je Gaja Hladin osvojila 8. mesto. Jerneja slavila tudi v Logatcu V nedeljo, 24. januarja, je SSK Logatec organiziral tekmovanje v smučarskih skokih za deklice in dečke do 15 let. Mladi tekmovalci so se pomerili za točke v pokalu Cockta. Deklic je bilo na startni listi devet. Med njimi je z najdaljšima skokoma slavila naša Jerneja Brecl. Med dečki pa je Jan Bombek končal tekmovanje na 6. mestu. Dečkov je bilo na startni listi 23. a Saša Sevčnikar Pomlajena ekipa želi više V drugi del tekmovanja v II. DOL so stopile tudi članice ŽOK Kajuh Šoštanj. Pomlajena ekipa si po slabšem prvem delu želi boljše nadaljevanje. V prvi tekmi drugega dela so doma s 3 : 0 izgubile proti do sedaj nepre- magljivi ekipi ŽOK Mislinje. V soboto pa so gostovale pri ekipi s sredine lestvice Swatycomet v Zrečah. Kljub porazu s 3 : 2 v se-tih so se domov vrnile s pomembno točko, ki jih po 11 krogih uvršča na 9. mesto na lestvici, pred ekipo Benedikta, in le točko zaostanka za ekipama Prevalj in Mozirja. Ravno mozirjanke bodo naslednje tekmice, ki jih bodo v soboto 30. 1. gostile v domači ŠD Šoštanj. a B.G., foto Igor Medved Atletika Maja in Nina zmagali Zagreb, 23. januarja - Maja Mihalinec (Velenje), ki že ima normo za dvoransko svetovno prvenstvo marca v ZDA, je na sobotnem atletskem mitingu v Zagrebu zmagala v teku na 60 m. V finalu je tekla 7,34 sekunde. V skoku v daljino je slavila Nina Djordjevič (Velenje), ki je skočila 6,31 m. Kegljanje Derbi začelja Šoštanjčanom Srečanje med Šoštanjem in Litijo je bilo za obe ekipi zelo pomembno v boju za obstanek. Domačini so to pot zaigrali na vse ali nič. Že igra prvega para je pokazala, da gostje iz Litije nimajo možnosti za zmago, saj so domačini povedli z 2 : 0 s prednostjo 109 kegljev. Tudi drugi domači par je srečanje začel zelo dobro, saj sta že v prvem setu povečala razliko na 150 kegljev. V nadaljevanju igre sta domačina nekoliko popustila ter dovolila, da so gostje rezultat in razliko nekoliko znižali. Pred igro zadnjega, tretjega para so Šoštanjčani vodili s 3 : 1 in prednostjo 98 kegljev. Gostje so se v zadnji igri zelo trudili rezultat izenačiti, vendar domača tekmovalca nista dovolila presenečenja, jim je pa uspelo nekoliko ublažiti poraz. S to zmago so Šoštanjčani na lestvici prehiteli Litijo in so z 8 točkami na devetem mestu. V naslednjem krogu se bodo v Rušah pomerili z ekipo De Vesta, ki je na lestvici z 8 točkami pred Šoštanjčani. a ■ Naš čas, 28. 1. 2016, barve: CMYK, stran 17 28. januarja 2016 Čas je za hokej Ne le zaradi letnega časa, ampak zaradi pogojev, v katerih se v Velenju kali vse več hokejskih navdušencev - Za resnejše treninge in rezultate pa bo treba postoriti še več ŠPORT 17 Kdaj naj otroci začnejo trenirati hokej? »Mlajši, kot so, bolje je zanje,« odgovarja Robert Jeram. Namreč usvajanje motorike na ledu otroku tudi sicer pomaga pri motoričnem razvoju. Tina Felicijan Hokejski klub Velenje, ki ima več kot 50 članov, bo letos praznoval desetletnico, klub Gorenje Velenje pa je deloval že v 80-ih letih, ko so na kotalkali-šču igrali na naravnem ledu, a je nato zamrl. Novi zanesenjaki, ki so včasih igrali tudi na šaleških jezerih, so se ves čas trudili, da bi vsaj v zimskih mesecih lahko drsali doma in širili hokej med ljudi - ravnali so teren v Letnem kinu, zbijali ogrado, cele noči so zalivali površino in upali, da bo vreme zdržalo in se bo led prijel. Zato se zadnja tri leta, ko se jim je z Mestno občino Velenje uspelo dogovoriti za hlajeno in pokrito drsališče, s toliko večjim zanosom podijo za pakom in skrbijo tudi, da se nad športom navdušujejo mlajši. Pri dečkih so za zdajt uspešni, da bo z njimi trenirala tudi kaka deklica, pa bodo morali prepričati predvsem mame, da jih spustijo na led. Boljši in varnejši led Drsanje na zaledeneli gladini jezera je vsekakor posebno doživetje, a naravnemu ledu ne gre zlahka zaupati. Po izkušnjah velenjskih hokejistov mora biti debel vsaj 15 centimetrov, pravi predsednik kluba Matjaž Novak. V vsakem primeru pa je bolje obiskovati drsališče, »kjer ni- > Matjaž Novak tudi letos napoveduje vseslovenski hokejski turnir, kak teden pred zaključkom drsališke sezone pa turnir v kerlingu. maš kam pasti,« pravi, čeprav hujših nesreč, razen nekaj ledenih kopeli, na zaledenelih jezerih ne pomni. Ob hokejskih večerih drsališče uporabljajo rekreativci, med njimi tudi veterani, letos pa že drugo leto najmlajši, ki se hokejskih korakov šele učijo. »Na njih bomo gradili,« je odločen Novak, ki do konca drsalne sezone sredi marca napoveduje vsaj še dva termina za hokejsko šolo. Za večji napredek in razvoj športa pa »bodo potrebni še boljši pogoji. Torej večja ledena ploskev, ki bo na voljo vsaj od avgusta do aprila, da bodo lahko resno trenirali,« pravi. Poleg tega pa bodo potrebovali trenerja. Zdaj bodoče hokejiste poučuje gost iz Celja. Hokejska šola V tej sezoni se je preizkusilo vsaj 30 tečajnikov. Zanimanja je veliko, tako za začetne kot nadaljevalne tečaje. Vse se začne s tečajem drsanja - odskočno desko za hokejsko šolo. Nato pa tečajnike pripravlja Robert Jeram iz Celja, ki je kot mladinec igral hokej, ko se je vrnil s služenja vojaškega roka, pa ni mogel več igrati in se je odločil za sodnika. Pred sedmimi leti je opravil še trenerski izpit in začel poučevati začetnike, stare do osem let. Že drugo leto tudi na velenjskem drsališču, kjer tečajnikom najprej pokaže korak na ledu, ki ga vadijo, dokler na ozki površini drsalk ne ujamejo ravnotežja in se počutijo varne. »Lani so ti naši fantiči »shodili«, letos pa že drsajo, kot je treba, in se podijo V poletnih mesecih veliko članov igra inline hokej - z rolerji na asfaltu, zato si v prihodnosti želijo kako ploskev tudi za to. Ob sobotah pa Velenjčani obiskujejo celjsko drsališče in se spopadajo z drugimi ljubiteljskimi ekipami. Namreč s hokejem se med njimi profesionalno ne ukvarja nihče, prizadevajo pa si, da bi za to navdušili najmlajše. za pakom,« je zadovoljen z očitnim napredkom. Zato so letos začeli delati s palicami. Na treninge v Celje, kjer so pogoji boljši že zaradi večje površine, je Robert Jeram povabil osemletnega Jureta Apšnerja, ki je »shodil« lani, letos pa je s po- slušnostjo in razumevanjem pokazal voljo do bolj resnega dela. »Ko vidim, da nekdo bolj napreduje, ga povabim v Celje, kjer mu lahko nudim več kot na tej mali površini v Velenju. V enem mesecu je že malo pridobil,« pravi trener, ki je bil po prvem odigranem turnirju za njegovo ekipo z Juretom zelo zadovoljen, »... ker ima glavo za to. Mogoče bo pa naslednji Anže Kopitar,« pušča vse možnosti odprte. Jure sicer nima vzornika, bi pa rad postal profesionalni igralec. Pri hokeju so mu najbolj všeč streljanje na gol, pak, palica in ščitniki. Pa tudi drsalke. »Drsati ni težko. Jaz sem se drsati in zavirati sprva učil tako, da me je ati držal za roko in sva se skupaj peljala.« Treninge rad obiskuje in mu je všeč, ko ga učitelj kdaj pohvali. Pri tekmi pa mu je seveda najbolj všeč, če da gol. Prav teh si želi še veliko, zato bo še naprej z veseljem obiskoval treninge. ■ ni 4 Jureta Apšnerja je za hokej navdušil oče, na treningih pa mu je najbolj všeč, ko na koncu odigrajo tekmo. tSQUfH Hokej je videti zelo grob šport, ampak dejansko ni. »Grob je mamicam, očetom ne,« pravi trener. Poškodbe so, ampak statistično jih je pri hokeju manj in so lažje kot pri drugih ekipnih športih, saj je zaščitna oprema zelo učinkovita, poglavitna pa je čelada. Za ljubezen do snega Projekt Naučimo se smučati v SAŠA regiji poteka že 12 let — Petošolci na Golteh usvajajo smučarske strmine od začetka januarja do začetka marca — Sodelujejo vse velenjske osnovne šole Tina Felicijan Projekt se je usidral na osnovni poli Nazarje, od tam pa se je širil na Mozirje, v Rečico, Šmartno ob Paki, Šoštanj in tudi v Velenje. Zadnja tri leta projekt vodi Športna zveza Velenje, ki je prostojna tudi za celotno regijo, izvaja pa ga Smučarski klub Velenje. »Projekt Naučimo se smučati je zastavljen tako, da sodelujejo vsi petošolci. Je brezplačen. Opažamo, da se ga otroci z veseljem udeležujejo, tudi učitelji so navdušeni,« pravi Katka Ger-šak in pojasnjuje, da ni obvezen - za otroke, ki ne želijo v smučarsko šolo, učitelji organizirajo aktivnosti v šoli, se ga pa večina udeleži. Otroci se smučanja učijo na Golteh, kjer jih vsak dan po kosilu pričakajo učitelji iz velenjskega smučarskega kluba. Smučajo dobri dve uri, šola pa traja pet dni. »Otroke po predhodnem smučarskem znanju razdelimo v tri skupine. Prvi se učijo smučanja na začetniškem smučišču ob naši smučarski koči, druga skupina izpopolnjuje znanje na traku, tisti, ki že znajo samostojno smučati, pa gredo z učitelji po celem smučišču,« razlaga učitelj smučanja David De Costa. Poučujejo klasično smuko, saj se za učenje deska- > Velenjski petošolci bodo na Golteh smučali še do začetka marca. »Čeprav nekateri morda nikoli več ne bodo smučali, je res nekaj posebnega, ko na terenu vidimo navdušenje na obrazih,« David De Costa nja na snegu ali telemarka logistično in finančno ne bi izšlo. »Gre za to, da otroci, ki še nikoli niso stali na smučeh, dobijo priložnost, da spoznajo, kako prijetno je smučati. Potem pa se lahko kasneje v življenju odločajo za telemark, bordanje, freeri- de, skicross ali karakoli,« pravi. Imajo otroci veliko veselja, kaj strahu? »Vsekakor je prisotno oboje. Tiste, ki jih je malo strah, jih bolj motiviramo. Je pa na smučišču najlepše videti otroke, ki so prvič stopili na smuči in se zaljubili v sneg in na koncu sami smučajo,« pripoveduje z žarom. Sicer je v šoli smučanja najtežje poskrbeti za primerno varnost, a tudi to učiteljem smuke ne dela težav. Zima bo še aktivna Trenutno se klubi in društva -vsaj tisti, ki delujejo na področju snežnih športov - trudijo po svojih najboljših močeh, da bi otro- ke navdušili nad snegom. »Glede na to, da snega ni, vsi skupaj čakamo, da bi ga nekaj le zapadlo in bi lahko projekte izvajali tudi v Velenju. Športna zveza Velenje bo vse otroke povabila k sodelovanju na Športnem taboru Zmaga Kuštrina med zimskimi počitnicami, za katerega upam, da bomo lahko vse programe izvedli, kot smo si jih zastavili. Aktivnosti smo pripravili v sodelovanju z zavodom Rdeča dvorana, drsališčem, bazenom in streliščem, skupaj s smučarskim klubom pa bomo imeli smučarski tečaj na Golteh,« našteva zimsko športno dogajanje za otroke Katka Geršak, ostale aktivnosti klubov med počitnicami pa na zvezi še zbirajo. Načrtujejo tudi projekt Vrtci na smučeh, ki so ga prvič izve- V Športnem taboru Zmaga Kuštrina med zimskimi počitnicami bodo otroci v varstvu od 8. do 15. ure. dli pred tremi leti. Otroci, stari od 4 do 6 let, en dan preživijo s smučmi na snegu. Navadno so kar v Velenju, zato je projekt odvisen od vremena. »Cilj smučarskega kluba in športne zveze je, da otroke prvič za dve uri posta- vimo na smuči v vrtcu, v petem razredu nadaljujemo projekt Naučimo se smučati, v šestem razredu pa gredo v zimsko šolo v naravi, ko že nekako obvladajo smučanje,« razlaga De Costa, ki verjame, da v otrocih tako postopno raste ljubezen do snega in smuke. »Poleti so otroci zunaj, se gibajo, pozimi pa jih je težje spraviti ven v naravo. Pomemben vidik naših projektov je prav to. Da otroci preživljajo čas na prostem, se igrajo in so čim bolj odmaknjeni od »sedečih aktivnosti«, ki nam dandanes delajo samo težave,« je zaključil. ■ Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 18 18 REKREACIJA 28. januarja 2016 Skrb za Martinovo pot Šmarški planinci v lanskem jubilejnem letu zelo ustvarjalni -Zoran Predolnik še naprej predsednik Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 23. januarja - Planinsko društvo Šmartno ob Paki združuje 190 ljubiteljev narave, gora in pohodništva. Nekateri med njimi so se zbrali na rednem občnem zboru društva v dvorani Marof v Šmartnem ob Paki, na katerem so prevetri- ji v Martinovi vasi, se udeleževali izobraževanj, skrbeli za podmladek, zelo zavzeto je deloval mar-kacijski odsek. Leto 2015 si bodo med drugim zapomnili tudi po pripravi proslave ob 40-letnici delovanja. Ob tem se je Zoran Pre-dolnik zahvalil lokalni skupnosti, s katero društvo tvorno sodeluje, nekaterim posameznikom in čla- tnemu ob Paki, nazaj v Rečico ob Paki, od tam proti Letušu in ob desnem bregu reke Savinje do hotela Benda v Mozirju). Radi bi zamenjali vse vpisne skrinjice na Martinovi poti. V delovni program so zapisali še potrebo po zamenjavi kritine na skupnih društvenih prostorih, se odzivali na akcije Planinske zveze Slove- Vodstvo društva je članstvo na občnem zboru seznanilo, da bo tudi leto 2016 zanimivo in delovno. li opravljeno delo v preteklem za društvo jubilejnem letu. Po besedah dosedanjega predsednika društva Zorana Predol-nika so bili lani zelo ustvarjalni pri organizaciji in izvedbi izletov, člani pa so sodelovali še v drugih akcijah. Načrtovali so 21 izletov, uresničili so jih 19, v povprečju se jih je udeležilo 21 pohodnikov. Uredili so parkirni prostor ob železniški progi v Rečici ob Paki, sodelovali na meddruštveni akci- nom. Tudi letošnje leto bo po napovedi šmarških planincev zanje zanimivo in delovno. Poleg 20 pohodov, skrbi za izobraževanje vodnikov in markacistov bodo še naprej skrbeli za vzorno urejeno Martinovo pot, na kateri morajo ponekod zamenjati še preostale lesene stebre in obnoviti smerne table. Sodelovali bodo v projektu Evropska Martinova pot (od Ro-geljškove kapele na gori Oljki do domačije Jug, naprej proti Šmar- nije, še poglobili bodo sodelovanje z občino, ostalimi društvi v okolju ter se tudi letos vključili v praznovanje Martinovega praznika. »Da bomo lahko uresničili zastavljen program, bo dobrodošla pomoč vsakega, ki nam je voljan pomagati,« je o letošnjih prednostnih nalogah povedal Zoran Predolnik, ki so ga udeleženci občnega zbora znova potrdili za predsednika društva za naslednja štiri leta. ■ Do VEČ prihrankov v najsodobnejšem mobilnem omrežju Telemach Ob nakupu mobilnega telefona v paketu ŠE VEČ ali NAJVEČ pri Telemachu prejmete bon v vrednosti 50 ali 100 evrov, odvisno od izbranega paketa, uporabnike Telemachovih fiksnih storitev pa čakajo še dodatne ugodnosti. S široko izbiro mobilnih telefonov in ugodnosti, ki jih ponujajo Telemachovi mobilni paketi, si lahko zagotovite več vsebin in opazen mesečni prihranek. Ob nakupu mobilnega telefona v paketu ŠE VEČ ali NAJVEČ boste prejeli bon v vrednosti 50 ali 100 evrov, ki ga boste lahko ob 24 mesečni vezavi koristili za znižanje cene telefona. Pri tem ne spreglejte izjemno ugodne ponudbe za nakup mobilnega telefona LG Zero, za katerega boste ob sklenitvi naročniškega razmerja za paket NAJVEČ na mesec plačevali le 5,83 evra. Telemach je s prenovljenim mobilnim omrežjem 3G in na novo zgrajenim omrežjem LTE postavil temelje za kakovostne mobilne storitve v svoji ponudbi. Uporaba vašega mobilnega telefona bo tako brezskrbna, hkrati pa vam bodo vsak dan na voljo tudi dodatne storitve Unifi in D3GO, ki jih vključujejo prav vsi mobilni paketi. Telemachovi mobilni paketi po vaši meri Popolnoma brezskrbno komunikacijo vam prinaša paket NAJVEČ, ki za 25 evrov na mesec omogoča neomejeno klicanje in pošiljanje sporočil v vsa omrežja, kar 10 GB prenosa podatkov, 100 minut klicev iz Slovenije v države EU ter 200 MB prenosa podatkov v državah Evropske unije ali v Združenih državah Amerike, v omrežjih operaterjev, ki so navedeni na spletni strani www.telemach.si. Manj zahtevni uporabniki lahko pri Telemachu izbirate tudi med paketoma VEČ in ŠE VEČ. Z naročniškim paketom VEČ za zgolj 6 evrov na mesec dobite neomejeno število klicev v mobilnem omrežju Telemach, 120 minut klicev v ostala mobilna omrežja, neomejeno število sporočil in 500 MB prenosa po- datkov. Z mobilnim paketom ŠE VEČ pa lahko za 15 evrov na mesec izkoristite neomejeno količino klicev in sporočil v vsa omrežja ter 5 GB prenosa podatkov. Ob tem velja omeniti, da se prenos podatkov po porabljeni zakupljeni količini v paketih VEČ ne zaračunava dodatno, temveč se zmanjša zgolj hitrost prenosa na največ 64kbps. Že tako ugodne cene paketov so za obstoječe naročnike Telemachovih fiksnih storitev ob 24 mesečni vezavi še ugodnejše, saj lahko pri mesečni naročnini za pakete VEČ prihranite tudi do pet evrov. Bogata izbira dodatnih storitev v vseh mobilnih paketih Še posebej vas bodo navdušile dodatne storitve, ki so na voljo v vseh Telemachovih mobilnih paketih VEČ. Z uporabo storitve UNIFI, ki jo Telemach zagotavlja skupaj s partnerskimi podjetji, boste prihranili pri prenosu podatkov, saj se bo vaš mobilni telefon samodejno povezal na več kot 250.000 brezžičnih UNIFI točk, preko katerih brez dodatnega plačila uporabljate internetne storitve. V vse pakete pa je vključena tudi storitev D3GO, ki vam na prenosnih napravah omogoča spremljanje televizijskih programov v živo doma in na poti. Za dodatne informacije o Telemachovi ponudbi obiščite spletno stran www.telemach.si. V Velenju pa ste uporabniki odslej za dodatne informacije prav lepo vabljeni v poslovalnico Telemach PE Velenje, ki domuje na novi lokaciji na Rudarski cesti 2d. Za pakete VEČ veljajo Posebni pogoji naročniških paketov VEČ. Vključene storitve ne obsegajo klicev na posebne in komercialne številke, pošiljanja sporočil SMS/MMS v tujini ali v tujino ali pošiljanja sporočil SMS/MMS v donatorske ali komercialne namene. Strošek priključnine je 12 EUR, strošek spremembe naročniškega paketa je 19,90 EUR. Vse cene vključujejo DDV. Propagandno sporočilo Skalnati Sisol nad Učko Lepo vreme zadnjega vikenda je Sekciji Premogovnik Planinskega društva Velenje zelo ustreglo. Posrečil se jim je izbor izleta k sosedom v hrvaško Istro. Vožnja do izhodišča v starodavnem Plominu se je poplačala. Sredi januarja doživeti modrino neba in morja sredi skalovja je poseben privilegij. Pod krošnjo ogromnega drevesa smo si po dolgi vožnji najprej »privezali dušo«, nato pa se kar Kotarja. Sneg je pobelil tudi vrhove Učke na severu. Sprva smo hodili po travnatih prostranstvih, ki so postajala vse bolj kamnita. Na tem delu se združita Istrska in Labinska planinska pot. Gorski hrbet naravnega parka Učka se tu zoži in postaja vedno bolj kamnit. Njegove prepadne stene se na levi strmo spuščajo proti širnemu Čepičkemu polju. Vrh Sisola, ki smo ga najprej dosegli, je skalnat in zaradi nizkega rastja Po hribih srečali s prvimi zvončki, ki so v zavetrju skal že zacveteli. Na razcepu poti nas je peterica nadaljevala pot do bližnjega vrha Šiko-vac, ki se je vila med razbrazdanim skalovjem. Nahaja se med mogočnimi skalnimi stenami in višina obeh obiskanih vrhov pod tisoč metri nadmorske višine ni nobeno merilo za njuno podcenjevanje. Vrnili smo se do razcepa poti in tudi mi usmerili korak do sta- čez cesto podali sprva na kolovoz, s katerega smo kasneje prestopili na stezo. Z vzpenjanjem so se nam odstirali razgledi po južnih prostranstvih Istre. Iz Plo-minskega zaliva se je iz industrijskega dela dvigal ogromen dimnik, ki je počasi začel puhati dim. Na desni sta se iz morja Kvarnerskega zaliva dvigovala bližnja otoka Cres in Krk, z vzpenjanjem pa so se proti jugu odstirali še ostali. Nad Reko so se dvigovali zasneženi vrhovi Gorskega ne posebno razgleden. V nadaljevanju poti so se razgledi začeli širiti in pot je postajala vedno bolj skalnata in ni dovoljevala nepazljivosti. Na morju je postalo živahno in trajekt iz Brestove je že hitel na otok Cres. Tudi veter se je predramil in na morski gladini začel ustvarjati bele kodre, nam pa kuštral lase, da smo jih skrivali pod pokrivala. Prišli smo do mogočnega skalnega okna Pro-vrtenica in si ga s spoštovanjem ogledali. V nadaljevanju smo se rega mesteca Brseč, ki se nahaja ob cesti Reka-Labin-Pulj na južnem delu opatijske riviere. Vožnja proti domu ob zahajanju sonca mimo spečih lepotic - vil Lovrana in Opatije - je bila lepa in v Pivki se nam je prilegel kozarec zakuhanega vina v starodavni gostilni, saj nas je ob postanku dokaj zmrazilo. Zahvala za zelo lep izlet gre prizadevnim vodnikom Viktorju, Francu in Tomiju. a Marija Lesjak Policisti in Združenja Sever tekmovali Zaradi stavke policistov izjemna udeležba na smučarskem srečanju na Golteh Četrtega tekmovalnega srečanja v smučanju, ki je bilo letos že drugič na Golteh, se je udeležilo več kot 240 smučark in smučarjev ter še veliko število spremljevalcev. Zaposleni v policiji ter čla- so bila do sedaj že na Pohorju, lani na Krvavcu, letos pa že drugič na Golteh). Na isti progi Blatnik so se tekmovalno pomerili med seboj tudi člani veteranskih društev Sever iz vse Slovenije. Pri- smučarsko tehniko na dobro pripravljeni progi. Med najboljše so se v svojih kategorijah tokrat uvrstili tudi Darko Repenšek, Ivan Kumer, Marjan Vodep, vsi iz Mozirja, Celjanka Danica Urbanc, ter Velenjčanka Dragica Hriber-šek (vsi člani PVDS) ter Vili Bez-jak komandir Policijske postaje Mozirje. Med več kot osemdesetimi »Severnjaki« so si na koncu ni Policijskega veteranskega združenja Sever (PVDS) so se ločeno merili na belih strminah smučišča Blatnik, zaključek s podelitvijo priznanj in pokalov pa so jim popestrili koranti demoni iz Vidma pri Ptuju, ki so očitno ob letošnji skopi zimski sezoni pohiteli s preganjanjem zime. Tekmovanje je potekalo petek, 22. januarja, ko so smučarsko središče na Gol-teh »zasedli« slovenske policistke in policisti. Iz vseh policijskih uprav Slovenije so se zbrali na 4. državnem prvenstvu v veleslalomu (športna srečanja na tej ravni reditev so tokrat organizirali člani Veteranskega društva Sever za Celjsko, odbor Mozirje. Tekmovalno progo so pripravili člani Timing Golte, ki so hkrati opravili meritve in nadzor nad potekom tekmovanja. Tekma je potekala v zelo lepem vremenu in prijetnem tekmovalnem ozračju. Dame so imele prednost, za njimi pa še vsi tekmujoči člani Policijskega veteranskega društva Sever (PVDS). Med njimi je največ upokojenih policistk in policistov, a tudi nekaj mlajših, ki so dokazovali izjemno fizično pripravljenost ter odlično skupno uvrstitev zaslužili prav domačini iz PVDS-dru-štva Celje. Med tekmovalkami in tekmovalci Slovenske policije pa je bila konkurenca z okrog 180 smučarji še izrazitejša. Ekipno zmago za PVDS Celje so prismu-čali: 1. mag. Darko Repenšek, 2. Miloš Špoljar ter 3. Ivan Kumer, pred ekipo iz Maribora 2. mesto in iz Ljubljane 3. mesto. Med posamezniki je svojo Policijsko postajo Mozirje z zelo dobrim petim mestom razveselil Mozirjan Vili Bezjak. a Jože Miklavc Naš čas, 28. 1. 2016, barve: CM K, stran 15 28. januarja 2016 modroUDa kronika 19 Vlom v službeni avto Velenje, 20. januarja - Prejšnjo sredo v jutranjih urah so policisti obravnavali vlom v osebni avtomobil, last podjetja Elpa, d. o. o. Neznanec je iz vozila odnesel več kosov vijakov, črpalko in mazalico. Materialne škode je za okoli 500 evrov, policisti pa dolgo-prstneža še iščejo. Povzročil nesrečo in pobegnil Velenje, 26. januarja - Velenjski policisti so pretekli teden obravnavali 2 prometni nezgodi s pobegom, 2 prometni nezgodi kot prekršek in 6 prometnih nezgod kot dogodek. Prejšnjo sredo ob 7. uri zjutraj so obravnavali prometno nesrečo na Kidričevi cesti pri Tržnici. Zgodila se je zaradi izsiljevanja prednosti voznika osebnega avtomobila, ki je izsilil voznika avtobusa, potem pa pobegnil. Policisti pobeglega povzročitelja nesreče še iščejo. Ko ga bodo našli, globa ne bo majhna. Prvo opozorilo ni zaleglo Velenje, 26. januarja - Na področju javnega reda in miru so velenjski policisti v preteklem tednu opravili 10 intervencij na javnem kraju in 2 v zasebnih prostorih. Prejšnjo sredo ob 1. uri zjutraj jih je anonimni občan s Cankarjeve ceste obvestil, da ga moti glasna glasba pri stanovalcu v njihovem bloku. Policisti so ljubitelja hrupa obiskali in ga opo- zorili, da mora utišati glasbo. Ko so policisti stanovanje zapustili, se je eden ob obiskovalcev ljubitelja hrupa odločil, da zbudi njegovega soseda. Obdolžil ga je, da je prav on poklical policiste. Ker je bil pri tem nespodoben, so policisti morali to noč še enkrat v isti blok. Tokrat so kršitelju napisali tudi globo za nespodobno vedenje. Pestri jutri v Pit Stopu Velenje, 22. in 23. januarja - V petek ob zgodnji 6. uri so policiste poklicali v lokal Pit Stop, saj je tam vinjeni gost ostalim zgodnjim pivcem grozil z izvijačem. Še preden so policisti prišli v lokal, ki je v njihovi neposredni bližini, so ostali gostje lokala uspeli jeznemu opitežu vzeti izvijač, saj je z njim prav nevarno mahal naokoli. Ker se razgrajač tudi po prihodu policistov ni umiril, so ga odpeljali na policijsko postajo, kjer se je treznil v njihovih prostorih za pridržanje. Ob odhodu pa ga je čakal plačilni nalog z več očitanimi prekrški, temu primerna pa je bila tudi višina globe. Le dan kasneje, prav tako ob zgodnji 6. uri zjutraj, so policisti še enkrat obiskali Pit stop. Tokrat zato, ker so v njem kar trije vinjeni gosti kršili javni red in mir. Ne le, da so bili nespodobni od ostalih gostov, tudi ustrahovali so jih. Po prihodu policistov v lokal sta se dva jeznoritneža umirila, eden pa ne. Zato se je moral strezniti na velenjski policijski postaji, domov pa je tudi on odnesel položnico z denarno kaznijo. Bogat vlomilski plen Velenje, 21. januarja - V četrtek popoldne so si velenjski policisti dobro ogledali stanovanje na Jenkovi cesti 27. Neznanec je namreč isti dan med 8. uro in 14.30 z lomljenjem cilindričnega vložka ključavnice vlomil v stanovanje, ga preiskal in s seboj odnesel prenosni računalnik, tablico, 2 tisoč evrov gotovine, fotoaparat in več kosov zlatnine. Lastniki so oškodovani za 4 tisoč evrov, vlomilca pa policija še ni prijela. Avto plačal s ponarejenimi bankovci Šmartno ob Paki, 24. januarja - V nedeljo zvečer se je na velenjski policijski postaji oglasil občan iz Gorenja. Policistom je povedal, da je pred nekaj dnevi prodal svoj avto. Znani kupec mu je kupnino poravnal z bankovci, med katerimi pa so bili trije (v vrednoti 500 evrov) ponarejeni. To je oškodovanec ugotovil šele, ko si je bankovce v nedeljo bolj podrobno ogledal. Policisti so bankovce poslali v analizo v Nacionalni forenzični laboratorij in evidentirali dve kaznivi dejanji; ponarejanje denarja in goljufijo. Gradil bo Šoštanj, 24. januarja - Na delovišču v Skornem so policisti obravnavali vlom v gradbeni zabojnik. Storilec je ukradel za dobrih 8 tisoč evrov različnega orodja. Iz POLICIJSKE beležke Ropar grozil z nožem Velenje, 20. januarja - Prejšnjo sredo, nekaj čez 20. uro, so velenjski policisti obravnavali poskus ropa. Neznani mlajši moški, oblečen v zeleno jakno, z belo modro kapo na glavi, je vstopil v trgovino na Stantetovi ulici. Z nožem v rokah je od prodajalca zahteval denar. Ker mu prodajalec denarja ni hotel izročiti, je odšel iz trgovine. Ni mu uspelo Velenje, 20. januarja - V garažni hiši v Velenju je neznanec poskušal vlomiti v osebno vozilo. V vozilo mu ni uspelo priti. Lastniku je škodo k sreči povzročil le s poškodovanjem ključavnice. Poškodovana le vrata Velenje, 21. januarja - Vlomilec je nepovabljeno obiskal počitniško hišico ob Velenjskem jezeru. Lastnik ne pogreša ničesar. Škodo, povzročeno s poškodovanjem vrat, pa ocenjuje na dobrih 200 evrov. Dišal mu je denar Velenje, 21. januarja - Neznanec je skozi glavna vrata vlomil v prostore podjetja na Cesti talcev. Ukradel je nekaj gotovine. Ušel pred prihodom policistov Velenje, 22. januarja - V petek zvečer je natakarica iz lokala D2 obvestila velenjske policiste, da ji v lokalu grozi vinjeni gost, ki razbija tudi kozarce. Pred prihodom patrulje je veseljak lokal že zapustil, a so ga policisti kmalu našli. Za svoje nečedno početje bo sedaj plačal, saj mu položnica z globo ni »ušla«. Pestra noč v »ritmu« Velenje, 23. januarja - V noči iz sobote na nedeljo, okoli 1.30, so policisti obiskali lokal Ritmo Cafe, saj so bili zelo glasni. Ker pa so za javno prireditev z glasno glasbo imeli dovoljenje, so se pogovorili z lastnikom in dosegli, da so jakost glasbe vendarle malce utišali. V lokal so se to noč vrnili še enkrat, ob 2.30, saj se je gost, ki je pregloboko pogledal v kozarec, nespodobno vedel do ostalih zabave željnih. Varnostniki so ga odstranili iz lokala, policisti pa so mu napisali še položnico. Brcnil jo je v zadnjico Velenje, 23. januarja - Žal tudi pretekli teden ni šlo brez nasilja v družini. V soboto so policisti intervenirali na Kardeljevem trgu 3, kjer sta se najprej sprla, potem pa tudi stepla mož in žena. Policisti so hitro ugotovili, da sta oba pregloboko pogledala v kozarec, mož pa je med prepirom ženo brcnil tudi v zadnjico. Ker sta zakonca prvič pretiravala v sporu in ju policija še nikoli ni obiskala, je tokrat položnico dobil »le« jezni soprog. Trčil in zbežal Velenje, 24. januarja - V nedeljo okoli 14. ure je občan s Prešernove ceste obvestil velenjske policiste, da mu je neznanec poško- doval parkirano vozilo, potem pa pobegnil. Policisti so si ogledali poškodovani avto, povzročitelja nesreče pa še niso izsledili. Ne sme jima blizu Velenje, 25. januarja - V ponedeljek popoldne so policisti že drugič letos obiskali družino na Prešernovi cesti. Tako kot prvič je bil tudi tokrat mož nasilen do žene in sina. Policisti so mu prepovedali približevanje, napisali pa so tudi kazensko ovadbo in jo poslali na sodišče. Udaril šahista Velenje, 25. januarja - V ponedeljek ob 10.40 je na velenjsko policijsko postajo prišel občan in povedal, da je pred blokom na Kidričevi 57 s prijatelji igral šah, ko je do njega stopil neznanec in ga trikrat udaril. Ob tem mu je nasilnež tudi grozil. Šahist je bil lažje poškodovan, policisti pa bodo nasilneža ovadili na sodišču. F K □ V fakulteta za komercialne in poslovne vede MODRA ŠTEVILKA www.fkpv.si (((» 080 20 26) Komerciala Poslovna informatika Turizem Varnostni menedžment Študijski programi I., II. in III. stopnje Adil Huselja varnostno ogledalo Igranje z evropskimi mejami, ljudmi in varnostjo Problematika nesrečnih beguncev in pre-bežnikov iz držav, v katerih ni normalnih razmer za dostojno življenje, se po nekajtedenskem trajajočem umiku iz televizijskih poroči! in časopisnih naslovnic ponovno obravnava v soju medijskih luči. Razlog za to je odločitev nemških pristojnih institucij, da zaostrijo sprejem beguncev ter preuredijo in bolj strogo določijo okvirje azilne politike, ki je do izbruha begunske problematike v lanskem, pa tudi v preteklih letih in desetletjih bila ena najbolj priljubljenih azilnih destinacij. Takšne odločitve imajo težo in ob upoštevanju tisočih prebe-žnikov, ki se v zimskih in bolj tveganih razmerah še vedno podajajo na tako težko in nevarno pot, ob vseh tistih, ki so se že znašli za našo severno mejo, je situacija tako na t. i. balkanski poti kot v ostalih evropskih državah dokaj resna in problematična. Dosedanje dogajanje na slovenskem in še posebej evropskem ozemlju se vse bolj spreminja iz humanitarne v varnostno problematiko, kar je posledica tudi (pre)počasnega, neusklajenega in mlačnega odziva pristojnih institucij Evropske unije. Nepripravljenost in razhajanja evropskih držav pri reševanju begunske problematike so vplivale na odločitve (prizadetih) držav, da so se zatekle k ukrepom, ki niso skladni z evropskimi svobodoljubnimi in demokratičnimi načeli. Različnosti pogledov in razhajanj ni moč zaslediti samo med evropskimi državami, to je prisotno tudi znotraj držav in med državljani. Ob postavljanju ograje in visokega zidu na madžarsko-hrvaško-srbski meji se je večina evropskih politikov in prebivalcev zgražala nad odločitvijo madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana. Od takrat do danes pa so se stališča evropskih in politikov in prebivalcev precej spremenila. To je deloma tudi rezultat pomanjkanja skupne evropske (zunanje) politike in odnosa do reševanja globalne begunske problematike in migracijskega toka, ki se vali proti Evropi. Spremembe so prisotne tudi med nami. Najprej smo obsojali početje madžarskih varnostnih sil, ki so postavljale žič-nato ograjo in gradile zid. Po prvem večjem begunskem valu septembra je veliko prebivalcev in tudi politikov zahtevalo postavitev ograje tudi na slovensko-hrvaški meji ter kritiziralo aktualnega predsednika vlade. Ko je skupaj s pristojnimi ministri sprejel odločitev in so vojaki začeli postavljati ograjo ob državni meji, je bil tarča še večjih in ostrejših kritik. Ob »zapiranju« nemško-avstrij-ske meje in omejitvi vstopa beguncem in migrantom tudi s postavitvijo žičnate ograje se je slovensko javno mnenje spet spremenilo. Strah, da bi Slovenija postala nekakšen žep oziroma območje, kjer bi obtičalo več deset tisoč beguncev, z aktualnim dogajanjem vse bolj postaja del črnega scenarija, ki bi se lahko zgodil spomladi, ko se pričakuje še večji pritisk na evropske meje. Avstrijska kvota sprejema 37.500 beguncev bo odvisna od begunsko-migrantske-ga pritiska in bo verjetno dosežena v spomladanskih mesecih ali najpozneje v poletnem času in Avstrija bo takrat zaprla svoje meje. Čas teče. Skupnega evropskega pristopa ni na vidiku. Tako kot ga ni za druge in globalno pomembne teme, ki se ne glede na njihovo oddaljenost, tičejo prav vseh nas v Evropi in Sloveniji. Zato ni presenetljivo, da znotraj evropskih držav narašča strah, nestrpnost, sovraštvo, ideje o ustanavljanju vaških straž, nacionalnih gard, paravojaških enot... ki bi (za)varovale meje in prebivalstvo. Vse bolj očitno se teptajo skupna evropska načela in temelji, na katerih je zrasla Evropska unija, begunska problematika to zgolj nazorno potrjuje. Vprašanje je le, kako dolgo bomo priča nonšalantnosti evropskih politikov in institucij ter kako bodo zdržali evropski temelji ob trčenju drugih (globalnih) težav, ki jih nočejo videti in se z njimi ukvarjati. Gre za pomembna in temeljna področja in ni prav, da njihova obravnava vse bolj spominja na igračkanje v peskovniku, kajti posledice bi lahko bile veliko hujše od porušenih peščenih gradov. a GP PIRC Gradbeništvo in druge storitve d.o.o 041 606 376 franc.brlec@siol.net Celje • Ljubljana • Maribor • Nova Gorica • Murska Sobota r Četrtek, 28. januarja Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 20 TV SPORED S 28. januarja 2016 Petek, 29. januarja Sobota, 30. januarja Nedelja, 31. januarja Ponedeljek, 1. februarja Torek, 2. februarja Sreda, 3. februarja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.55 16.00 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.25 22.00 23.05 23.40 00.35 01.00 01.25 01.50 02.45 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Bob in Bobek, ris. 07.05 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.15 Edo in Medo, ris. 07.25 Biba se giba, ris. nan. 07.50 Maksipes Fik, ris. 07.55 Simfonorije, ris. 08.00 Zgodbe iz školjke: Roboti 08.30 Bori se proti slabemu, dok. film 09.00 Točka, glasb. odd. 10.00 Na naši zemlji 10.50 Kino Fokus 11.05 Halo TV 12.05 Dobro jutro 15.25 Čas za Manco Košir: O sramu 16.30 Alpe, Donava, Jadran 17.00 Halo TV 18.00 Fina gospa (III.), 4/7 18.30 Fina gospa (III.), 5/7 19.00 Penelopa, ris. 19.05 Male sive celice, kviz 20.00 Avtomobilnost 20.30 Drsanje - ep, moški, vključ. v prenos iz Bratislave 22.15 Dosje: Zločin, ki ne zastara 23.15 Lovec na trole, norv. film 00.55 Točka, glasb. odd. 01.40 Halo TV 02.40 Športni posnetki sledi Drsanje, ep, moški, posn. 03.45 Zabavni kanal Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca: Lahko izkoristimo svoje čute? Trpljenje mladega Igorja, 3/4 Dnevnik, vreme, šport Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja Slovenci v Italiji Poročila Pod drobnogeldom, tv Lendava Penelopa, ris. Firbcologi Profil: Udi Aloni Poročila ob petih Ugriznimo znanost: Živali in ljudje po meri Novice Eko utrinki: Male vodne elektrarne Zajček Belko, ris. Poldi, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Globus Prava ideja, 300. oddaja Odmevi, šport, vreme Osmi dan Sveto in svet: Prebudite svet! Ugriznimo znanost Profil: Udi Aloni Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. 05.50 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem! kviz 11.40 Ugriznimo znanost 12.20 Trpljenje mladega Igorja, 4/4 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 14.20 Globus 15.00 Poročila, vreme, šport 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Olivija, ris. 15.50 Studio kriškraš: Presenečenje 16.30 Duhovni utrip 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Kioka, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Mi ga pa žlindramo, 10 let ansam. Roka Žlindre, 2. del 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Obsedenost, ital. film 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov. 02.50 Info-kanal 05.55 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Mleko 07.20 Čebelica Maja, ris. nan. 07.45 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 08.05 Studio kriškraš: Bratec 08.30 Ribič Pepe 08.50 Firbcologi 09.15 Male sive celice, kviz 10.00 Katja bi rada shujšala, dok. film 10.15 Infodrom 10.25 V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, 7/7 11.10 Tv arhiv 12.00 Tednik 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Moj pogled na znanost: Prof. dr. Marina Dermastia 14.55 Afrika: Savana, 2/5 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba 18.05 Sladkanje z Rachel Allen, 4. del 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Panika, slovenski film 21.50 Fortitude, 3/12 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Tisočkrat lahko noč, šved. film 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, ponov. 02.35 Info-kanal 02.50 Info-kanal TVSLOr T™81-0 I 06.00 10 domačih 07.00 Lajko, ris. 07.05 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.15 Edo in Medo, ris. 07.25 Biba se giba, ris. nan. 07.50 Maksipes Fik, ris. 07.55 Simfonorije, ris. 08.00 Vetrnica: Ples 08.05 Zgodbe iz školjke: Barvita Španija 08.40 Točka, glas. odd. 09.55 Bleščica, odd. o modi 10.40 Prisluhnimo tišini: Center za razvoj slovenskega jezika 11.05 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.15 O živalih in ljudeh, svet. odd. 14.40 Na vrtu, ponov. 15.20 Posebna ponudba, svet. odd. 16.05 Dober dan 17.00 Halo TV 17.50 Migaj raje z nami, odd. za razg. življ. 18.25 Rokomet, ep (M), prvo polfinale, prenos iz Krakova 20.00 Drsanje, ep: ženske, vključ. v prenos iz Bratislave 20.55 Rokomet, ep (M), drugo polfinale, prenos iz Krakova 22.30 Bučke, satirično inform. parodija 22.55 Polnočni klub: Deljenje pravice 00.10 Drsanje, ep: ženske, posn. 01.20 Točka, glasb. odd. 02.05 Halo TV 02.55 Športni posnetki sledi Rokomet, ep (M), prvo polfinale, posn. 04.25 Rokomet, ep (M), drugo polfinale, posn. 06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.05 08.30 08.45 09.40 10.10 11.00 11.15 12.30 12.45 13.45 14.45 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.10 01.45 pop pop 24ur, ponov. Mifi, ris. Waybuloo, ris. Princeska Lili, ris. Kaia, ris. Čebelica Maja, ris. Morske deklice H20, nan. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja Velika angleška pekarija, ang. ser. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Zdravnica malega mesta, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur, vreme 24ur Skrivno življenje čebel, am. film 24urzvečer Na kraju zločina: New York, nan. Buden, nan. Nočna izmena, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.05 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.00 11.15 12.30 12.45 13.45 14.45 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 21.55 22.30 22.35 01.00 02.40 03.15 24ur, ponov. Mifi, ris. Waybuloo, ris. Princeska Lili, ris. Kaja, ris. Čebelica Maja, ris. Anubisova hiša, nan. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja Velika ang. pekarija, ang. ser. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Zdravnica malega mesta, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24urpopoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur, vreme 24ur Načrtovalka porok, am. film 24urzvečer Eurojackpot Mati in hči, am. film Lov na fante, am. film 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 08.40 Prodajno TV okno 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 08.55 Napovedujemo 10.30 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.35 Popcorn:Tinkara 10.30 Napovedujemo 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.35 Naj viža, 12.00 Prodajno TV okno 11.50 Prodajno TV okno 12.15 Videospotdneva 12.05 Videospotdneva 12.20 Videostrani, obvestila 12.10 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.40 Regionalne novice 2 19.00 Videospotdneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.10 Videospotdneva 19.55 Vabimo k ogledu 19.15 Videostrani, obvestila 20.00 Popotniške 19.55 Napovedujemo razglednice:Romunija, 20.00 Naj viža Transilvanski biseri 21.15 Regionalne novice 3 21.00 Regionalne novice 3 21.20 Jesen življenja, oddaja za tretje 21.05 Okarina Folk Festival: Natale Mc življenjsko obdobje Master 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospotdneva 00.00 Videospotdneva 23.25 Videostrani, obvestila 00.05 Videostrani, obvestila 06.00 10 domačih 06.30 Med valovi 07.00 Najboljše jutro 08.25 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos iz Sapora 09.55 Alp. smuč., sp, zlata lisica, VSL (Z), 1. vožnja, prenos iz Maribora 11.25 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos iz Garmisch-Partenkirchna 12.40 Alp. smuč., sp, zlata lisica, VSL (Z), 2. vožnja, prenos iz Maribora 14.00 Avtomobilnost 14.45 Slovenija danes 15.25 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Z), prenos iz Oberstdorfa; vmes Smučarjev dnevnik 17.15 Deskanje na snegu, sp, paralelni slalom, prenos iz Moskve 18.30 Drsanje, ep, športni in plesni pari, posn. iz Bratislave 20.00 Vlado Kreslin - Moji dnevi, koncert 22.20 Zvezdana 23.00 Glasovi strahu: Soseda, koprod. ser. 23.30 Presenečenja (II.), 10. del 00.20 Aritmični koncert - V svojem ritmu, ponov. 01.30 Smučarjev dnevnik, ponov. 01.55 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos iz Sapora 04.15 Bleščica, odd. o modi 04.45 Polnočni klub, ponov. POP 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Kaja, ris. 07.15 Zelvica Lulu, ris. 07.40 Chuck in prijatelji, ris. 08.05 Radovednica Bibi, ris. 08.35 Smrkci, ris. 08.50 Wendy, ris. 09.20 Winx klub, ris. 09.45 Peter Pan, ris. 10.10 Grozni Gašper, ris. 10.25 Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris. 10.50 Tv prodaja 11.05 Škratje, ang. film 12.55 Tv prodaja 13.10 Zdravo hujšanje, am. ser. 14.05 Nepričakovana ljubezen, am. film 15.55 Aljaska, am. film 17.55 Usodno vino, nan. 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Troja, am. film 22.55 Zmagovalec, am. film 01.30 Nepovabljena, am. film 03.10 Zvoki noči 07.00 Živ žav sledi Pipi in Melkijad, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Zajček Belko, ris. 07.15 Tork, ris. 07.20 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.30 Čarli in Lola, ris. 07.40 Timi gre, ris. 07.50 Kioka, ris. 08.00 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.10 Prihaja Nodi, ris. 08.20 Sara in Raček, ris. 08.25 Poldi, ris. 08.35 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.45 Muk, ris. 08.55 Zu, ris. 09.05 Knjiga o džungli, ris. 09.15 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 09.40 Pujsa Pepa, ris. 09.45 Pika Nogavička, ris. nan. 10.10 Nabriti detektivi, 22/26 10.40 Dragocena mokrišča, dok. odd. 11.15 Ozare, ponov. 11.20 Obzorja duha: Interpretacija Svetega pisma 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Mi ga pa žlindramo - 10 let ansam. Roka Žlindre, 2. del 14.40 Mirni mož, am. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Broadchurch (I.), 3/8 20.50 Intervju 21.45 Poročila, šport, vreme 22.15 Hladna vojna in njena zapuščina, dok. odd. 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, ponov. 01.35 Info-kanal TV SLO T 06.00 06.15 07.20 07.55 09.00 10.25 12.05 13.25 14.20 15.25 17.20 19.35 19.45 21.15 21.25 22.50 00.00 sledi 01.50 03.15 04.45 Duhovni utrip Posebna ponudba Glasbena matineja Ah, te orglice!, 2/2 Alp. smuč., sp, zlata lisica, SL (Ž), 1. vožnja, prenos iz Maribora Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja, prenos iz Garmisch-Partenkirchna Alp. smuč., sp, zlata lisica, SL (Ž), 2. vožnja, prenos iz Maribora Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, prenos iz Garmisch-Partenkirchna Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn. iz Sapora Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), prenos iz Oberstdorfa EP v rokometu (M), finale, prenos iz Krakova Žrebanje Lota Drsanje, ep, revija, posn. iz Bratislave Žrebanje Super Lota Sherlock (III.), 1/3 Vikend paket, ponov. Športni posnetki EP v rokometu (M), finale, posn. Alp. smuč., sp, zlata lisica, SL (Ž), posn. Drsanje, ep, revija, posn. Zabavni kanal 06.10 Utrip 06.25 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.15 Sladkanje z Rachel Allen, 4. del 10.35 10 domačih 11.05 Vem!, kviz 11.50 NaGlas! 12.20 Vrtičkarji, 1/12 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Sveto in svet 14.20 Osmi dan 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Pujsa Pepa, ris. 15.45 Danov Dinosvet, 5/26 16.20 Točka preloma 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Kdo si pa ti?, 1/10 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.15 Emilija, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Umetnost igre: Ana Karenina 23.40 Glasbeni večer 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik 02.35 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.15 Edo in Medo, ris. 07.25 Biba se giba, ris. 07.45 Maksipes Fik, ris. 07.55 Simfonorije, ris. 08.00 Zgodba iz školjke: Zverinice od A do Ž 08.05 Zgodbe iz školjke: Polet 08.40 Točka, glasb. odd. 09.40 Ogenj rit in kače, niso za igrače, dok. film 10.30 Duhovni utrip 10.50 Halo TV 11.40 Dobro jutro 14.10 Polnočni klub: Deljenje pravice 15.35 Ljudje in zemlja 16.25 Avtomobilnost 17.00 Halo TV 18.00 Fina gospa (III.), 6/7 18.30 Fina gospa (III.), 7/7 19.05 Olivija, ris. 19.15 Tork, ris. 19.25 Veseli Veselko, ris. 19.30 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 19.35 Katja bi rada shujšala, dok. film 20.00 Zakon srca, 3/14 20.50 Varna hiša, 2/2 22.20 Spomini, pogov. odd. 23.50 Halo TV 00.55 Točka, glasb. odd. 01.40 Zabavni kanal zabavni Kanal pop 06.00 24ur, ponov. 06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.35 08.50 09.20 09.45 10.10 10.35 11.00 11.15 13.10 13.25 14.20 16.05 17.55 18.55 18.58 20.00 21.50 00.05 01.45 24ur, ponov. OTO čira čara Kaja, ris. Zelvica Lulu, ris. Chuck in prijatelji, ris. Radovednica Bibi, ris. Smrkci, ris. Wendy, ris. Winx klub, ris. Peter Pan, ris. Otroci, to smo mi, avstral. ser. Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris. Tv prodaja Nebeška vrata, am. film Tv prodaja Zdravo hujšanje, am. ser. Najvišja stava, am. film Hotel za pse, am. film Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur Dnevnik Bridget Jones, ang. film Ameriški predsednik, am. film Zakleta šola, am. film Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Mednarodne igre šolarjev 09.40 Ustvarjalne iskrice (145), Letalo iz plastike 10.00 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje - Dom za varstvo odraslih Velenje 10.30 Ptica smrdokavra, dokumentarni film 10.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.10 Prodajno TV okno 11.25 Videospot dneva 11.30 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Dotiki gora: Tirske peči 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2359. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Okarina Folk festival: Pepe Gambetta 21.15 Na obisku ... pri Srečku Mehu, ponovitev 22.15 Jutranji pogovori 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Mednarodne igre šolarjev 09.40 2358. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 2359. VTV magazin, regionalni informativni program 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Županja z vami: Marijana Cigala, županja Občine Dravograd 11.50 Ans. Vikend z gosti, 1. del koncerta, ponovitev 13.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 Prodajno TV okno 14.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (144), Stekleni svečnik 18.20 Nanovo, Zakaj na študij v tujino? 19.00 Pop corn: Tinkara. Alja Istenič 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Aktualno: Psihoterapija za otroke in mladostnike - mag. Marjana Velikanje 23.50 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.00 08.25 08.50 09.05 10.00 10.30 11.20 11.35 12.30 12.45 13.45 14.45 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 21.40 22.15 23.10 00.05 00.50 01.25 24ur, ponov. Mifi, ris. Florjan, gasilski avto, ris. Kaja, ris. Čebelica Maja, ris. Pikica in Pepermint, ris. Otroci, to smo mi, avstr. ser. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Zdravnica malega mesta, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur Vse za denar, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Buden, nan. Nočna izmena, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči © 05.50 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem, kviz! 11.45 Obzorja duha 12.20 Vrtičkarji, 2/12 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.40 Kaj govoriš?=So vakeres? 15.00 Poročila 15.10 Potepanja, tv Lendava 15.40 Muk, ponov. 15.50 Ribič Pepe 16.30 Profil: Aleksander Gadjiev 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Valvasorjeva slava, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki: Zeleni turizem 18.05 Muk, ris. 18.10 A veš, koliko te imam rad, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Votla krona, 4/10 20.55 Ne grem na koleno, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Ana Nared 00.50 Profil: Aleksander Gadjiev 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, ponov. 02.35 Info-kanal 05.50 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Umetnost igre: Ana Karenina 12.15 Vrtičkarji, 3/12 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Intervju 14.20 Prava ideja, 300. oddaja 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki: Električna mobilnost 18.05 Sara in Raček, ris. 18.15 Simfonorije, ris. 18.20 Vem! kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Zlata kletka, franc. film 21.30 Kino Fokus 22.00 Dnevno - informativna oddaja 22.45 Šport, vreme 23.05 Tannbach - usoda neke vasi, 1/3 00.40 Turbulenca 01.05 Profil 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Dnevnik, ponov. 02.55 Info-kanal TV SLO T TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.15 Edo in Medo, ris. 07.25 Biba se giba, ris. 07.50 Maksipes Fik, ris. 07.55 Simfonorije, ris. 08.00 Vetrnica, ponov. 08.05 Zgodbe iz školjke, Bine: Mleko 08.30 DJ Bram, dok. film 09.00 Točka, glasb. odd. 10.15 Tv arhiv 11.05 Halo TV 12.20 Dobro jutro 15.30 Mi ga pa žlindramo, 10 let -ansamb. Roka Žlindre, 2. del 16.00 Dober dan 17.00 Halo TV 18.00 Fina gospa (IV.), 1/7 18.30 Fina gospa (IV.), 2/7 19.00 Olivija, ris. 19.10 Tork, ris. 19.15 Veseli Veselko, ris. 19.25 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 19.30 Studio kriškraš: Bratec, ponov. 20.00 Doba aluminija, dok. odd. 20.50 Adele - V živo v Londonu 21.55 Na poljih Flandrije, 1/10 22.45 Nočni pogovori, am. film 00.35 Slovenska jazz scena 00.15 Točka, glasb. odd. 02.00 Halo TV 03.00 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mifi, ris. 07.05 Florjan, gasilski avto, ris. 07.25 Kaja, ris. 07.40 Čebelica Maja, ris. 07.55 Pikica in Pepermint, ris. 08.00 Otroci, to smo mi, avstral. ser. 08.25 Anubisova hiša, ang. nan. 08.50 Tv prodaja 09.05 Italijanska nevesta, nan. 10.00 Tv prodaja 10.30 Odpuščanje ljubezni, nan. 11.20 Tv prodaja 11.35 Kuharski dvoboj tortic, am. ser. 12.30 Tv prodaja 12.45 Dr. Oz, am. ser. 13.45 Zdravnica malega mesta, nan. 14.45 Plamen v očeh, nan. 15.45 Italijanska nevesta, nan. 16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan. 17.55 Usodno vino, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Preverjeno 21.00 Jezero skrite ljubezni, nan. 22.05 24ur zvečer 22.40 Na kraju zločina, nan. 23.35 Buden, nan. 00.30 Nočna izmena, nan. 01.15 24ur, ponov. 01.50 Zvoki noči © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2359. VTV magazin, regionalni informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Aktualno: Za uspeh je potrebnega veliko truda 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna: Saša Tabakovič, poslanec SMC v DZ RS 21.00 Regionalne novice 21.05 Ans. Vikend z gostiy, 1. del koncerta, ponovitev 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila 06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.15 Edo in Medo, ris. 07.25 Biba se giba, ris. nan. 07.50 Maksipes Fik, ris. 07.55 Simfonorije, ris. 08.00 Vetrnica, ponov. 08.05 Zgodbe iz školjke: O bibapuncah in bibafantih 08.20 Zgodbe iz školjke: V gore 08.45 Točka, glasb. odd. 10.00 10 domačih 10.45 eRTeVe 11.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.25 Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, prenos iz Drammna 17.00 Halo TV 18.00 Fina gospa (IV.), 3/7 18.30 Fina gospa (IV.), 4/7 19.05 Olivija, ris. 19.15 Tork, ris. 19.20 Ribič Pepe 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Bučke, inform. parodija 20.20 Čas za Manco Košir 21.15 Ples na zaslonu, dok. film 22.15 Bleščica, odd. o modi 22.50 Aritmija 23.20 Aritmični koncert - Prismojeni 00.50 lasb. odd. profesorji bluesa Točka, gl; 01.35 Halo TV 02.35 Šport 04.30 Zabavni kanal 06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.00 08.25 08.50 09.05 10.00 10.30 11.20 11.35 12.30 12.45 13.45 14.45 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 19.00 20.00 22.10 22.45 23.40 00.30 01.15 01.50 pop 24ur, ponov. Mifi, ris. Florjan, gasilski avto, ris. Kaja, ris. Čebelica, Maja, ris. Pikica in Pepermint, ris. Otroci, to smo mi, avstral. ser. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Zdravnica malega mesta, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24urpopoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur Dovolj mi je, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Kosti, nan. Nočna izmena, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Poslanska pisarna: Saša Tabakovič, poslanec SMC v DZ RS 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Prodajno TV okno 12.10 Videospot dneva 12.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Pingvinčki 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2360. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek 20.35 Dotiki gora: Blejski Vintgar 20.55 Napovedujemo 21.00 Strokovnjak svetuje: Davčne blagajne 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje - Dom za varstvo odraslih Velenje 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2360. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Strokovnjak svetuje: Davčne blagajne 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videospot dneva 12.25 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (UI 146), Šal iz bombažne majice 18.20 Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno: Osebna asistenca - nujnost ali privilegij? 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn: Anette 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 28. 1. 2016, barve: CM K, stran 15 28. januarja 2016 PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček JUKIČ, Robert: Ženske Do - Domoznanski oddelek / 78 -Glasba Izjemno ploden velenjski jazz basist in glasbeni ustvarjalec Robert Jukič je z zadnjim albumom Ženske znova dokazal, da je zanj oznaka jazz glasbenik odločno prekratka. Njegovi prehodi iz jazza v druge glasbene zvrsti niso naključni in kratkotrajni, kajti gre za glasbenika in ustvarjalca s širokim glasbenim obzorjem. Doslej je posnel deset avtorskih plošč, od jazzovskih do več žanrskih, ki jih ni mogoče popre- dalčkati, če pa bi že iskali njihovo rdečo nit, je ta vsekakor konceptualnost, ki je običajno začinjena z družbenokritičnim odnosom do sveta. Več žanrov je zastopanih tudi v njegovem zadnjem dvojnem albumu. Tako na prvem ploščku tega albuma, ki je posnet v studiu, kot na drugem, ki je nastal v radijski oddaji Izštekani, trinajst uveljavljenih slovenskih in hrvaških pevk poje trinajst skladb, v razponu od vokalnega jazza, bluesa, šansona do popa. Delo napotuje na enega od Juki-čevih prejšnjih albumov: ženska senzibil-nost, ko gre za ljubezen, izgubo in upanje, je na tem zadnjem albumu v kontrastu s svetom moških mejnih eksistenc in razmerij z veliko znoja in krvi iz albuma z naslovom Dobrote iz skrinje zarote. V obeh albumih je Jukič avtor besedil, glasbe in aranžmajev, ob tem pa je kot basist glasbo še izvedel in produciral. KAŽIPOT k boljši velenjščini: slovar pravopisno problematičnega lastnoimenskega besedja 21. st. v velenjskem prostoru Do - Domoznanski oddelek / 81 -Jezikoslovje Ali so Velenjčani prvi v svetu, ni preverjeno, vsekakor pa so prvi v Sloveniji dobili priročnik za uporabo lastnih imen, ki izhajajo iz lokalnega okolja. Pionirsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem nas skozi nekaj več kot tri tisoč gesel napotuje, kako pravilno izgovoriti in zapisati imena velenjskih krajev, ulic, naselij, ustanov, podjetij, blagovnih znamk in preostalih lastnih imen, ki utegnejo pišočemu in govorečemu delati pravopisne in slovnične težave. Gesla so sestavljena tako, da med drugim i'"r*- »1.1**1»^— |ii 11 i Kažipot velenjščini ÜJvil^.l I L hI■■! II ■ LE" h Fi^ipni iztočnici v imenovalniku sledi rodilniška oblika z morebitnimi težjimi sklanjatvami, deli gesla pa so tudi opozorila na napačno rabo, priporočeno pisanje ter primeri rabe in poimenovanj. Drugi del Kažipota k boljši velenjščini so jezikovni nasveti, ki v skupno 21 člankih obravnavajo primere pogostejših pravopisnih in slovničnih napak v lokalnih medijih, sporočilih za javnost in javnih napisih. Urednik priročnika je Ivo Stropnik, sou-rednica Verica Jurak, sodelovali pa sta še Petra Cerjak in Klara Pavšek Stropnik. Po napovedih urednika bo Kažipotu k boljši velenjščini čez dve leti sledila druga, prenovljena in s tri tisoč novimi gesli dopolnjena izdaja. Naslednje leto je načrtovana tudi spletna verzija z več kot štiri tisoč gesli, čez štiri leta pa končna redakcija z devet tisoč gesli. KOREN Božiček, Milena: Vizualna umetnost v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini od 1975 do 2015 Do - Domoznanski oddelek / 75 -Slikarstvo Ob otvoritvi prenovljene stavbe velenjske Galerije so lani v tej instituciji odprli pregledno razstavo, na kateri so predstavili dela 65 likovnih umetnikov iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline, ki so ustvarjali od druge polovice prejšnjega stoletja do danes. Ob tem so v Galeriji Velenje izdali tudi obsežen katalog, Njegova avtorica Milena Koren Božiček, ki je tudi kurator-ka pregledne razstave, v njem tematizi-ra spremembe umetniških likovnih praks in načinov galerijskega razstavljanja od ustanovitve Galerije Velenje v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja do današnjih dni. Razstavni pregled vizualne ustvarjalnosti v preteklih štiridesetih letih v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini je v katalogu dopolnjen z osebnimi krajšimi refleksijami likovnih avtorjev o lastnem ustvarjanju, večji del te publikacije pa prinaša v obliki leksikografskih gesel biografske podatke o likovnih ustvarjalcih, ki so sodelovali na razstavi. Vzporedno s slovenskim je besedilo kataloga tudi v angleščini. a Silvo Grmovšek kmetijska zadruga Šaleška dolina z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saIeskadolina.si SUPER AKCIJA JABOLK! PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU [STARO ZA NOVO! informacije: 041 813 949 VELIKA IZBIRA MOK IZ BRINEČEVEGA MLINA! VESNA IN' že od 61,00 € (Od 45 Ah do 150 Ah) - BELA NAJBOLJŠA, 10 kg (tip"400)'8,00 € - POLBELA, 10 kg 7,00 € - RŽENA, 5 kg 3,75 € - PIRINA BELA, 1 kg 2,60 € - KORUZNA BELA, 1 kg 2,20 € Z VAMI IN ZA VAS! kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 28. januar 8.00 Ljudska univerza Velenje in Šolski center Velenje Predinformativni dan 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.00 PC Standard Županov sprejem za gospodarstvenike, podjetnike in obrtnike iz MO Velenje 19.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Koncert trobilcev 19.19 Knjižnica Velenje Predstavitev knjige Savine Vybihal Hujšanje in vzdrževanje telesne teže brez tehtnice 20.30 Max klub Velenje Jani Moder in Big Band RTV Slovenija Blue in the face (1. koncert Max klub jazz festivala) 21.00 Klub eMCe plac Antologija glasbe z DJ Vasjo Petek, 29. januar 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Darujmo ... osrečimo, tretji dobrodelni koncert Gimnazije Velenje 21.00 Klub eMCe plac Half Whale There Sobota, 30. januar 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 9.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Rekreativno tekmovalno druženje Najhitrejši krog po kolesarsko sprehajalni poti 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00 Stari trg 19, nad Hišo mineralov Aljaska, ustvarjalna delavnica 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Koncert z zverinicami prijateljicami (Mini Pikin abonma) Razprodano! 19.00 Vila Bianca Marjanov večer (Razprodano!) 21.00 Klub eMCe plac Športna stavnica: NBA Nedelja, 31. januar 13.00 KAC, Efenkova 61 b Vegetarijansko kosilo za vsakogar 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ubrano petje 10/9, ponovitev koncerta ob 10. obletnici Šaleškega študentskega okteta (Razprodano!) Ponedeljek, 1. februar 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Veseli pustni čas, otroška ustvarjalna delavnica 17.00 Vila Rožle Predavanje Urške Bandalo Zdrava prehrana in zdravje otrok sta v rokah odraslih 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: pustolovska drama Povratnik Torek, 2. februar 8.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana Seja Sveta Mestne občine Velenje 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Mavrica prijateljstva - zapojmo skupaj, koncert 17.00 Vila Rožle v Sončnem parku Torkova peta - Pust, ustvarjalnica za otroke in starše s Kajo Flis 19.00 Gasilski dom Šalek Planinsko društvo se predstavlja Sreda, 3. februar 7.00 Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Rašica 9.00 Glasbena šola Velenje 19. Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja 10.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Moč branja, bralni klub za odrasle 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje Matjaža Lesjaka Indigo otroci ŠOŠTANJ Četrtek, 28. januar 13.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Vila Podstrešnica likovna delavnica za otroke in odrasle na podstrešju Vile Mayer 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ure pravljic Malachy Doyle: Piščanček ne more zaspati 18.00 Muzej usnjarstva Slovenije Klepet pod Pustim gradom Petek, 29. januar 8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ustvarjalna delavnica 15.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Medgeneracijsko igranje šaha Sobota, 30. januar 18.00 REKS Ravne Koncert ob 5. obletnici delovanja ZPZ Planike Ponedeljek, 1. februar 10.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni Sejem 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 2. februar 17.00 Vila Mayer Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 V avli OŠ KDK Šoštanj Šola poje - Šoštanj poje 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Brane Ternovšek: O Maleziji nekoliko drugače ŠMARTNO OB PAKI Petek, 29. januar 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Afriški večer z Damjanom Vrenčurjem Sobota, 30. januar 9.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Seminar za zborovodje moških pevskih zborov z demonstracijskim zborom (MoPZ Franc Klančnik Šmartno ob Paki) Ponedeljek, 1. februar 19.00 Sejna soba v Hiši mladih Svetniška pisarna skupine Liste za napredek občine Lunine mene 1. februarja, ob 4:28, zadnji krajec Planike prepevajo pet let Ravne - V rekreacij sko-kul-turnem središču v Ravnah pri Šoštanju bo v soboto, 30. januarja, koncert. Pripravile ga bodo članice pevskega zbora Planika, z njim pa bodo zaznamovale peto obletnico delovanja. Koncert bodo začele ob 18. uri. Njihova zborovodkinja Špela Obšteter je povedala, da se je ideja o ustanovitvi ženskega zbora porodila že pred petimi leti. Na avdiciji se je zbralo deset pevk, danes jih v zboru prepeva petnajst, ki jih poleg ljubezni do zborovskega petja povezujejo sproščena druženja. Zbor deluje pod okriljem ravenskega kulturno-ume-tniškega društva, s prepevanjem pa bogati predvsem kulturno dogajanje v domačem kraju. »Pri izboru pesmi spoštujemo in ohranjamo slovensko kulturno dediščino, zato je na našem programu veliko ljudskih in partizanskih pesmi. Mnogokrat nas pri izbiri vodi tudi mladostna energija zbora, k njej pa se lepo podajo narodne, zabavne, umetne in še kakšne druge pesmi s pridihom mladosti in veselja do petja.« Letos se nameravajo Planike prvič udeležiti revije pevskih zborov Pozdrav pomladi v Velenju. In zakaj so izbrale ime Planike? Zaradi pesmi Rastejo v strmi gori/bele planike tri, ki je vsem všeč. a tp CITY CENTER Celje • Četrtek, 28. 1., Biotržnica • Petek, 29. 1., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja,31. 1., 11.00 Nedeljska džungelska dogodivščina • Nedelja, 31. 1., 13.00 lutkovna predstava gledališča Pravljičarna, O razvajeni prin- ceski in skodelici metinega čaja 23. 1. do 6. 2., brezplačno merjenje holesterola in sladkorja v krvi do 1. 2., Freedom & Citycenter Camp let premium,novosti najboljših šotorskih prikolic, kamp opreme Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. Lutke v Citycentru v Celju Celje - V nedeljo, 31. januarja, ob 13. uri bo na osrednjem prostoru Citycentra lutkovna predstava o razvajeni princeski in skodelici metinega čaja v izvedbi gledališča Pravljičarna. a Marko Jakše v Galeriji Velenje Velenje, 4. februar - Tretja razstava v prenovljeni Galeriji Velenje ne bo »svet realnosti, ampak svetlobe, svet čistosti, oaza sreče,« je zapisal likovni kritik in kustos Andrej Medved o delu akademskega slikarja Marka Jakšeta. Njegova razstava z naslovom Nisi bil rojen kot suženj se bo odprla v četrtek, 4. februarja, ob 18. uri in bo na ogled do 12. marca. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka VELIKA POTEZA The Big Short (ZDA), biografska drama, 130 minut Režija: Adam McKay Igrajo: Christian Bale, Steve Carell, Ryan Gosling, Brad Pitt, Melissa Leo, Hamish Linklater, John Magaro idr. Petek, 29. 1., ob 18.00 Nedelja, 31. 1., ob 20.00 Ponedeljek, 1. 2., ob 17.30 JOY (ZDA) Komična biografska drama, 123 minut Režija: David O. Russell Igrajo: Jennifer Lawrence, Bradley Cooper, Dascha Polanco, Elisabeth Rohm, Robert De Niro idr. Petek, 29. 1., ob 20.30 Sobota, 30. 1., ob 18.00 OČKA PROTI FOTRU Daddy's Home (ZDA), komedija, 96 minut Režija: Sean Anders, John Morris Igrajo: Mark Wahlberg, Will Ferrell, Linda Cardellin, Thomas Haden Church, Hannibal Buress idr. Sobota, 30. 1., ob 20.30 Nedelja, 31. 1., ob 18.00 GLASNEJŠA OD BOMB Louder than Bombs (Danska, Francija, Norveška) Drama, 105 minut Režija: Joachim Trier Igrajo: Amy Ryan, Jesse Eisenberg, Rachel Brosnahan, Gabriel Byrne, David Stratha- irn, Isabelle Huppert Petek, 29. 1., ob 20.00 - m. dvor. Sobota, 30. 1., ob 20.00 - m. dvor. Nedelja, 31. 1., ob 19.00 - m. dvor. HOKUS POKUS ALBERT Hokus Pokus Albert Aberg (Norveška) Otroški animirani film sinhroniziran v slovenščino, 88 minut Režija: Arne Lindtner N«ss Glasovi: Teja Bitenc, Gašper Jarni, Andrej Murenc, Vesna Pernarčič, Maja Kunšič idr. Petek, 29. 1., ob 18.15 - mala dvor. Sobota, 30. 1., ob 18.15 - mala dvor. PESEM MORJA Song of the Sea (Irska, Danska, Belgija, Luksemburg, Francija) Družinska animirana pustolovščina s podnapisi v slovenščini, 93 minut Režija: Tomm Moore Igrajo: David Rawle, Brendan Gleeson, Lisa Hannigan, Fionnula Flanagan, Lucy O'Connell, Jon Kenny Nedelja, 31. 1. ob 16.00 - otroška matineja POVRATNIK The Revenant(ZDA) Pustolovska drama, 156 minut (ZDA) Režija: Alejandro González Iñárritu Igrajo: Tom Hardy, Leonardo DiCaprio, Domhnall Gleeson, Will Poulter, Paul Anderson, Lukas Haas idr. Ponedeljek, 1. 2., ob 20.00 - filmsko gledališče ■ Naš čas, 28. 1. 2016, barve: CMYK, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC S 28. januarja 2016 Nagradna križanka "Trgovine Sax" HOROSKOP SAX 2 Nakupovalni center Velenje, Kidričeva 2 a Tel.: 03 586 11 55 Delovni čas: ponedeljek - petek: 8.00 - 20.00, sobota: 8.00 - 15.00 Potrebujete modno oblačilo, kostim, bluzo, oblekico za posebne priložnosti, prvi zmenek, za predstavitev pri delodajalcu, zagovor diplome ali za vsakdanje tekanje po mestu. Pravi naslov je Trgovina Sax v pritličju Nakupovalnega centra Velenje, kjer boste na enem mestu lahko kupili atraktivna in modna oblačila za vse priložnosti. Znani smo po veliki izbiri maturantskih oblek in oblek za birmo ter vale-to. Ponujamo tudi oblačila slovenskih proizvajalcev. Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Trgovina Sax«, najkasneje do ponedeljka 8. februarja. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Postanite naročnik »»^Cas 03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj! Zgodilo se je... od 29. 1. do 4. 2. - 29. januarja 1981 je nekaj pred 23. uro že sedmič zagorel Ževartov, po domače Gorjanov kozolec na vrhu tako imenovanega Gorjano-vega klanca v Velenju; navkljub vsemu pa kozolec na svojem mestu tudi danes še kar vztraja in vztraja; - leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreči, ki sta terjali veliko človeških življenj; prva se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja leta 1893; to sta bili največji in najbolj tragični nesreči v dosedanji zgodovini velenjskega premogovnika; v prvi nesreči je umrlo 7, v drugi pa 20 rudarjev; Premogovnik Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - 30. januarja 1963 je ObLO Šoštanj sprejel sklep o prestavitvi sedeža občine iz Šoštanja v Velenje; - konec januarja leta 1983 je v Velenje na šolanje oziroma usposabljanje prispelo 170 Libijcev; - 31. januarja 1992 se je iztekel natečaj za nov velenjski grb, na katerem je prvo mesto osvojil predlog grba Staneta Hafnerja in Vlada Vr-biča, ki je danes tudi uradni grb Mestne občine Velenje; - po zasedbi in razkosanju Slovenije je v velenjski občini okupator za župana postavil velenjskega trgovca in posestnika Richarda Tischlerja, a nacisti z njim niso bili zadovoljni in glavno besedo na občini je imel Sepp Fellner, ki je prišel v Velenje z nacisti in je postal drugi okupatorjev župan v Velenju; od 1. februarja 1942 do konca okupacije je bil velenjski župan zagrizen nacist Hans Kriutz, gostilničar s slovenskimi koreninami iz Kofla-cha v Avstriji; 1. februarja 1991 je v Jugoslaviji začel veljati zakon, ki je določal, da mora imeti kupec ob odhodu iz trgovi- ne račun, sicer je bila zagrožena denarna kazen 250 dinarjev; 2. februarja 1990 je bil v Šoštanju ustanovni občni zbor Šaleške kmečke zveze; februarja leta 1960 so v velenjsko kinodvorano vgradili široko platno, kar je bilo med ljubitelji filma v Velenju seveda sprejeto z velikim navdušenjem; ■ 3. februarja 1976 so po 101 metru vrtanja predrli cestni tunel pod šaleškim gradom na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem. a Damijan Kljajič Oven od 21. marca do 20. aprila Teden bo manj naporen, kot ste pričakovali. In to bo dobro, saj ste že precej utrujeni od vsega, kar ste morali reševati v minulih dneh. Bilo je zasebne narave, a je vplivalo tudi na vaši delavno storilnost. Ne, ni bila najboljša, saj tudi počutje ni bilo tako. Še malo pa bo tudi za vas prišel čas počitka, tudi fizično in ne le psihično. Ne pokvarite si prostih trenutkov z napornim razmišljanjem o prihodnosti. Resnici na ljubo v teh dneh nanjo ne morete veliko vplivati sami, tokrat imajo vse karte v rokah drugi. Želeli si boste, da bi spet bilo tako kot nekoč. Bolj enostavno, predvidljivo. Želja pa se vam še nekaj časa ne bo izpolnila, zato se raje sprijaznite s tem, kar imate. In si priznajte, da imate veliko. Več kot večina ljudi, ki jih poznate. Ni vse v denarju, a vi si to vedno težjo priznate. Tudi zato, ker ne znate ravnati z njim. Bik od 21. aprila do 21. maja Pred vami je precej prelomen čas, poln sprememb. Ponudili vam bodo mamljivo delo, kar je v današnjih časih prava redkost. Vseeno boste dvomili, da je vse tako lepo, kot vam bodo predstavili. Slabe izkušnje iz preteklosti je pač nemogoče izbrisati. Ko se boste odločali, boste samlzačutili,da se morate ustaviti, premisliti in se šele potemodločiti, saj predobro veste, da ni vse zlato, kar se sveti. Tokrat bo tudi po nekaj dneh in preverjanjih vse kazalo tako lepo, da se boste tega kar ustrašili. Ko se boste vzeli v roke in si priznali, da vas nekdo pač ceni, bo lažje. Zvezde vam bodo končno spet naklonjene na materialnem področju, kjer lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Veliko breme vam bo padlo iz ramen, čeprav veste, da ste doslej vse finančne težave znali rešiti, brez da bi si s tem zakomplicirali življenje. Tudi tokrat bo tako. Dvojčka od 22. maja do 21. junija Tolažili se boste, da bi lahko bilo še huje in da je tako tudi že bilo. Zato, ker boste težave reševali optimistično, lahko računate na to, da bodo že kmalu začele kopneti. Na začetku prihodnjega tedna se boste začeli odločati za zelo pomembno naložbo, ki vam bo vzela ne le prihranke, ampak tudi veliko energije. A bo vredno. Že v teh dneh boste začutili, da ste na pravi poti. Vsaj ob koncu tedna pa si privoščite razvajanje, točno takšno, kot si ga že nekaj časa želite. Zima gor ali dol, saj ni treba, da je na prostem. Časa boste še nekaj dni imeli veliko več kot po navadi. Energije tudi. Najti morate le še voljo. Spodbuda bo tokrat prišla nepričakovano, od osebe, ki ni veliko v vaši družbi. Veseli je boste. Če boste še bolj odkriti do partnerja, bo vse še lepše. Ni srečen, ker ve, da že nekaj časa do njega niste iskreni. © Rak od 22. junija do 22. julija Pred vami je teden, ki bo spremenil marsikaj v vaši prihodnosti. Začutili boste, da pogrešate nekdanji življenjski slog. Zato boste veliko več časa kot sicer preživeli izven doma, tako v naravi kot na zasebnih srečanjih s prijatelji in znanci. Marsikaj zanimivega boste izvedeli od njih. Tudi nekaj, kar vas bo prizadelo, saj bo povezano z ljubo ose bo. Jezilo vas bo, ker niste vedeli, kaj se ji dogaja. Hitro boste prišli do zaključka, da se je to, kar se je zgodilo, očitno moralo zgoditi, da jo boste spet opazili. Nekdo od prijateljev vas bo ob koncu tega tedna tako vesel, da bo partner spet postal rahlo ljubosumen. Ne dajajte mu povodov, ker se igrate z ognjem. S trudom ste si spet pridobili njegovo zaupanje. Zapravite ga lahko v sekundi. Sploh, ker veste, da tokrat ni partner tisti, ki pretirava. Zdravje? Odlično bo. Lev od 23. julija do 23. avgusta Konec tedna bo prinesel predvsem skrbi. Znašli se boste v precej zapletenem položaju, ki je ravno zato ne boste mogli razrešiti sami. Prej, ko si boste priznali, da potrebujete pomoč, prej boste spet mirni. Pomoč zna priti od nekoga, na katerega še pred nekaj tedni ne bi niti pomislili. Močno boste spremenili mnenje o tej osebi. Na bolje, saj bo res nesebično priskočila na pomoč. Ko se bodo trenutni zapleti v vašem življenju začeli razreševati, se boste počutili tako dobro kot že dolgo ne. Le na nekaj morate paziti. Vedno se morate zavedati, kje je meja med prijateljstvom in ljubeznijo. Že nekaj časa hodite po robu, ker ne znate ali pa nočete prebrati čustev nasprotne strani. Sobota bo lepa, ponedeljek pa bolj naporen kot po navadi. Krivi bodo sodelavci in ne šefi, kar vam bo jasno šele po nekaj dneh. Prizadeti boste. Tokrat upravičeno. Ttp Devica od 24. avgusta do 22. septembra Vsako leto znova se razveselite, ko se zima poslovi in tudi letos bo tako. Otoplitev po nekaj res mrzlih januarskih dneh boste jemali kot začetek konca zime, pa čeprav veste, da še ni rekla zadnje besede. Že v teh dneh se boste lotili pravih spomladanskih opravil, ki vas bodo napolnila z energijo tudi zato, ker boste večv naravi. To ste namreč v preteklih tednih močno zanemarjali, saj mraza ne marate. Mir boste našli doma, tudi, ko bo dom živahen in poln. Pri delu vas namreč čaka precej naporno obdobje, polno stresov, v katerem boste morali sprejeti kar nekaj izjemno pomembnih odločitev. Tudi zato, ker se bodo načrti nenehno spreminjali, vam ne bo lahko. Pazite se virusov, saj so spremembe temperatur še vedno velike, vi pa preutrujeni, da bi se vaš imunski sistem lahko vedno odzval tako, da bi vas rešil težav. Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Dobro obdobje, ki vas je pod okrilje srečnih zvezd vzelo v zadnjih dneh prejšnjega tedna, se bo nadaljevalo. Obkroženi boste z ljudmi, ki jih imate najraje na svetu. To, da boste čutili, kako radi vas imajo, vam bo ogromno pomenilo. To vam bodo tokrat pokazali na tako Iskren način, da ne bo nobenega dvoma v njihova čustva. V novem delovnem tednu se boste radi družili z ljudmi. Radi boste v gneči in direndaju. Še najraje pa boste v naravi, tako v lepem kot slabem vremenu. Počutje bo veliko boljše kot je bilo v prvi polovici januarja. Ideje, ki jih boste zastavili v teh dneh, še ne bodo zrele za uresničitev. Le nastavek bodo, ki ga boste potrebovali tudi zato, da boste lažje zrli naprej, v prihodnost. Jutri vas bo neko srečanje vrglo iz tira. Dalo vam bo misliti, saj se boste spet začeli zavedati, kako srčen človek ste. Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembra V naslednjih dneh boste močno spustili standarde. Srečni boste že, kadar boste vsaj kakšno uro prosti. Da, zelo naporen teden v službi je pred vami. Ne bo dolgo trajalo, zato stisnite zobe. Počutili se boste čudno, saj ne boste vedeli, ali energijo z delom izgubljate ali dobivate. Telovam bo samo povedali, ko boste začeli pretiravati,zato mu prisluhnite. Vseeno je pred vami dobro obdobje, v katerem vam bo uspelo vse, kar si boste zadali. In to brez velikih naporov in odrekanj. Tega še nekaj časa ne boste priznali sami sebi. Ko si boste, pa bo šlo le še navzgor. Samozavest se bo vrnila, tudi pogled v prihodnost bo spet bolj lep. Partner bo imel v teh dneh zelo malo želja. Med njimi bo neka zelo osebna. Ne preslišite je. Namenjena je namreč le vam. In le vi jo lahko uresničite. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Razgiban teden je pred vami. Takšen, ki ga ob izteku januarja sploh niste pričakovali. Točno po vaši meri bo, saj vam je všeč, ko se veliko dogaja. Čakajo vas pozitivne spremembe, zato boste Iz dneva vdan bolj srečni. Vsakdan bolje se boste počutili tudi telesno. Četudi tega ne boste pokazali, boste vedeli, daje najhujšežeza vami. Že do konca tega tedna boste pozabili na vse napore preteklih dni. Če doslej niste verjeli, da so vaši načrti, ki jih v sebi nosite že celo leto, uresničljivi, boste sedaj vedeli, da so. A poti do cilja se lotite premišljeno. Hitenje tokrat ne pride v poštev. Sploh, ker ste res čisto na začetku. Če vas bo že sedaj zagrabila panika, boste izgubili voljo. To pri vas pomeni le eno. Sprememba načrta. Toda tokrat je ta tako dober, da bi sebi in svoji družini s tem naredili škodo. Boleli vas bodo sklepi. Pa ne le zaradi pretiravanja v gibanju. Kozorog od 23. novembra do 22. decembra Želeli si boste, da bi bilo vse drugače kot je. Tudi zato boste pogosto iskali samoto in se umikali vanjo tudi, ko si je ne boste več želeli, ker vas bo že dušila. Partner vašega obnašanja in početja ne bo najbolje prenašal, saj bo prepričan, da to počnete zaradi njega. Pa ne botako. Enostavno boste vse težje prenašali ljudi, ki sozvamivečlnodneva. To velja tako za sodelavce kot za vaše domače. Še sami sebi ne boste čisto nič všeč. Šele, ko bo prišlo do tega spoznanja, se boste znašli pred res velikim problemom. Kam zdaj in kako naprej? Odgovor ne bo prišel sam, poiskati ga boste morali. In pri tem ne smete biti nestrpni, saj nič ne boste rešili na silo. Predvsem pa je čas, da si iskreno priznate, koliko zmorete. Če od sebe zahtevate preveč, pač ne morete biti srečni. Dodatne skrbi vam bo povzročalo stanje na bančnem računu. Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Že dolgo niste srečni. Razlog je seveda v gojenju upanja, da se vaša partnerska zveza spet obnovi, da s partnerjem spet začutita nekdanje iskrice in povezanost. A ta želja bo uresničljiva le, če boste partnerja najprej prepričali, da ste vredni zaupanja. Zakaj ste ga izgubili, dobroveste. Sebi in partnerju lažete, kotega ne priznate. Indokler botako, ne pričakujte, da se bo kaj spremenilo. Tehtnica je tokrat povsem na vaši strani. Tokrat vsaj slabe vesti nimate, saj je bilo vaše dejanje posledica partnerjevega. Zdravje? Stare težave še ne bodo izzvenele, a ste na dobri poti, da se to zgodi. Pazite, da si ne nakopljete novih. Vaše telo je po nekaj zimskih tednih bolj zakrnelo kot si priznate, zato se pazite poškodb. Sploh pri športu. Pri delu bo vse teklo kot namazano. Skorajda preveč, saj vas to vedno začne dolgočasiti, kajne? K Ribi od 19. februarja do 20. marca Položaj planetov bo za vas še nekaj dni neugoden. Zato reševanje vaših težav ne bo steklo tako, kot si želite. A se bo vendarle premaknilo iz mrtve točke, kar vas bo navdalo z novim upanjem. Ko se boste sprijaznili s tem, kar se vam dogaja, bo veliko lažje, verjemite. Dokler se boste upirali, pa boste le še boljtrpeli. Prepirljivost In slaba volja vas bo minila šele v ponedeljek. Ta bo točno takšen, kot ste si želeli v preteklih dneh. Novice sicer ne bodo odlične, bodo pa boljše, kot trenutno pričakujete. Predvsem pa boste spet dobili potrditev, da ste v tistem, kar počnete, velikokrat odlični. Zdravje bo še občutljivo, zato pazite nase. Telo ne bo preneslo nobenega pretiravanja. Tudi duša ne, kar že dobro veste. Nekdo od sorodnikov vas bo močno razočaral. Žal tokrat ne boste mogli le zamahniti z roko. Če mu ne boste pomagali, bo še slabše, kot če mu. V ¿•radio VCL6NJ6 Naš čas, 28. 1. 2016, barve: CM K, stran 15 28. januarja 2016 OBVEŠČEVALEC 23 ČETRTEK, 28. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 29. januarja 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 30. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 31. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 1. februarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 2. februarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 3. februarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 18. do 24. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 18. do 24. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka habit nepremičnine Hoblt. d.o.o. Kbioiko 48, VManJe tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 1,5-sobno stanovanje na Aškerčevi v Velenju, na odlični lokaciji ob Sončnem parku, nadstropje 1/2, 44,6 m2, leto izgradnje 1989, ER: C (35 - 60) kWh/m2a. Cena: 59.000 €. 2-sobno stanovanje na Tomšičevi v Velenju, 65 m2, nadstropje 4/5, adaptirano 2014 ER: D (60 - 105) kWh/m2a, cena: 68.000 €. voc na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Spoštovane zavarovanke, spoštovani zava rova nci, obvešča mo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 30. in 31. 1. - Ivan Ja-nežič, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. GIBANJE UE Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI Derča Marija, roj. 1923, Braslovče, Grajska vas 32; Gologranc Jožef, roj. 1940, Šentjur , Vrbno 26b; Mraz France, roj. 1935, Šentjur, Javorje 19; Herlah Marija, roj. 1935, Velenje, Cesta na Griču 2; Lempl Marija, roj. 1934, Velenje, Zupančičeva ulica 4; Podkoritnik Janez , roj. 1932, Laško, Zgornja Rečica 124; Harl Erika, roj. 1942, Prebold, Na zelenici 14; Poto-čin Emerencijana, roj. 1932, Prebold, Matke 22; Anžej Marija, roj. 1961, Velenje, Šalek 106. DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 NEPREMIČNINE STANOVANJE v Šoštanju, 65 m2, 1. nadstropje, prodam. Gsm: 031 311 757 mali OGLASI ODDAM GARSONJERO v hiši, opremljeno, na Gorici, oddam. Vseljiva takoj. Tel.: 05 9140 720 PRIDELKI FIŽOL sivček prodajamo na kmetiji. Gsm: 031 350 928 FIŽOL sivček, koruzo v zrnju, slamo in seno v okroglih balah, prodam. Gsm: 041 905 999 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 31. 1., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 PRAŠIČA, težkega 150 kg, domače reje, prodam za 1,80 evra/kg. Gsm: 041 942 898 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 041 799 945 PRODAJA pujskov težkih od 25 do 100 kg. Gsm: 041 445 315 TELIČKO simentalko, staro 9 mesecev, eko reje, za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 040 207 402 PODARIM VGRADNI štedilnik (3 plin, 1 elektrika), kuhinjsko korito z delovnim pultom, 3 elemente s predalniki podarim. Ivanka, gsm: 031 697 799 RAZNO CIRKULAR žamar in cirkular za drva prodam. Gsm: 041 881 218 Nagrajenci nagradne križanke Nostalgija, objavljene v tedniku Naš čas, 14. januarja 2016 so: • Lojzka Verdev, Finžgarjeva 13, 3320 Velenje • Zlatko Kok, Prešernova 7/b, 3320 Velenje • Darko Strahovnik, Goriška 42, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Profesionalno In s pletoto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaSlh najdražllh 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan Plačilo na obroke SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Bila si nam vse, žal se srce ustavilo je ... Za seboj pustila si praznino in nepopisno bolečino. Pogrešamo te! ZAHVALA Zapustila nas je naša draga mamica, sestra, tašča, teta, babica in prababica MARICA LEMPL Ob nenadni in izjemno boleči izgubi izrekamo zahvalo vsem, ki ste nam stali ob strani in z nami delili našo bolečino. Še posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom in prijateljem, družinam Golob, Novosad in Jalšovec, govorcu Dragu Semetu, pevcem in kolektivu Vrtca Velenje. Vsi njeni Draga MIRICA, izpred oči izginil je tvoj obraz in ne sliši več se ljubeči glas. Stol prazen zdaj tam stoji, saj tebe ni. Nihče ne more te nadomestiti, nikoli te ne bomo nehale ljubiti. Rade te imamo, sodelavke iz APO VIZIJE Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 24 Pomoči veliko, upravičencev še več Poleg RK, Karitas, Medobčinske zveze prijateljev mladine še odbor, pa viški hrane ... - Poleg paketov hrane, higienskih potrebščin tudi denar Tatjana Podgoršek Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS se je materialni položaj gospodinjstev v Sloveniji lani nekoliko izboljšal. Tako naj bi bili stanovanjski stroški veliko breme v manj gospodinjstvih, več gospodinjstev bi lahko poravnalo nepričakovane izdatke in si privoščilo počitnice. Stopnja resne materialne prikrajšanosti se je leta 2015 znižala s 6,6 na 5,8 odstotka na osebo. Tako statistika, stanje na terenu pa - po podatkih, ki smo jih zbrali pri nekaterih izvajalcih pomoči v Šaleški dolini - kaže, da je bilo upravičencev do hrane, šolskih potrebščin ... lani več kot predhodno leto. Območno združenje RK Velenje: več kot 77 ton hrane Na Območnem združenju RK Velenje so lani na šestih delitvah razdelili več kot 77 ton hrane in higienskih potrebščin, kar je približno toliko kot leta 2014, s paketi pa so pomagali večjemu številu upravičencev. Na začetku leta 2015 so imeli na seznamu 563 družin, na lanski zadnji delitvi pa že 714 ali 1497 posameznikov. Oblačil so razdelili blizu 4 tone, na brezplačno letovanje na morju na Debelem Rtiču so peljali 31 otrok in 6 starostnikov, 151 otrokom iz socialno ogroženih družin v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so razdelili po 50 evrov za nakup šolskih potrebščin. Karitas Velenje: leta 2014 308, lani 527 prejemnikov pomoči Da so potrebe po pomoči vedno večje, da revščina narašča, ugotavljajo tudi v Karitas Velenje. Ob tem se sprašujejo, koliko časa bodo lahko še v dobršni meri zadovoljevali potrebe tistih, ki trkajo na njihova vrata. Lani je bilo takih 527, predhodno leto 308. Če so leta 2014 razdelili dobrih 29 ton hrane in higienskih potrebščin, je bilo tega lani slabih 38 ton. S šolskimi potrebščinami so oskrbeli 72 otrok (leta 2014 66), finančno pomoč je prejelo lani 18 družin ali le ena manj kot predhodno leto. Rabljenih oblačil so lani razdelili 3249 kosov, predlani 1813. Ob koncu seznama so našli še število opravljenih ur prostovoljcev Karitas Velenje: lani 5466, predlani 3628. nizirajo prostovoljci Lions kluba, Rotary kluba, Območnega združenja RK Velenje ter Strokovnega sveta za socialna vprašanja pri Območni organizaciji Socialnih demokratov Velenje. Ti vsak večer viške hrane dostavijo v zbiralnico, kjer jo primerno hranijo do jutra, ko jo izmenično prevzamejo prostovoljci 18 ton viškov hrane Od marca 2014 poteka v mestni občini Velenje projekt Viški hrane. Gre za hrano, ki bi jo zaradi izteka roka uporabnosti trgovci ob koncu dneva dali v uničenje. Koordinator aktivnosti je Zveza Lions klubov Slovenije, v Velenju pa prevzem hrane orga- Društva upokojencev Velenje, Društva invalidov Konovo, Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline ter zaposleni v Centru za socialno delo Velenje ter jo na osnovi seznamov razdelijo socialno ogroženim posameznikom ter družinam. Lani so v okviru projekta raz- delili 18 ton sadja, zelenjave, žit, testenin, pečenega mesa, sendvi-čev ter ostalih mesnih izdelkov. Poleg tega pa še 53 tisoč kosov kruha, pekovskega peciva, mlečnih izdelkov ter jajc. Vrednost razdeljenih viškov hrane, ki so jo donirali Mercator, Interspar Šalek Selo, Interspar Velenjka ter Spar Center, je presegla 81 tisoč evrov. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje: letovanje, finančna pomoč ... Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje poskušajo pomagati predvsem otrokom, s tem pa tudi njihovim družinam. Lani so zagotoviti 63 otrokom brezplačne počitnice v koloniji, 106 pa so starši delno krili stroške. V posebej organiziranem počitniškem taboru v Mozirju so s pomočjo Rotary kluba omogočili kar 20 otrokom pestro dejavnost, brezplačne posebne 5-dnevne počitnice na Golteh je doživelo 13 otrok. Družinam so razdelili več kot 50 paketov hrane. S pomočjo donatorjev so pomagali slednjim še z oblačili. Kar precejšnjemu številu otrok so s šolskimi potrebščinami, ki so jih zbirali v akciji poštarja Pa-vlija, zagotovili lažji začetek novega šolskega leta. Z denarjem za plačilo položnic ali za plačilo stroškov za zdravstvene potrebe otrok so pomagali 17 družinam. Številke so višje kot predhodno leto. Odbor za pomoč občanom in občankam MOV: več kor 12.300 evrov Na Odboru za pomoč občanom in občankam Mestne občine Velenje (MOV) delijo pomoč na osnovi meril in prejetih vlog. Leta 2014 so jih obravnavali 55, od tega so ugodili 30 prosilcem. Za premagovanje njihove stiske in potrebe humanitarnih organizacij v okolju so namenili nekaj manj kot 17.300 evrov. Lani pa je denarno pomoč odbora prejelo 31 družin in posameznikov v višini dobrih 6.300 evrov, dve humanitarni organizaciji (RK in MZDPM) pa 6.000 evrov. V tem trenutku ima odbor na podračunu dobrih 19.700 evrov. Pri tem pa ne smemo zanemariti še dobrodelnih akcij koncertov, ki so jih organizirala društva ali posamezniki v tukajšnjem okolju in na nacionalni ravni, vseslovenskega projekta Botrstvo, v katerega se vključujejo tudi podjetja iz regije Saša. ■ Otvoritev prestavili na april Po napovedih naj bi konec meseca predali svojemu namenu tržnico, ki jo gradijo ob Mercatorjevi trgovini, a se to ne bo zgodilo Šoštanj - Predsednica krajevne skupnosti Šoštanj Urška Kurnik je namreč povedala, da so morali zaradi manj ugodnih vremenskih razmer za gradnjo podaljšati pogodbo z izvajalcem del na konec marca. Otvoritev blizu 300 tisoč evrov vredne naložbe, ki jo bosta sofinancirala krajevna skupnost in tamkajšnja občina, načrtujejo tako v aprilu. V tržnici bo prostora za 13 stojnic, razporejene pa bodo ob atrijskem vrtu, v katerega bodo zasadili drevo lipovca. Prostor bo primeren tudi za druženje blizu 80 ljudi. Na vprašanje, kakšen pomen Dela pri gradnji tržnice za zdaj stojijo zaradi neugodnih vremenskih razmer. bo imela pridobitev za kraj, pa je Kurnikova odgovorila: »Veliko, kajti naše poslanstvo je druženje, popestritev življenja v mestu. Tržnica bo nudila možnost druže- nja, sodelovanja vseh generacij, prav tako bo mesto, na katerem bodo lahko lokalni proizvajalci tudi iz drugih delov lokalne skupnosti predstavili, ponudili ali prodali pridelke in izdelke, s katerimi se ukvarjajo. Verjamemo, da bo tržnica služila svojemu namenu.« ■ Tp Kralj Matjaž vabi na ledene gradove Črna na Koroškem, 29.-31. januar - Tudi to zimo bodo na Koroškem zrasle ledene skulpture. Na ravnici Mitnek pod koroško goro Peco, pod katero speči kralj Matjaž ovija svojo sivo brado okrog mize, bo namreč spet na ogled prireditev Gradovi kralja Matjaža. Legendo obujajo že od leta 1993, odkar so zgradili že 1300 snežnih gradov in skulptur, te pa poleg drugega kulturnega in športnega dogajanja, tradicionalnih koro- ških dobrot in razigranega zimskega vzdušja privabljajo obiskovalce od blizu in daleč. Organizatorji sporočajo, da je na prizorišču že dovolj umetnega snega, prave zimske razmere pa pričakujejo v naslednjih dneh, zato tudi ekipe že vabijo, naj se prijavijo, sicer pa to lahko storijo še eno uro pred prireditvijo. Komisijo bodo letos sestavljali kipar Janeza Grauf, arhitekt Borut Bončina, županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak in njegovo visočanstvo Kralj Matjaž. Svojo glasovnico bodo ob vstopu prejeli tudi obiskovalci. Gradnja gradov se začne v soboto, 30. januarja, ob 10. uri, spremljevalni program pa bo pester vse dni. Organizatorji še sporočajo, da so tudi letos poskrbeli za parkirna mesta v dolini, od koder bo na prizorišče vozil avtobus. ■ tf ■ Velenje, 22. januarja - V taborniškem rodu Lilijski grič Pesje imajo navado, da v januarju pripravijo tradicionalno predstavitev delovanja društva in svečano podelijo taborniške rutice. Taborniki vseh starosti, starši in podporniki društva v Pesju so tudi tokrat uživali v odlično predstavljenih multimedijskih predstavitvah taborniških akcij, ki so jih izvedli v letu 2015. Še posebej zabavno je bilo, ko so vodniki zaigrali smešne prizore iz akcij ter tako popestrili ozračje pred ogledom filmčka. Sledila je težko pričakovana podelitev taborniških rutic, saj so najmlajši komaj čakali, da stopijo v družino medvedkov in čebelic, malo starejši pa, da postanejo gozdovniki in gozdovnice. Sledil je še taborniški sejem. a Rok Srša Nikodemovi večeri 2016 Dekanija Šaleška dolina pripravlja od danes, 28. januarja, do nedelje, 31. januarja, vsakič ob 19. uri v dvorani Mladinskega centra Velenje Nikode-move večere. V četrtek zvečer bosta Dani in Vilma Siter govorila o družini na razpotju. V petek bo predaval dr. Igor Bahovec na temo »Božje usmi- ljenje nikogar ne izključuje -slovenska družina in sinoda o družini«. V soboto bo gost dr. Ivan Štuhec, tema pa »Spravi meč na njegovo mesto,« v nedeljo pa dr. Marko Juhart s temo »Usmiljenje v vsakdanjem življenju.« a mz