Balada.
Kako te čakam, ljubica, nc-itrpno
Tu v <^ozdu sam — in sredi te noči...
Kako te isčeju med temnim drevjem —
Zaljul)ljene te iščejo oči.
vA Ili te, ni . . . Saj si nii ooljubila,
Prisegla si mi, da nocoj, nocoj
In tukaj, dekle draj^M). dekle zlatu —
Ali, dusi moji dala bos pokoj«.
..A ni te, ni . . . Mar se bojiŠ oblakov.
Ki s'i pokrili zvezdnato nebo -
Mar se bojiš jjrmenja, ko nestrj)no
'L'e v <:;ozdu čaka ljubček in težko .-
„A jaz se ne bojim oblakov temnili.
A jaz se ne bojim te, črna noč --
Da tebi le noci)j se, anj^^el zlati,
Xa lica, ustna dal poljub bi vroč".
„Cuj drevje poka .   . Ti si tukaj, dra<,'a,
Ali, ni te strašila ta Črna noč. .
To bil je blisk ... In zemlja se je stresla
Poljub je strela njemu dala vroč.
B. Potočan.