Gradivo za Atlas flore Slovenije - pomembna novost v domači botanični literaturi, zanimiva tudi za gozdarje Igor DAKSKOBLER* Pozno jeseni l. 2001 je slovenske botanike prese- netil in razveselil izid obsežne publikacije (443 s.): Gradivo za Atlas fiore Slovenije. Založil ga je Center za katiografijo favne in fiore iz Miklavža na Dravskem polju. Urednik gradiva je Nejc Jogan, ki je tudi prvi avtor. Ostali avtorji so še Tinka Bačič, Božo Fraj- man, Ivana Leskovar, Dušan Naglič, Andrej Podob- nik, Boštjan Rozman, Simona Strgulc - Krajšek in Branka Trčak. Menimo, daje knjiga zanimivo in kori- stno branje tudi za gozdatje, zato jo bomo v nadalje- vanju predstavili. Študentje gozdarstva se že v prvem letniku sezna- nijo z razširjenostjo glavnih drevesnih in grmovnih vrst ter nekaterih zeliščnih vrst (tudi najpogostejših praprotnic, mahov in lišajev) naših gozdov. Spoznajo tako nj ihov celoten area!, profesorja botanike in den- drologije pa jim povesta tudi, kako so te vrste razši.tjene v Sloveniji . V splošnem to razšitjenost dobro poznamo za naša drevesa. Npr. že v enem izmed poglavij knjige Gozdovi na Slovenskem (GREGORIČ 1 KALAN 1 KOŠIR J 975) najdemo njihove (delne) area! ne karte. Temeljile so na naravni razši.tjenosti vrst v takrat že raz- meroma dobro fitocenološko preučen ih gozdnih združ- bah Slovenije. Zanimivo je te ka tie prime~ ati s !očkov­ nimi kartami teh istih dreves, kijil1 najdemo v Gradivu, ki ga predstavljamo in ki ne ločujejo med naravnim in subspontanim pojavljanjem npr. jelke, stmeke, mace- sna ipd. Podrobne podatke o razširjenosti drevesnih vrst lahko gozdatji dobimo tudi iz podatkovne baze Zavoda za gozdove Slovenije, ki temelji na ocenah njihove zastopanosti v odsekih in oddelkih po goz- dnogospodarskih enotah. Na tak način je npr. Kotar {1998: 260) izdelal karto razširjenosti breka (Sorbus torminalis) v Sloveniji in ujemanje njegove karte s karto, ki jo najdemo v Gradivu na str. 366, je precej- šnje. S točkovnim prikazovanjem razširjenosti vrst v Sloveniji ali v delu Slovenije, kakršnega uporabljajo botaniki, sta gozdatje v zadnjih letih seznanila pred- vsem Brus ( !996, 1998), ko je opisal razši.tjenost hrasta oplutnika (Quercus crenata) in terebinta (Pistacia tere- binthos), ter Accetto {l995a, 1997), kije izdelal točko­ vni arealni karti za tiso (Taxus baccata) in rušje (Pinus mugo). Acccetto (1995b, l999a,b,c, 2000, 2001) je v * dr. T. D., Biološki inštitut ZRC SAZU, Regijska razisko- valna enota Tolmin, Brunov drevored 13, 5220 Tolmin, SLO 454 Gozdarskem vestniku in Zborniku gozdarstva ili lesar- stva po točkovni metodi prikazal tudi razširjenost šte- vilnih praprotnic ili semenk na Kočevskem (in deloma tudi v celotni Sloveniji). V naši oceni nismo imeli namena, da bi podrobneje pisali o problematiki in metodah kartiranja fiore v Slo- veniji . Mesto za to bi bilo gotovo v uvodu predstav- ljenega Gradiva. Žal je v njem ta pregled zelo kratek in nepopoln. Zapisano bi moralo biti še marsikaj in nekaj podatkov dodajamo, tudi za lažje razumevanje, v nadaljevanju. Bolj podroben pregled tega področja našega botaničnega delovanja so objavili Babij, Trpin in Vreš (1999). V njem omenjajo različne mreže, ki jih v Sloveniji uporabljamo za točkovno prikazovanje razširjenosti vrst - predvsem mreža UTM (Universal Transverse Mercator), s kvadratnimi osnovnimi polji (100 x 100 k.m) in štirimi kvadranti (50 x 50 km), ki se po potrebi delijo še v manjše kvadrante (za Slovenijo 1 O x 10 km), ter stopinjsko mrežo, k.i se je uveljavila pri projektu kartira nja fiore srednje Evrope, ki gaje pri nas pospeševal predvsem T. Wraber (1968a,b, 1971, 1972). Po tej rmeži so osnovna polja (lO minut geografske dolžine x 6 minut geografske širine = približno 12,0 x Il , 1 km) v površinsko razgiba nih vzhodnoalpskih območjih in tudi v Sloveniji razdeljena v štiri kvadrante (z velikostjo 5 minut x 3 minute = približno 6,0 x 5,55 km) - torej je njihova površilia približno 33,3 kvadrat- nih kilometrov (glej tudi N[KOLIC et al. 1998). Z raz- vojem računalništva je postajalo prikazovanje razšir- jenosti vrst na arealnih kartah tehnično manj zahte- vno opravilo. Pionirsko vlogo pri nas je imel pro- gram STEVE Primoža Jakopina za računamike Atari. Metodo ili navodila za uporabo tega programa pri obde- lavi fiorističnih podatkov so razvili leta 1988 na Bio- loškem inštitutu ZRC SAZU (B. Vreš, A. Seliškar, D. Trpin) v sodelovanju s Ptirodoslovnim muzejem Slo- venije (N. Praprotnik), Oddelkom za biologijo Biote- lmiške fakultete (T. Wraber, A. Podobnik) ter Zavodom za varstvo narave (P. Skobeme ). Leta 1989 je tako izšel zelo pomemben Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije avtorjev T. Wraberja in P. Skober- neta (v katerem sta z area ln o karto po srednjeevropski metodi prikazala razširjenost 342 taksonov, med njimi tudi nekaterih drevesnih in grmovnih vrst). Dve leti prej ( 1987) je v svoji dizertaciji Nada Praprotnik z arealnimi GozdV 59 (2001) 10 kartami po isti metodi predstavila razširjenost več kot sto, predvsem jugovzhodnoevropskih in ilirskih vrst v Sloveniji (tudi v njenem izboru je nekaj dreves in grmov). Manj znana, čeprav so jo nekateri gozdatji tudi že navajali, je diplomska naloga Marije Goga la ( 1991), ki predstavlja razširjenost lesnih rastlin v Slovenij i po fitocenoloških popisih dr. Maksa Wraberja. Predvsem prvi dve omenjeni deli sta bili v naslednjem desetletju med najbolj citirani mi domačimi botaničnimi objavami in sta pomembno vzbudiLi zanimanje za floristiko, to je opisovanje in objavljanje podatkov o razširjenosti in pojavljanju rastlinskih vrst v določenih območjih Slovenije. To zanimanje sta nadalje okrepila še atlasa flore sosednjih dežel Ftrrlanije-Julijske krajine (POL- DINI 199 1) in avstrijske Koroške (HARTLetal. 1992). Leta 1993 je začela izhajati botanična revija Hladni kia in v doslej izdanih 13 števiLkah je izšlo precej člankov, notic in novih nahajališč, ki obravnavajo razširjenost vrst v Sloveniji. Floristične prispevke v zadnjih letih objavlja tudi Gozdarski vestnik (glej npr. že omenjene objaveAccetta). Načrtnega kartiranja v manj raziskanih (predvsem obmejnih) območjih Slovenije so se loteva li predvsem študentje biologije s svojimi mentorji (veči­ noma so to mlajši raziskovalci, asistenti na Biotehni- ški fakulteti in na Biološkem inštitutu ZRC SAZU, vsekakor najbolj dejaven med njimi je Nejc Jogan) na vsakoletnih poletnih taborih. Spodbuja in denarno podpira j ih Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Giba- nje znanost mladini, ki v zadnjih letih izdaja tudi revijo Natura Sloveniae. Podobno dejavnost z istim pokrovi- teljem so že pred njimi s svoj imi mentorji (T. Wraber, A. Podobnik, D. Naglič, M. Škornik, B. Vreš idr.) opra- vljali tudi na precej srednješolskih raziskovalnih tabo- rih. Leta 1998 ustanovljeno Botanično društvo Slove- nije (prej botanična sekcija Društva biologov Slove- nije) pospešttie floristično kartiranje na eno- ali več­ dnevnih terenskih ekskurzijah. Ob svojem rednem delu se flori stiki posveča večina v Sloveniji dejavnih botani- kov, tako poklicni kot ljubiteljski, ter nekateri gozdarji in agronomi. Diplomske naloge s floristično tematiko so doslej izdelovali predvsem študentje biologije na Univerzi v Ljubljani, v zadnjem času tudi nekateri štu- denlje Univerze v Mariboru. V zadnjih letih sta se raz- vili dve obsežni bazi botaničnih podatkov. Eno od leta 1995 naprej pripravljajo sodelavci Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU (B. Vreš, A. Seliškar, T. Seliškar in drugi; predstavili so jo že na botanič­ nih srečanjih doma in v tuj ini, glej npr. BABIJ et al. 1997). Raziskovalci tega inštituta - najprej akademik E. Mayer, za njim Darinka Trpin in B. Vreš, sodelu- jejo pri obsežnem evropskem projektu Atlas Florae GozdV 59 (2001} 10 Europaea (koordinirajo ga v Helsinkih na Finskem), pti katerem izhajajo prostorski prikazi (arealne karte) razširjenosti praprotnic in semenk v Evropi. Omenjeni sodelavci podatke za Slovenijo pošiljajo v mreži UTM (50 x 50 km). O biološki bazi FloVegSi, količini bota- ničnih podatkov, ki j ih vsebuje (takrat okoli 310.000, zdaj že več kot 350.000), in pokritosti z njimi po Slove- niji si lahko preberemo v reviji Proteus (A. SELIŠKAR I T. SEL1ŠKAR2001). Drugo obsežno botanično bazo podatkov so razvili na Centru za kartografijo favne in fiore, botanični javnosti pa sta jo na dveh simpozijih predstavila Kotarac in Jogan (1999, 2000). Vanjo so vnesli številne podatke iz starejše in novejše botanične in fitocenološke literature ter recentne podatke zapo- slenih na tej ustanovi in njenih 42 zunanjih sodelavcev. Med drugim so v tej bazi vsi podatki pridobljeni na že omenjenih vsakoletnih taborih študentov biologije. Pomembne podatke o razširjenosti rastlinskih vrst v Sloveniji najdemo v obeh naših javnih herbarij ih - ljub- ljanskem univerzitetnem herbariju (LIU), njegov ses- tavni del je tudi herbarij Gozdarskega inštituta Slove- nije (M. JURC et al. 1998), in herbariju Prirodoslov- nega muzeje Slovenije (PMS) (ti podatki v večjem delu doslej še niso vključeni v nobeno bazo). Tudi neobjav- ljeni podatki številnih posameznikov, npr. profesorjev na BiotelUliški fakulteti, na biološkem, gozdarskem in agronomskem oddelku, ter na Univerzi v Mariboru in na SAZU, sodelavcev Prirodoslovnega muzeja Slove- nije, Gozdarskega inštituta Slovenije, Zavoda za goz- dove Slovenije, Kmetijskih svetovalnih služb in zavo- dov, profesmjev na srednjih šolah, ljubiteljskih botani- kov in rastlinskih fotografov, deloma še niso vključeni v omenjeni bazi. Najbrž imajo precej neobjavljenih podatkov o naši flori tudi tuji botaniki, ki občasno razi- skujejo pri nas. Združiti vse te podatke, vključno z zelo obsežno že objavljeno literaturo, v enotno podatkovno bazo, jih kritično ovrednotiti in jih prostorsko prikazati v arealnih kartah bi bil seveda idealni ci lj in najboljši temelj za atlas praprotnic in semenk Slovenije. Skupno in složno sodelovanje vseh raziskovalcev slovenske flore v nekem nacionalnem projektu je zaradi objek- tivnih in subjektivnih razlogov (morda so slednj i še hujša ovira) najbrž utopija. Center za kartografij o favne in flore se je zato odločil za nekoliko lažjo pot. Viri za objavljene arealne karte so mu bili številni literaturni podatki, rokopisi in popisi, ki so jih doslej že vnesli v bazo. Direktor Centra (M. Kotarac) in urednik (N. Jogan) sta v uvodu Gradiva zapisala, da vse zelo obse- žne literature o flori Slovenije razumljivo še niso obde- lali (v seznamu uporab lj enili virov npr. zelo pogrešamo 455 ~t za poznavanje slovenske fiore tako pomembna avto~a, kot sta Krašan in Beck). Ob tem je zanimivo, da so vanj vključi l i tudi neobjavljene elaborate, med njimi tudi take, ki jih je v zadnjih letih npr. izdelal konkurenčni Biološki inštitut ZRC SAZU in jih je iz javnih sredstev plačala zdajšnja Agencija RS za okolje. Ta je te elabo- rate Centru posredovala in dovolila objavo podatkov, ki jih vsebujejo, brez vednosti njihovih avtmjev, kar je, vsaj po načelih sicer še nenapisanega eti čnega kodeksa botanikov, sporno dejanje. V bazo so (po kritičnem pregledu) uvrstili tudi podatke iz delovnih herbarij ev, ki so redna obveznost študentov biologije na Biotehniški fakulteti (pri predmetu sistematska botanika, katerega nosilec je prof. dr. T. Wraber). Iz gradiva, ki je v bota- nični bazi po navedbah avto~ ev sicer podrobno urejeno po več nivojih, so pripravili najbolj enostavne arealne karte. To pomeni, da niso ločeno prikazovali starejših in mlajših podatkov, literatumih in herbarijskih virov ter podatkov, ali uspeva vrsta v naravnih združbah ali subspontano. Area Ine karte tudi niso komentirali, npr. spornosti nekaterih literaturnih navedb. Urednik N. Jogan postopek nastajanja kati podrobno opisuje in tudi opozarja na možne napake, ki so pri takem postopku lahko nastale. V zahvali, ki sledi njegovim navodilom, so omenjeni vsi posamezniki (pokojni in živi), katerih podatki so vključeni v Gradivo (z nekoliko večjimi črkami tisti, ki so po oceni urednika oz. založnika pri- spevali več podatkov). Bolj smiselno bi se bilo posebej zahvaliti tistim posameznikom, ki so Centru posredo- vali svoje neobjavljene podatke, a niso avto~i Gradiva. Sledi glavni rezultat: 3.192 kart razširjenosti cvetnic in praprotnic v Sloveniji (ki temeljijo na 471 .722 podat- kih) po srednjeevropski metodi ali prvi pregled pro- storske razširjenosti večine vrst slovenske flore doslej. Pod vsako arealno karto je latinsko in slovensko ime vrste. Kartam sledi seznam uporabljene literature in kazalo slovenskih imen. Gradivo je za gozdarje vsekakor zelo uporabno. V njem bodo našli razširjenost večine rastlinskih vrst, ki jih srečujejo v gozdovih, tako pri rednem delu kot v prostem času. Posebno zanimivo bo pogledati, kako so v Sloveniji po podatkih Centra za kartografijo raz- širjene npr. t. i. manjšinske ali minoritetne drevesne vrste, najpogostejše grmovnice, zelišča in praprotnice, torej vrste, ki jih večina gozdarjev vsaj deloma pozna in opazuje v naravi. Gradivo bo v veliko pomoč vsem, ki raziskujemo sLovensko floro, študentom (npr. biolo- gije, gozdarstva, geograflje, kraj inske arhitekture) ter drugim ljubiteljem rastlinstva. Spodbudilo bo objav- ljanje florističnih novosti in bo najbrž v naslednjih letih eno izmed najbolj citiranih del na tem področju. 456 Atlas je pri velikem delu obravnavanih vrst (tako pri splošno razši~enih kot pri nekaterih redkejših, na manjšem ozemlju razšiijenih taksonih) zelo vzpodbu- den. To pomeni, da že zelo dobro kaže na dejanske vzorce razšitjenosti teh vrst v Sloveniji, kljub temu da bi bili vzorci z že obstoječimi podatki drugih avtor- jev in ustanov gotovo še popolnejši. Veliko je seveda tudi t.i. kritičnih (še ne dovolj preučenih) taksonov - na te opozarja že urednik in pri uporabi teh podat- kov moramo biti zelo previdni. Arealne karte, izdane v tem gradivu, niso npr. enakovredne arealnim katiam v našem Rdečem seznamu (T. WRABER 1 SKOBERNE 1989), kjer sta avtorja poskušala upoštevati vse do takrat znane vire, tako herbarijske kot literaturne in ustna sporočila. V primeru Gradiva torej nezapolnjena mesta v arealni karti ne pomenijo nujno, da za tista mesta ne obstaja bodisi v herbarij ih bodisi v bazi drugih botanikov podatek o tamkajšnjem uspevanju. Gradivu se pozna, da se je avtorjem in založniku pri roku izdaje (ob mednarodnem simpoziju Vegetacija Slovenije in sosednjih dežel 2001, konec novembra 2001 v Ljub- ljani) zelo mudilo. Manjkal mu je neodvisni presoje- valec (recenzent), ki bi opozoril na nekatere očitne pomote, ki so najbrž nastale pri vnosu podatkov in njihovem nekritičnem upoštevanju. Nekaj tovrstnim napakam se pri tako obsežnem delu nikoli ne da povsem izogniti, toda v tem Gradivu jih je žal preveč. Naj naštejem samo nekatere najbolj presenetljive nave- dbe, ki bi, če bi bile resnične (to v Gradivu, ki nima dodatnih komentarjev in konkretnega sklicevanja na določene vire, ni moč na hitro preveriti), predstavljale pomembne novosti v naši flori (primerjaj podatke o uspevanju naštetih vrst v zadnji izdaj i Male flore Slo- venije, MARTINČIČ et al. 1999). Tako na str. 40 pre- beremo, da vrsta kraških košenic in gmajn, Jacqui nov ranja k (Anthyllis jacquinii), uspeva tudi v Julijskih Alpah (9549/3), za slovensko floro znameniti črnikasti pelin (Artemisia atrata), doslej znan samo z Moreža (tej gori najbližje nahajališče je na Fedajskem sedlu v Dolomitih, prim. T. WRABER 1990: 142), navajajo na str. 48 tudi v kvadrantu Mangarta (9547/4), prav tako znamenita močvirska kačunka (Ca/la palustris) naj bi uspevala tudi v dolini Idrijce (kv. 9849/3) (s. 73), Beckova zvončica (Campanula beckiana), doslej znana le z Male Lazne v Trnovskem gozdu, tudi na območju Vrhnike (kv. 005 l/2) (s. 75), ilirsko razširjena zasavska konopnica (Cardamine waldsteinii = Den- taria trifolia) v Baški dolini (9849/ l), na Bovškem (9647/l) in še na dveh drugih krajih v Julijskih Alpah (s. 80), mediteranska češuljasta kompava (Car/ina corymbosa) v zgornji Soški dolini (9647/4) (s. 93), GozdV 59 (2001) 10 jugovzhodnoalpski endemit, dvobarvni glavinec (Cen- taurea dichroantha), v številnih krajih na Primorskem (s. 96), ilirsko razširjeni tržaški klinček (Dianthus tergestinus) v zgornji Soški dolini (9647/4) (s. 131), vrsta alpskih melišč, velecvetni divjakovec (Doroni- cum grandiflorum), v dolini Krke (kv. 0256/2) (s. 133), submediteranska-ilirska gozdna košeničica (Genista sylvestris) v kvadrantu Mangarta (9547/4) in pri Ljub- ljani (s.l74), redka srebrna krvomočnica (Geranium argenteum) tudi v kvadrantih 9749/2 (Bohinjska Bis- trica), 9747/3 (Matajur) in 9547/4 (Mangart) (s. 178). Velika redkost naše flore, plazeča sretena (Geum rep- fans), doslej znana le z Mangarta, naj bi po karti na str. 181 imela nahajališča po celi Sloveniji (najbrž so pod njenim imenom objavili arealno karto za drugo vrsto- katero?). Endemit Julijskih in Kamniških Alp ter Karavank, rožnordeči dežen (Heracleum austri- acum subsp. siifolium), naj bi uspeval tudi v Trnov- skem gozdu (kv. 0048/3,0049/ 1) (s. 189), mediteranski rdečeplodni brin (Juniperus oxycedrus) pa v Julijskih Alpah (kv. 9648/3) (s. 211 ). Južnoalpski Hacquetov ušivec (Pedicularis hacquetii) ima točke razširjenosti tudi v Trnovskem gozdu in v Čičariji (s. 273), vrsta visokih steblikovij in subalpinskih gnnišč, jaščarica (Peucedanum ostruthium), na Komenskem Krasu (0148/3) (s. 276),jugovzhodnoalpski endemit, šopasti repušnik (Physoplexis comosa), v dolini Idrijce oz. Tre- buše (kv. 9949/ l) (s. 279), submediteranski (jugovzho- dnoevropski) Tommasinijev prstnik (Patenti/la tom- masiniana) na Bovškem (v Trenti) (s. 299), naš zna- meniti endemit, kranjski jeglič (Primula carniolica), v zgornji Savski dolini (kv. 9549/2) (s. 300), redkost in znamenitost naše flore, rumeni s leč (Rhododendron luteum), v Trnovskem gozdu (trije kvadranti) (s. 317), prav tako redka rdeča milnica (Saponaria ocymoides) v spodnji Vipavski dolini (kv. 0048/2) (s. 337) in razno- listna mačina (Serratula lycopifolia), doslej v Sloveniji poznana le v Čičariji, tudi v Julijskih Alpah (kv. 9748/2) (s. 353). Avtorji so, tako kot že prej avtorji zadnje izdaje Male flore Slovenije {MARTINČIČ et al. 1999), prezrli pomembno najdbo obubožanocvetnega šaša (Carex depauperata) na Kočevskem, kar je nova avtohtona vrsta za floro Slovenije {ACCETTO 1998a, 1998b in objave v naslednjih letih). Pri tem zelo dejavnem, botanično usme1jenem gozda1ju, ki z intenzivnimi raziskavami v zadnjih letih pripravlja floro Kočevske (ACCETTO 201 : 257), niso upoštevali še več objav iz zadnj ih let, v katerih je med drugim opisal prve najdbe GozdV 59 (2001) 1 O Knji'~ Seelosovega srša ja (Asplenium see/os ii) na Kočevskem (ACCETTO 1995b) in v istem območju tudi pomem- bno najdbo mediteranske vrste, navadne skalni ce (Hor- nungia petraea) (ACCETTO 2000). Najbrž bi s pii- merjavo Gradiva in Accettovih objav iz zadnjih let lahko ugotovili še precej spreg!edanih njegovih novih nahajališč. V Gradivu je prez11a tudi objava R. Brusa o novih spoznanjih o razši1jenosti oplutnika (Quercus crenata) v Sloveniji (BRUS 1996). Dvomljivih navedb in neupoštevanib objav je v arealnib kartah seveda še precej več in poznavalci jih bodo pri podrobnem pre- gledu gotovo opazili. Že urednik je opozoril na neka- tere podvojene karte (podvojena je npr. tudi arealna karta za vrsto Crepis vesicaria na str. 121 ), po drugi strani npr. pogrešamo arealni karti alpske jelenke (Athamantha cretensis)- pod imenom Athamanta cre- tensis agg. je na s. 56 objavljena le arealna karta, v kateri so najbrž združeni podatki obeh naših vrst tega rodu (A . cretensis inA. turbith) ter Krapfovega jele- novca (Laserpitium krapfii), ki v nekaterih naših dinar- skih gozdovih ni posebna redkost. Karti taksonov Hie- racium muro rum in H. sylvalicum (na str. 194 in 196) prikazujeta najbrž razširjenost iste vrste, to je gozdne škržolice. Nekaj težav se je pojavilo tudi pri zapisih imen avtorjev taksonov (ki vsebujejo bolj nenavadne črke). Omenjene in še druge napake, netočnosti ali dvomljive, nepreverjene navedbe seveda precej zma- njšujejo verodostojnost in uporabnost Gradiva. Zava- jale bodo lahko predvsem v floristiki in fitogeografij i manj izobražene bralce, prav tako tudi botanike, ki slo- venščine ne obvladajo in urednikovih uvodnih pojasnil (ki v določeni meri te pomanjkljivosti vnaprej predpo- stavljajo) ne morejo razumeti. Gradivo za Atlas flore Slovenije je pomembno in koristno delo, ki bo najbrž veliko prispevalo k nadalj- njim raziskavam našega rastlinstva. Čeprav se z nek.ri- tičnim pristopom pri uporabi in objavi podatkov ne moremo strinjati in menimo, da slovenskim botanik om ni v ponos, velja (v glavnem) mladim avtmjem Gradiva naše priznanje za pogum, trud in prizadevnost. Morda nj ihovo delo dejansko pomeni tudi korak k atlasu flore Slovenije, ki pa bo, vsaj po našem mnenju, moral nas- tati na bolj trdnih temeljih, s še bolj skupinskim in veliko bolj kritičnim delom, v katerega bo priteguj eno čim več, če že ne vsi na Slovenskem delujoči bota- niki in tudi tujci, ki raziskujejo našo floro. Do takrat moramo biti zadovoljni z objavljenim Gradivom, ki ga bodo njegovi avtmji in morebitni novi sodelavci gotovo še dopolnjevali in najhujše napake tudi popravili. 457 Viri ACCETIO, M .. 1995a. Ra~irjcnost in rastne značilnosti tise (Taxus baccata L.) v Sloveniji.- V: KOTAR, M. (ur.): Prezrte drevesne vrste. Zbornik seminarja, Dolenjske Toplice, 9. in 10. november 1995 (17. gozdarski študijski dnevi), Biotehni- ška fakulteta , Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, s. 185-209. ACCETTO, M., 1995b. Floristična presenečenja v stenah nad Kolpo in druge floristične zanimivosti s Kočevske.- Gozdar- ski vestnik, 53, 7-8, s. 307-321. ACCETIO, M., 1997. O "pozabljenem ruševju" (Pinus mugo Turra) s Kočevske.- Gozdarski vestnik, 55, 4, s. 202-211. ACCETTO, M., 1998. Obubožanocvetni šaš - nova vrsta slo- venske flore.- Gea (Ljubljana), 8, 5, s. 25 . ACCETTO, M., 1998. Cm·ex depauperata Goodenough in Curtis ex Withering. New Species of Slovenian Flora.- Gortania- Ani Museo Friul. di Storia Nat. (Udine), 20, s. 81-84. ACCETTO, M., 1999a. Floristična in vegetacijska opazovanja v ostcnjih severovzhodne Kostelske.- Gozdarski vestnik, 57, 1, s. 3-22. ACCETTO, M., 1999b. Novo in neznano o rastlinstvu in ras~u z območja nad Srebotnikom ob Kolpi.- Gozdarski vestnik, 57, 9, s. 368-380. ACCETIO, M., 1999c. Nova spoznanja o ra~irjenosti in rasti- šč ih vrste Pulmonaria st iri aca Kemcr v Beli krajini.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 58, s. 85-104. ACCETTO, M., 2000. Floristične zanimivosti z astenij Firsto- vega repa in bližnje okolice.- Gozdarski vestnik, 58, 4, s. 180-188. ACCETTO, M., 200 l. Nova spoznanja o rastlinstvu Kočevske in Bele krajine.- Gozdarski vestnik, 59, 5-6, s. 248-259. BAB IJ, V. 1 SELIŠKAR, A. 1 TRPIN, D. 1 VREŠ, B., 1997. Pre- sentation of the Slovene Flora! Database Program (Flo VegS I) with the Example of the Distribution of Pinus nigra Arnold in Slovenia.- V: Pinus nigra- Wlllder im ostalpinen und dina- rischen Raum. Tagung der Ostalpin-Dinarischen Gesellschaft fUr Vegetationskunde, Wien, 4. - 8. 7. 1997, Abstracts, Wien, s. 2. BAB!J, V. /TRPIN, D. 1 VREŠ, B., 1999. Approaches to Mapping the Flora of Slovenia and the Connection with Mapping the Flora of Europe.- Acta Bot. Fennica (Helsinki), 162: 79-84. BRUS, R., 1996. Hrast oplutnik (Quercus crenata Lam.) tudi na Krasu.- Gozdarski vestnik, 54, 10, s. 511-515. BRUS, R., 1998. Ra~irjenost in značilnosti terebinta (Pistacia terebinthus L.) v Sloveniji. Gozdarski vestnik 56, 7-8, s. 346-357. GOGALA, M., 1991. Ra~irjenost lesnih rastlin v Sloveniji (po fitocenoloških popisih dr. Maksa Wraberja).- Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana, 93 s. 458 GREGORIC, V. 1 KALAN, J. 1 KOŠIR, Ž., 1975. Geološka in gozdnovegetacijska podoba.- V: REMIC, C. (ur.): Gozdovi na Slovenskem, Borec, Ljubljana, s. 26-62. HARTL, H. 1 KNIELY, G. 1 LEUTE, G. H. 1 NIKLFELD, H. 1 PERKO, M., 1992. Verbreitungsatlas der Farn- und Blotenpflanzen Kllrntens.- Naturwissensschaftlichen Verein fUr Kllrnten, Klagenfurt, 451 s. JURC, M. 1 JURC, D. 1 BATIC, F. 1 SIRK, 1., 1998. Zbirka gliv, lišajev in višjih rastlin Gozdarskega inštituta Slovenije.- Zbor- nik gozdarstva in lesarstva, 55, s. 63-95. KOTAR, M., 1998. Razširjenost in rastne značilnosti breka (Sorbus tormina/is Crantz) v Sloveniji.- Gozdarski vestnik 56, 5-6, s. 258-278. KOTARAC, M. 1 JOGAN, N., 1999. Hayekova Štajerska flora kot baza florističn ih podatkov.- Predavanje na simpoziju Flora in vegetacija Slovenije 1999,27. 11 . 1999. KOTARAC, M. 1 JOGAN, N., 2000. Podatkovna zbirka Flora Slovenije- stanje in prespektive.- V: JOGAN, N. (ur.): Flora Slovenije 2000, 20. in 21. 10. 2000 v Ljubljani. Zbornik izvlečkov referatov simpozija, Botanično društvo Slovenije, Ljubljana, s. 21. MART!NC!C, A. 1 WRABER, T. 1 JOGAN, N. 1 RAVNIK, V. 1 PODOBNIK, A. 1 TURK, B. 1 VREŠ, B., 1999. Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk.-Teh niška založba Slovenije, Ljubljana, 845 s. NlKOLIC, T. 1 BUKOVEC, D. 1 ŠOPF, J. 1 JELASKA, S. D., 1998. Kartiranje flore Hrvatske - mogučnosti i standardi.- Natura Croatica (Zagreb), 7, 1, s. 1-62. POLD!Nl, L., 1991. Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia.- lnventario floristico regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universita di Trieste, Udine, 898 s. PRAPROTNIK, N., 1987.11irski florni element v Sloveniji.- Dok- torska disertacija, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana, 234 s. SELIŠKAR, A. 1 SELIŠKAR, T., 200 l. Flo VegSi- biološki infor- macijski sistem.- Proteus (Ljubljana), 63, 3, s. 264-272. WRABER, T., 1968a. Floristika v Sloveniji v letu 1968.- Biološki vestnik (Ljubljana), 17, s. 173-192. WRABER, T. , 1 968b. Ra~irjenost rastlinsk ih vrst v Slovenij i.- Proteus (Ljubljana), 30, 9-1 O, s. 252-253. WRABER, T., 197 1. Floristika v Sloveniji v letih 1969 in 1970.- Biološki vestnik (Ljubljana), 19, s. 207-219. WRABER, T., 1972. Prvi rezultati florističnega kartiranja srednje Evrope.- Proteus (Ljubljana), 34, 8, s. 371-372. WRABER, T., 1990. Sto znamenitih rastlin na Slovenskem.- Prešernova družba, Ljubljana, 239 s. WRABER, T. 1 SKOBERNE, P., 1989. Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije.- Varstvo narave (Ljub- ljana), 14-15, s. 1-429. GozdV 59 (2001 ) 1 O