VIII. letnik. Poštnina platana v gotovini September 1926. Štev. 9. Izhaja enkrat na mesec. CENA« za vse leto 25 Din. za po! leta 12'50 Din. Posamezna številka 2 D n. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo s Ljubljjna, Komenskega ul. 12. JUGOSLOVANSKI OBRTNIK Izhaja enkrat na mesec. Cene Inseratom: Pri enkratni objavi */i str. 240 D, V* str. 120 D, Vi str. 60 D, 1/b str. 40 D, '/12 str. 20 D. GLASILO „JUGOSL. TRGOVSKE-OBRTNE ZVEZE V LJUBLJANI. Združena stanovska kandidatna lista za volitve v Zbornico za trgovino, obrt In Indnstrllo. Naše volivne priprave za sedanje volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo potekajo s tolikim uspehom, da smo prepričani, da bodo naši kandidati pri teh volitvah zmagali. Združili smo se vsi brez ozira na politično prepričanje, kot stanovski tovariši, na skupen gospodarski program, zedinili smo se tako glede števila, kakor tudi glede osebnosti kandidatov in sedaj je še samo na posameznih volivcih, da točno store svojo dolžnost. Vsi, naj si bomo pristaši SLS ali SKS ali radikali ali neopredeljeni, volimo enotno listo, skupne kandidate. Samo pristaši SDS niso hoteli sporazuma, samo oni so postavili po^ sebno kandidatno listo in jo bodo gotovo vsiljevali tudi Vam. Samostojni demokrati agitirajo med volivci-trgovci z neresnico, da so njihovi kandidati neipolitični, postavljeni od trgovskih gremijev. To ni res. Podpisani predsednik Zveze trgovskih gremijev Ivan Jelačin konstatiram, da so to strankarski SDS kandidati. Istotako agitirajo med obrtniki, češ, da so njihove kandidate postavile obrtne zadruge. Tudi to |e navadna neresnica, ker je te kandidate postavljal Žerjavov kandidat Franchetti z nekaterimi samostojno demokratskimi pristaši. Borbo za pravo stanovsko listo vodi naša lista, na čelu Ivan Ogrin, podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki je obenem predsednik obrtnega odseka te zbornice. Naši sporazumni stanovski kandidati so: TRGOVINSKI ODSEK. I. Kategorija: Kandidati: Josip Verlič, veletrgovec, Ljubljana, Cesta na Gorenjsko železnico. Rudoll Stermecki, veletrgovec in predsednik trgov, gremija, Celje, Kralja Petra cesta. Jurij Picek, trgovec v Novem mestu. Vid Murko, trgovec, Maribor, Meljska 24. Namestniki : Anton Ravhekar, trgovec, Ljubljana, Pred Škofijo štev. 20. Martin Vrabel, trgovec, Ptuj. Franc Lipej, veletrgovec, Brežice. Anton Fazarinc, trgovec, Celje, Kralja Petra 27. II. Kategorija: Kandidati: Leopold Bruderman, trgovec, Konjice. Venceslav Breznik, trgovec, odbornik trg. gremija, Ljubljana,, Stritarjeva ulica 7. Ivan Grosek, trgovec, odbornik trgov, gremija za novomeški okraj, Trebnje. Franc Pečuh, trgovec, Gaberje pri Celju. Namestniki: Jože! Škafar, trgovec, Beltinci. Josip Gagel, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra cesta. Maks Vale, trgovec, Št. Jernelj. Franc Cajnko, trgovec z vinom, Slovenjgradec. III. Kategorija: Kandidati: Stanko Lenarčič, trgovec, župan in načelnik trg. gremija za logaški okraj, Nova vas pri Rakeku. Florijan Gajšek, trgovec, Loka pri Žusmu. Avgust Čadež, trgovec, načelnik trg. in obrt. zveze, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. Edvard Kukec, trgovec s hmeljem, Žalec. Namestniki: Matija Rom, trgovec, načelnik trgovskega gremija, Kočevje. Krištof Spaniček, trgovec, Rogaška Slatina. Marko Kardinar, trgovec, Sv. Marjeta na Dr. polju. Rudolf Kovačič, trgovec, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9, IV. Kategorija: Kandidati: Ivan Jelačin ml., trgovec, Ljubljana, Rimska cesta štev. 1, predsednik Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo. Anton Stergar, trgovec, Kamnik, načelnik trgov, gremija za kamniški okraj. Franc Korošec, trgovec, Gornja Radgona. Janko Tavčar, trgovec, Maribor. Namestniki! Josip Peteline, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7, Josip Lavtižar, trgovec in župan, Kranjska gora. Davorin Tombah, trgovec z rneš. blagom, Št. Vid pri Ptuju. Maks Turnšek, trgovec, Marija-Nazarje pri Mozirju. OBRTNI ODSEK. I. Kategorija: Kandidati : Jožef Hafner, lastnik žage in župan, Škofja Loka. Janez Lančlč, kleparski mojster, Gornja Radgona. Ivan Rojina, lastnik pogrebnega zavoda, Ljubljana, Spodnja Šiška 59. Avgust Pen, gostilničar, Tržeč, občina Jurjevci pri Ptuju. Namestniki: Franc Zavodnik, mizarski mojster, predsednik obrtne zveze, Glince pri Št. Vidu nad Ljubljano. Anton Lekše, mizarski mojster, Mozirje. Ignacij Šinigoj, strojar, Ljutomer. Ivan Srebot, čevljarski mojster, Ljubljana, Ravnikarjeva ulica. II. Kategorija: Kandidati: Jernej Ložar, krojaški mojster, podnačelnik krojaške zadruge, Ljubljana. Blaž Zupanc, brivski mojster, načelnik obrtne zadruge, Laško. Vaierijan Spruschina, mehanik, Ptuj. Karol Stupan, zidarski mojster, Sk>v. Bistrica. Namestniki : Anton Bulc, mesar in gostilničar, Mokronog. Jurij Moser, izvošček, Ljubljana, Zeljarska ulica. Peter Zadravec, lastnik mlina in žage, Ormož. Franc Breznik, pekovski mojster, Mežica. III. Kategorija: Kandidati : Ivan Ogrin, stavbenik in opekarnar, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje. Anton Lipovšek, gostilničar, Maribor, Gosposka 26. Štefan Sukič, krojaški mojster, predsednik obrtne zadruge, Murska Sobota. Ivan Pollak, strojarstvo, predsednik obrtne zadruge, Kamnik. Namestniki : Franc Pust, tesarski mojster, Ljubljana, Streliška ulica. Ivan Černe, sedlar, Lesce. Hans Schuller, hotelir, Slovenjgradec. Jakob Jaš, izdeiovatelj olja, št. Ilj pod Turjakom. IV. Kategorija: Kandidati: Janez Vrečar, mizarski mojster, Sp. Domžale. Jakob Babnik, vodovodni inštalater, Ljubljana, Kapiteljska 3. Miloš Holmjec, kipar, Celje, Razlagova ulica. Franc Koražija, dimnikarski mojster, Maribor, Stritarjeva ul. Namestniki: Joško Toporiš, krojaški mojster, pne ds. obrtne zveze, Tržič. Štefan Litrop, čevljarski mojster, Turnišče. Anton Benegalija, krojaški mojster, Ljubljana, Poljanski nasip. Vinko Simončič, mehanik, Ptuj. Za volilni odbor združenih stanovskih kandidatnih list trgovcev, obrtnikov in industrijcev v Sloveniji. IVAN JELAČIN, predsednik zbornice za trgovino, obrt in industrijo in predsednik zveze trgov, gremijev. IVAN OGRIN 1. r., podpredsednik zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Volitve v Trgovsko in obrtno zbornico. Volitve so tu! Volitve v Trgovsko zbornico se vrše te dni. Volivci! Pazite na tale navodila: KDO VOLI V ZBORNICO? Volivno pravico imajo vsi moški in ženske, ki so obrtniki (obrtnice) ali trgovci (trgovke) ali javni družabniki (javne družabnice). Družbe, ki imajo kako podjetje, izvršujejo volivno pravico po osebi, ki je kot predsednik ali član uprave, kot prokurist ali poslovodja v ta namen' pooblaščena po polno veljavnih predstavnikih podjetja, kakor je to določeno v predpisih za prevzemanje obvez. Družbe morajo torej izstaviti za svojega zastopnika pravnoveljavno pooblastilo, da dotičnik voli v imenu podjetja. Pri podjetjih, ki so dana v zakup, pristoji volivna pravica zakupniku. Za osebe, ki so pod varstvom ali skrbstvom in imajo obrat, voli njihov poslovodja. KAKO SE VOLI? Voli se lahko tako, da se odda izpolnjena glasovnica osebno pri volivni komisiji, ali pa tako, da se pošlje glasovnica po pošti. Kdor voli osebno, mora priti k volivni komisiji v Ljubljano in tam dokazati svojo volivno pravico. 1. Okoli 10. septembra dobijo vsi volivci od volivne komisije Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v skupni kuverti sledeče: a) glasovnico, b) volivno legitimacijo, c) razpis volitev, č) kuverto, na kateri je tiskano: »V to kuverto se sme vložiti samo glasovnica.« Če se vloži še kaka druga listina (legitimacija ali pooblastilo), je glasovnica neveljavna, d) kuverto z naslovom: »Volivna komisija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«. Če kdo teh stvari najkasneje do 15. septembra ne sprejme, naj jih nemudoma zahteva pri volivni komisiji v Ljubljani. 2. Najprej naj vsak volivec prebere »Razpis volitev« tako točno, da se more natančno po njem ravnati. Nato naj prečita na volivni legitimaciji »Določbe o veljavnosti glasovnic«. 3. Nato naj vsakdo prilepi na glasovnico listek z imeni kandidatov, ki Vam jih pošljeta gg. Ogrin in Jelačin. 4. Glasovnico z nalepljenim listkom kandidatov se vloži v malo kuverto, na kateri je zapisano z debelimi črkamii: »Samo glasovnico.« To kuverto naj vsak takoj zalepi in jo vloži v večjo kuverto, ki nosi naslov: »Volivna komisija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«. 5. V veliko kuverto je treba vložiti poleg male kuverte še volivno legitimacijo iti, če ne voli kdo v svojem imemi, ampak v imenu kakega podjetja, v katerem je družabnik(ca), oziroma poslovodja, mora v veliko kuverto vložiti tudi pooblastilo podjetja, za katero voli. To pooblastilo naj dene še v posebno majhno pisemsko 'kuverto, da je varovana, popolnoma volivna tajnost. 6. Ko je tako vse (glasovnica z imeni kandidatov, volivna legitimacija in pooblastilo podjetja, za katerega se voli) vloženo v veliko kuverto, se ta zalepi in lastnoročno odda na pošto. Le če je nemogoče, da gre kdo na pošto sam, jo pošlje po popolnoma zanesljivem človeku. OPOZORILA. Ce bi kdo volivno legitimacijo ali glasovnico izgubil, ali Če bi se mu pokvarila, naj zahteva) pri volivni komisiji v Ljubljani nov izvod. Določila o pravilni sestavi kandidatne liste smo mi že popolnoma upoštevali, zato prosimo, da ničesar ne spreminjate. Na kamdidatni listi ne sme biti ničesar drugega kakor priloženi naslov kandidatov, kajti lista, ki bi imeli kakršnokoli drugo znamenje, je neveljavna. V mali kuverti sme biti samo ena glasovnica in v veliki kuverti samo ena volivna legitimacija sicer je glas neveljaven. Tudi če bi bila glasovnica in izkaznica skupaj, bodisi v mali, bodisi v veliki kuverti, je glas nerveljaven. POMAGAJMO DRUG DRUGEMU! Ko je vsak svoj glas pravilno odposlal, naj gre k tovarišu in ga vpraša, če je tudi on že storil svojo dolžnost. Tako se med seboj opozarjajmo po vaseh in občinah, od obrtnika do trgovca, od moža do možat Kjer je potreba, skličite sestanke in se skupno dogovorite, kako boste delali, da ne bo nobene napake. Najkasneje do 22. septembra mora imeti volivna komisija vse glasovnice v svojih rokah. Volivci pa> ne smemo čakati, ampak oddajmo svoje glasovnice na pošto takoj. Zadnji dan bi bil 18. september. Le če iz nepremagljivih vzrokov komu ne bi bilo mogoče oddati glasovnice do 18. septembra, naj jo pošlje tudi kasneje, mogoče bo še pravočasno prispela. V tistih dneh, ko boste prejemali glasovnice, bodo letali okoli Vas najrazličnejši agitatorji in Vam skušali iztrgati glas iz rok. Ne zaupajte nikomur! Glasovnico ne dajte nikomur! Tudi na pošto nesite glasovnico- sami ali Vaš zanesljivi zaupnik. Kdor bi hotel zbirati glasovnice, temu povejte, da je zbiranje po zakonu prepovedano in da zakon predvideva za tistega, ki bo glasovnice med volivci pobiral, zaporno kazen od treh mesecev do enega leta. Na podlagi tega določila lahko odpodite vse agitatorje. Obveščeni smo, da bodo celo v imenu gg. Ogrina in Jelačina različni ljudje hoteli varati volivce. Volivcem v Zbornico I Te dni razpošilja Zbornica za obrt, trgovino in industrijo glasovnice vsem volivcem. Glasovnice za trgovino so modre, za obrt rdeče in za industrijo bele. Vsak volilec naj na glasovnico nalepi dotične kandidate’ z Jelačin-Ogrinove liste, ki od- govarjajo njegovemu odseku in kategoriji! N. pr. obrtnik tretje kategorije nalepi na glasovnico štiri obrtniške kandidate in štiri namestnike, ki kandidirajo v tretji kategoriji obrtnega od* seka>. Isto velija za vse ostale kategorije in odseke. Volivna pisarna dopošlje vsakemu volivcu tiskano našo kandidatno listo, ki nadomestuje prepisavanje kandidatov. Glasovnice zapečatite in jih oddajte nefrankirane na pošti! Volitve so tajne! Vsak slučaj volivnega terorja s strani nasprotnikov naznanite našemu volivnemu odboru. Nasprotniki nameravajo takoj, ko so glasovnice razposlane, pobirati pri vseh volivcih glasovnice in jih izpolniti z esdeesarsko kandidatno listo. Nabiranje glasovnic je prepovedano! Zato ne izročajte glasovnic nikomur, pač pa morete pooblastiti koga od naših volicev, da odda vašo glasovnico na pošti. Nasprotniki pripravljajo velik agitacijski aparat. Nihče odi zavednih volivcev si ne bo pustil od SDS narekovati, katero listo naj voli, magari naj bi bilo to tudi za ceno .ene brezplačne avtomobilske vožnje. Agitirajte za zmago Združene stanovske kandidatne liste, na kateri kandidirata gg. Jelačin in Ogrin, ki jamčita za stvarno delo v zbornici. Volivno pravico imajo tudi žene. Vse ostale informa-cije daje naša volivna pisarna, Kolodvorska ulica 8, Ljubljana. Nasprotniki so ponaredili naslove svoji listi, ki jo imenujejo »stanovsko« in »gospodarsko«. V resnici je pa !e politična lista SDS stranke. Prava stanovska, združena gospodarska lista je naša Združena stanovska kandidatna lista. VOLIVNI ODBOR. Usoda kandidatne liste SDS med volivci. Tajništva SDS pošiljajo svojo strankarsko kandidatno listo vsem volivcem na osebni naslov. Na listi je ena/ napaka. Poleg vsakega imena bi moralo namreč biti napisano »zvesti sluga SDS«, podpisan pa bi moral biti sam g. bivši predsednik Agromerkurja. Zaradi te napake je listo zadela nemila usoda. Nekateri volivci so jo poslali nazaj ter s tem tajništvom SDS odposlali svojo protiglasovnico. Drugi so jo zavrgli kot papir, kateri je približno toliko vreden kakor kaika »Domovina«. Tretji pa so napako na letaku popravili ter tako popravljeno listo dali na vpogled še nepoučenim tovarišem. Ti so najbolje napravili. Usoda letakov, k!i nosijo politično listo SDS, je torej že pokazala, kaj sie mora 22. septembra zgoditi. Poleg teh letakov imajo SDSarski krogi že organizirano, kako bodo takoj, ko pridejo glasovnice, iste pobrali in1 jih odposlali za svojo listo. Nujno je, da se ta njihova nakana in lov za glasovnicami pravočasno prepreči. Ni potrebno, dai bi zvijačnost SDSarskih krogov zmagala tam, kjer je njihov vpliv padel pod ničlo. Opozarjamo zato, da se naj ravnajo volivci strogo po navodilih, ki fih prejmejo od naših zaupnikov in po naših okrožnicah. Do skrajnosti vestno in previdno, a navdušeno delo bo tudi vso zvijačnost SDSarske volivne kampanje strla in ji odnesla zmago. Volivci! Storite vašo dolžnosti M SDS-nrskini Mlditom obrtnih zadrus. Obvezne obrtne zadruge so tiste zadruge, ki se v lastnem delokrogu ne pečajo s produkcijo. Razlikujejo se v tem, ali združujejo različne ali enake obrti oziroma stroke. Obvezne jim pravimo zato, ker mora vsakdo, ki hoče pričeti kako obrt, za katero zadruga že eksistira, postati član dotične zadruge. Namen zadrug obstoja v glavnem v tem, da skrbi in nadzoruje, da se člarfi drže ne le zadružnih predpisov, ampak v prvi vrsti tudi obrtnih zakonov. Važna naloga zadrug pa je tudi, da branijo nepoklicanim in nekvalificiranim izvrševati obrt V glavnem je to neke vrste uradni aparat, ker daje oblastem strokovna, mnenja 3n nasvete. Vsekakor so te zadruge nekak nasledek bivših starih cehov, oziroma so. neke vrste regulator med prostostjo ali amerikanizmom in strogim varstvom ali cehovstvom. Zato so seveda marsikomu neljube, ker bi se rad samostojno razvijal. Ta način' obrtnih zadrug je posebno gojila bivša Avstrija in naše zadruge so ostanek avstrijske uprave. Na Hrvatskem jih je zelo malo, v Srbiji pa imajo precej drugačen sistem. Tam je večina obrtnih zadrug produktivnih in pridobitnih. Pred vojno so bile. zadruge, okoliške in skupne, kolektivne, vsaj po veliki večini. V zadnjem času se marsikje uveljavljajo strokovne zadruge, bod5si za posamezne, bodisi za sorodne stroke. Več zadrug, združenih v gotovem upravnem območju, tvori zvezo. Za sedanjo ljubljansko oblast je ena Zveza obrtnih zadrug, le gostilničarji so organizirani posebej. Isto je v mariborski oblasti. Podeželske kolektivne zadruge in podeželski obrtniki sploh se zelo upirajo proti cepitvi kolektivnih zadrug v posamezne strokovne zadruge.' Pravilno trdijo, da jim posamezna strokovna zadruga za celo oblast ne prinese nobenega haska, pač pa je precejšnja ovira. Za vsako malenkost na primer bi bilo treba po potrdilo v Ljubljano'. Obrtniki, dasi raznih strok, po posameznih okoliših na deželi imajo toliko skupnih interesov, da hočejo ostati v skupnih zadrugah. Gotovi voditelji obrtnih zvez so forsirali tudi ustanovitev okrajnih zvez za strokovne zadruge, ki naj bi bile vmesen organ med zadrugo in centralno zvezo v Ljubljani in Mariboru. Za vzdrževanje teh okrajnih zvez, kakor tudi centralne zveze bi morali skrbeti člani sami. Ti stroški pa riiso tako majhni, ker hoče vsaka zveza imeti .tajništvo in nastane še polno drugih upravnih stroškov. Obrtniki so se vsevprek začeti upirati takemu načinu strokovne organizacije, ki ubiia samostojnost posameznih zadrug in prenaša vso odločilno moč na par ljudi v okrajni zvezi in centrali. Poleg tega so se zveze obsovražile, ko je po njihovi zaslugi nekdanja deželna vlada SDS izdala odredbo, da je vsaka zadruga prisiljena pristopiti k okrajni zvezi in mora za vsakega svojega člana zadruga plačevati precejšnji letni prispevek. Vsa leta po vojni si je SDS skušala v obrtnih zadrugah ustvariti agitacijski aparat med obrtniki. Ker posamezne zadruge niso povsem klonile ljubljanski komandi, naj bi jih ukro- tile okrajne zveze. Ta političen namen ni samo neumesiten, ampak po svojem učinku, kakor smo gori navedli, škodljiv. Je bil le prepozoren, da ga ne bi obrtniki videli. Zato so danes obrtne zadruge, še bolj pa zveze, splošno zelo nepriljubljene. Obrtniki se zavedamo, da mora biti sedaj naša zbornica za trgovino, obrt in industrijo najvišja zastopnica ,obrtnih in trgovskih stanovskih koristi. Bodoča naloga zbornice mora biti, da bo skrbela za moderno, današnjim razmeram primerno preureditev stanovskih zadrug, da se odpravi nepotrebno breme iz obrtnih organizacij. Prizadeti obrtniki in trgovci naj pa ipri volitvah v zbornico poskrbe, da bodo. izvoljeni zastopniki, ki težnje trgovca in obrtnika razumejo, in da bodo izključeni zastopniki tiste smeri, ki je ravno potom obrtnih zvez in zadrug že leta in leta šikanirala in nam delala težave.. Ta struja se nam danes ponuja v »Obrtnem vestniku«. Zanjo, oziroma zai njene za7 stopnike, nobenega glasu, volimo vsi kandidate Združenih stanovskih list! Obrtnik in trgovec. Trgovci, obrtniki, industrije! I Spomnite se: SDS je tista stranka, ki je zatrjevala, da je treba tepsti trgovca kot fijakerskega konja, da bolje teče! SDS je bila, ki je nalagala obrtnikom vedno nove davke! Centralistična SDS je pomagala in še pomaga centralizmu demontirati slovensko industrijo. SDS je centralizirala socialne dajatve v Zagreb in Bel-grad, kamor se steka slovenski denar. SDS je uvedla zamenjavo kron v dinarje po razmerju I : 4. Hotela je celo višje razmerje, 1 :14 in 1 :18. Zato ne bo nihče od poštenih volivcev volil esdeesar-skih kandidatov! Vsak zaveden volivec mora voliti nadstrankarsko ZDRUŽENO STANOVSKO KANDIDATNO LISTO! Zaupniki! Zvedeli smo, da hočejo posamezni zastopniki SDS po deželi in v mestih terorizirati volivce in jim pobirati glasovnice. Razdelili so si že okoliše, ki naj jh vsak posameznik obdela. Opozarjamo, da volivni red vsako pobiranje glavsovnic najstrožje prepoveduje. Za vsakega zbiralca predvideva zakon zaporno kazen 3 mesecev do enega leta. Zato vsakega zbiralca takoj naznanite žandarmeriji in pisarni votivnega odbora: Kolodvorska ulica 8 v Ljubljani. Navedite priče! Zato takoj, ko se oglasi pri vas kak agitator od SDS, pokličite kakega človeka, ki bo prisostvoval in si točno zapomnil njegove besede! Ne dajte se oplašiti! Bodite odločni in zlasti v tistih dneh, ko boste imeli glasovnice v rokah! Odločen nastop m j grožnja z zakonom bo vsakemu SDS agitatorju nakuriia1 pete! Zaupniki poučujte v tem smislu volivce v svojih krajih. VOLIVNI ODBOR. SDS-arska okrožnica. Obrtniki dobivajo te dni nekako okrožnico 'in kandidatno listo, ki se imenuje »stanovska lista obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti«. Na tej okrožnici je natisnjena ta velika neresnica^ da so kandidati, ki se v njej priporočajo, kandidati obrtniških organizacij. Obrtniške organizacije, zadruge in društva niso kandidatov nikoli postavile. Gospoda od SDS, ki po vladni milosti načeljuje raznim zadrugam in zvezam, sploh ni pustila1, da bi obrtniki, člani teh zadrug postavili kandidate po svoji volji. Zadruge obrtnikov sploh pri postavljanju kandidatov niso imele nobene besede. Kandidate, ki jih priporoča okrožnica, je diktiral generalni štab SDS. To. potrjuje že dejstvo, da so na kandidatni listi sami dr. Žerjavovi pristaši. Vprašajte danes obrtnike širom Slovenije, ali so oni zadovoljni, da bi jih zastopali v bodoči zbornici sami žerjavovci? Gospodje, ki danes vlačijo obrtne zadruge in društva v volilni boj, se sami najbolje zavedajo, da med člani nimajo zaupanja. Zato so postavili listo brez privoljenja članov in proti volji članov. S tem svojim dejanjem so sami najbolje dokazali, da med obrtniki nimajo glasov, da je torej njihova lista obsojena na poraz. Obrtniki v Sloveniji, ko boste prejeli Rebek-Franchetti-jevo okrožnico, vrzite okrožnico in njihovo kandidatno listo v koš. To so predstavitelji. dr. Žerjavove stranke. Njihova zmaga bi pomenila propast zbornice. Tem ljudem nobenega glasu! Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in Industrijo. Do pred kratkim je bila zbornica v Ljubljani samo za trgovino in obrt.. Šele pred nekaj meseci je ministrstvo trgovine in industrije razširilo delokrog zbornice in tudi potrdilo novi naslov. Po volilnem redu, ki ga je potrdil minister Kra-jač, je zbornica razdeljena na tri odseke in sicer industrijski, trgovski in obrtni odsek. Vsak odsek zase ima svojega predsednika in ima tudi svoje seje, na katerih sklepa o tvarini, tičoče se dotične stroke. Vsak odsek ima štiri kategorije in vsaka kategorija štiri svetnike kot zastopnike raznih strok. Tako voli vsak odsek 16 kandidatov in ravno toliko namestnikov. Radi tega ima celokupna zbornica 48 svetnikov in isto število namestnikov. Volilni red predpisuje, da morajo od! vsakega odseka biti 4 člani iz Ljubljane, 4 člani iz ostale ljubljanske oblasti in po 8 iz mariborske oblasti. Zanimivo je pregledati nekoliko število vseh volilcev in pa kako so taisti porazdeljeni po kategorijah. Najbolj zanimive so številke v industrijskem odseku, ko bo 397 volilcev izvolilo vseh 16 članov industrijskega odseka, med tem ko bo 16 članov trgovskega odseka volilo 9511 volilcev in 23.071 volilcev 16 članov v obrtnem odseku. Da taka razdelitev volilcev ni ravno pravična, o tem se lahko vsak na prvi pogled prepriča, pa če se magari tudi upošteva plačan davek (pridobnina) od1 23.071 obrtnikov oziroma 397 industrijalcev. Število volilcev pa ni samo po odsekih ampak tudi po kategorijah v zelo čudnem razmerju. V trgovinskem odseku voh v prvi kategoriji 341 volilcev,. v prihodnjih dveh 1225 oziroma 1295 in v 4 kategoriji pa cela armada 6650 trgovcev. Še bolj drastično se vidi to nepravilno razdelitev pri ebrtjuu, kategorijah 866 volilcev, v p#vi ir v četrti kategoriji,. 18.14L volilcev. izvoljeni 4 kandidatje je takoj jhsr slugi SDS tako prikrojen, da kolikor mogoče velik;o število kandidatov izvoli peščica večjih trgovčev rn'i)1>rthi'k^vr'in se. tako ohranjuje pred večino pridobitnih kftvdOv, kaje to''so' potisnili v zadnjo kategorijo bodisi -pri''Trj^sfeeiri1 R&kbr1* oŠn-' nem odseku. Če pa že sedanji včlifni'red pf^i&fdeva ‘Vallo krivično razdelitev, kakšno bi bilo' šele bgdrčen;j!^ Če veljal volilni red', ki ga je izdala vlada lU^pTitfek^D^,' bila tista še na vladi. Po tistem VbiijneifF redu^ frfrpl?0vš^ treh kategorijah v industrijskem, trgOvškep'lrTotr^em, oH-seku volilo samo nekaj izvoljenih in brVmdfečrii kategorij^ ^razen v četrti, število volilcev ne dosbglpToft. 'Če fn^als^voKfm red obveljal, bi kakih 1000 volilcev' izvolilo,';'4(j ‘i|fc SDS hoteiah ovirati pri izvrševanju volilne pravice. mm jteg/ __________- __________ - v .»no* " ! ‘ š ..-vv.i.b 'Uijansor>n o;n Slovenska kmetska stratikam iin volitve v Zbornico. »Kmetski list«, glasilo SKŠ objavfja: . ‘ _ Načelstvo Slov. Kmetske Stranke Wv- šdji dnfe!T4. t. m. soglasno sklenilo, da naroča vsertr svojft^prtsfa^HtviiU' oddajo prt volitvah v Zbornioo za-trgGvjBovbbrt in^jiaugtriioi svoje glasove za kandidate »Združenih sijtpkoYJHh ijjsh t$go#r: cev, obrtnikov in industrijcev v. Slovs^«, jfoji Jelačina. Po tem sklepu je vsak pristaš’'mptairip\bhvezan glasovati in agitirati za listo g.' Jelačiina:''' 1 * <•>«'*'Ji »>s 'K Združene strokovne liste trgovcev^ebrbilkov -in Iftdfli-strijcev v Sloveniji so nepolitične strokevne,drstejj.SLS, .NR& in Slovenska Ičmetska Stranka so.tse odippyf^ate ratr?a.iite7 skim listam. Na gornjih listah bodo'" Ddsjaii vzemši seveda samostojnih demoRiaftov, Ta t?o pb^tavill svojo’ strankarsko listo. Kdor glasuje za zdršžeiiS sfrolfoV/ib^lištb^ ne glasuje za nobeno stranko, glasuje pk ZaojtoštenogoSp^ darsko delo v svoji stanovski organizaciji, .n-vim,« ‘Snšikioas »Obrtni vestnik" v službi Samostojne dem. stranke. Sredi tneseqa avgusta je izšel »Obrtni Vestnik«, glasilo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani oziroma Celju, v katerem je o,bjavljen oklic, podpisan od 37 obrtnikov, v katerem se kot zagrizeni pristaši SDS zavzemajo s svojimi podpisi za centralistično urejeno delovanje naše gospodarske politike. Gospodje,, ki so podpisali tisti oklic, so razni načelniki in odborniki obrtnih zadrug, seveda samo taki, ki so člani in somišljeniki stranke SDS. Podpisov vseh drugih odbornikov in načelnikov, takih zadrug ni na tem oklicu, ker jih niti vprašali niso za svet, ker so v naprej vedeli, da bi jim obrnili hrbet, ker sp že dovolj občutili na lsatnem žepu delo takozvanih državotvornih politikov. Dasi je več načelnikov zadrug drugega mišljenja kot SDS, vendar zastonj iščemo te podpise na proglasu, da bi vsaj za silo oklic zgledal stanovski 'kakor »Jutro« in »Slov. Narod« nepretrgoma trdita. Da je proglas v »Obrtnem Vestniku« prava mešanca in popolni plagijat proglasa volilnega odbora združenih stanovskih kandidatnih list trgovcev, obrtnikov in industrijcev v Sloveniji ni še zadosti, ampak obsega nebroj neresnic. Ena izmed neresnic je, da bi obrtništvo, organizirano v prisilnih zadrugah, kedaj pooblastilo podpisane zastopnike SDS, da v imenu vsega obrtništva pozivajo volilce in jih skušajo z blestečimi frazami premotiti za glasovnice. Članstvo teh zadrug o kakem takem pooblastilu nič ne ve. Zlorabo zadrug, v katerih mora biti včlanjen vsak obrtnik in plačevati za njo prispevek, je velika goro-stasna nekorektnost tega proglasa. Zlorabiti prisilno organizacijo za volilne namene politične stranke SDS je višek predrznosti, zakar bodo posamezniki na občnih zborih teh zadrug dajali odgovor. V omenjenem proglasu se gospodje SDS pritožujejo, da so se v naši državi ustvarjali zakoni, ki so obrtniškim slojem naravnost sovražni in škodljivi. Malo smešno se sliši, da se tisti ljudje, ki so take zakone v Beogradu sklepali, sedaj doma v Sloveniji jezijo čez nje in se s tem hočejo prikupiti obrtnemu stanu. Morda hi taka metoda kaj zalegla v Južni Srbiji, kjer ljudje bolj malo bero a pri nas v Sloveniji pa se je pred leti vsak sam prepričal potom časopisov kdo je ustvarjal zakone, ki naravnost upropaščajo obrtnike. Spomnimo se samo na prometni davek, ki ga mora plačevati vsak mali obrtnik in trgovec pa magari če tudi v zgubo proda kake predmete. Nadalje se v proglasu zaletavajo v socialne dajatve tisti ljudje, ki so sklenili tak krut zakon, da more vedno ves denar okrožnega urada za zavarovanje delavcev romati iz Slovenije v Zagreb, kjer se za slovenski denar gradijo palače, doma pa naši ljudje niti potrebnih zdravil ne dobe z izgovorom, da ni denarja. Tako bi lahko naštevali še nebroj grehov, ki jih je zagrešila SDS nad slovenskim obrtnikom in trgovcem, a upamo, da je že itak vsakemu jasno, da taki ljudje nimajo mesta v stanovski zbornici, kjer si morajo pridobitni sloji iz-vojevati najnujnejše za lastni obstoj in za možnost prehraniti na stotine uradniških in delavskih družin. Zato proč z SDS kandidati, ki se ne upajo odkrito stopiti na plan, temveč se skrivajo za stanovskimi organizacijami in jih izrabljajo v egoistične namene. ..Cilller Zeitung" o volitvah v Zbornico. »CiHier Zeitung« pišei »Za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo bosta vloženi dve listi. Za eno kandidatno tisto stoji izključno Samostojna demokratska stranka, dočim je druga kandidatna lista sestavljena od pristašev vseh ostalih strank. Samostojno demokratska lista za obrtni odsek Zbornice se naziva Stanovska lista obrtnih organizacij ljubljanske in mariborske oblasti«. Bila je te dni že objavljena in interesantno bo za naše obrtnike, če slišijo, da se gospodom tiste liste, ki se imenuje nepolitična (dvakrat podčrtano od »Cillier Zeitunge«), ni zdelo niti vredno stopiti v stik z .nemškimi volivci, kaj Šele, da bi odstopili Nemcem, kakor bi pravičnost in dejstvo nepolitičnosti in samogospodarstva zahtevalo, primerno zastopstvo na listi. Vsled tega ni mogoče te liste (esdeesarske) priporočiti nemškim obrtnikom«. Nato simpatično^ poroča »Cillier Zeitung« še o mariborskem in celjskem shodu združenih slovenskih gospodarskih krogov. S tem je več ko dovolj jasno, kako bodo volili Nemci. Osamljenost esdeesarjev je popolna! Obrtno zadružništvo. V gospodarskem življenju je zelo važen faktor zadružništvo. V naši domovini je zadružništvo v obče zelo razvito. To •'Zadružništvo pa se večinoma nanaša le bolj na pridobitne zadruge, predvsem na deželi, kjer je Že v vsakem malem kraju kaka posojilnica, strojna ali nakupovalna zadruga poteg še drugih podobnih. Te zadruge največ služijo splošnemu ljudskemu blagru, med1 kojimi stanovi so pomešani tudi obrtniki in manjši trgovci. Pridobitnih produktivnih zadrug je pri nas bolj malo, sosebno tacih, v katerih bi bili zadrugarji obrtniki in značaj obrata bil popolnoma čista obrt katerekoli stroke. Poznavalci razmer na zadružnem polju trdijo, da je precejšen del krivde med obrtniki samimi, da še niso razvite preje omenjene produktivne zadruge v takem številu in obsegu kot bi bilo sicer pričakovati med narodom, ki je na tako visoki kulturni stopnji kot smo Slovenci. Zadružni revizorji in organizatorji vsevprek tožijo, da ravno slovenski obrtniki nimajo smisla za zadružni temeljni pravec, ki se glasi: Vsi za enega eden za vse. Morda da je res nekoliko krivde pri obrtnikih samih, vendar pa je iskati glavnega krivca popolnoma drugje kot pa med obrtniki samimi. Svoječase je avstrijska vlada precej delovala na to, da se je obrtno zadružništvo primerno razvijalo bodisi inicijativno bodisi tudi z materijelno pomočjo. Precej drugače je danes, ko smo v lastni državi in nam nič več tujec ne gospoduje z ministrskega stotea. Naša vlada nima smisla ne za eno ne za drugo panogo zadružništva, pa naj si bo to na jugu aH pa v naših krajih. Naša vlada nima smisla ne za inicijativo ne za materijelno podporo zadružništvu, pač pa se kaj rado dogodi, da z raznimi šikanami njeni organi ovirajo zadružno delovanje. Kaj rado se pripeti, da, kar ne pride iz centralne vlade po mnenju naših birokratov zadosti podprto za najneumestnejše šikane zadružnemu gibanju, to naši lastni ljudje skujejo pri nas doma in se točno držijo izreka, da so bolj papeški kot papež sam. Da vladajo pri nas take upravne razmere, je precejšen del krivde pri slovenskih politikih, ki so pomagali m po ovinkih še pomagajo vzdržati tak režim, ki dela vse ravno narobe kakor pa bi bilo umestno za napredek blagostanja celega naroda. Naj bode temu tako ali tako — eno je gotovo — če se hoče pri nas razviti in napredovati trgovina, obrtništvo in industrija, se bode moralo v bodočnosti večjo pozornost posvečati zadružnemu gibanju na teh poljih, ker le mala trgovina in mala obrt sta tisti temelj, na katerem zrase in se razcvete veletrgovina in industrija. Brez obrtništva, ki je strokovno na višku, je nemogoče razvijati industrijo v državi z lastnimi delovnimi silami, ker te se vzgojujejo v malih delavnicah, kjer je še doma ljubezen do dela in do ustvarjanja samega in pride zmožnost posameznika do veljave. Res je, da ima ravno obrtno zadružništvo težke boje pred seboj predno se, ustali. Velikokrat se pripeti, da ravno v razmahu vse zaostane in celo ugasne — a to samo na videz. Iskra, ki u: ge zadružno gibanje, ne ugasne trajno. Dogodi se, da iz raavalin vzklije novo življenje, ki se hitro razvije v najmočnejšo zadružno delovanje. Za naše razmere bi najbolj potrebovali kreditnih, nakupovalnih in prodajnih obrtnih zadrug. Obrtnik rabi kapital, ki ga pa ni tako lahko dobiti. Oni ki posedujejo velike nepremičnine, zemljišča ali hiše, lahko dobijo potreben kapital. Večina trgovcev in obrtnikov pa se ne more šteti tako srečnim, ampak obstoji njihovo premoženje iz samih premičnin kakor v blagu, surovinah, v orodju in drugem inventarju in pa v terjatvah. Da denarni zavodi iz popolnoma razumljivih vzrokov na premičnine ne morejo njim zaupani denar posojati obrtnikom in trgovcem nastane vprašanje, kje naj dobi mali človek svoj obratni kapital, brez katerega danes niti najmanjši obrtnik ne more več shajati. Da pa tudi mali obrtnik in trgovec dobi kar rabi, zato bi bili potrebni posebni denarni zavodi, ki , bi se pečali s takimi krediti. Osnovanje in vzdrževanje takih denarnih zavodov od strani obrtnikov samih ni mogoče, ker ne posedujejo odvišnega denarja, pač pa je tukaj poklicana država, da podpira in snuje take naprave. Kakor pa se da sklepati iz sedanjega delovanja, država še dolgo ne bode nič storila v tem oziru. Že par let sem snuje država neke vrste obrtno banko, kar pa še do danes ni prišlo do nobenega pravega zaključka in če bi se tudi kedaj taka banka ustanovila, ne bomo imeli slovenski pridobitni krogi nobene koristi, ker je ustroj take banke tako urejen, da bodo kredite dobivali samo beograjski magnati. Pač pa bomo imeli čast prispevati v ta zavod po davčni moči. Vse delovanje te banke bo centralistično urejeno. Vladi se ni zdelo vredno v Ljubljani, Mariboru, Celju in drugih večjih krajih predvidevat filijalke. Vse te dobrote se imajo slovenski pridobitni krogi zahvaliti onim politikom, ki so pred! par leti delali na to, da se je vse kar le mogoče cetraliziralo in oddalo beograjčanom v presojo kot bi sami ne bili zmožni voditi našega gospodarstva kot smio ga doslej celo pot tujčevo diktaturo pred prevratom. Poleg kreditnih zadrug nam je potrebno tudi nabavnih in prodajnih zadrug, seveda ne mislimo tukaj kakih konzumnih zadrug, kjer je pri nas itak dovelj poštenih in solidnih trgovcev v mestih kakor na deželi. Potom takih zadrug bi se dalo marsikaj nabavljati, kar sedaj ni mogoče posameznemu manjšemu trgovcu na deželi postreči obrtnim krogom. Veliko večji delokrog se pa obeta prodajnim zadrugam, potom katerih bi obrtniki lahko razpečavali svoje izdelke v daljne kraje naše države ali celo izven nje. Bodočnost Slovenije je v ifl-dustrilizaciji, za kar so dani vsi naravni pogoji. Da nas naia zemlja sama ne'more preživeti, o tem je že vsakemu v Sloveniji znano in zato je edina možnost zaslužka v industriji, obrti in trgovini. Da pa eno kot drugo lahko izvršujemo, moramo predvsem misliti na to, kako naše 'izdelke tako izvršiti, da bodo kos tuji konkurenci in’ pa za tako ceno, da se bomo lahko z staro preizkušeno industrijo iz sosednjih držav spustili v konkurenčni boj. Že samo to, da moramo naše izdelke pošiljati v kraje naše države, kjer so prilike za industrijo, obrt in industrijo manjše, nas sili predvsem obrtne kroge, da si čim preje ustvarimo take zadruge, ki bodo posredovale med producentom in konzumentom v oddaljenih krajih. Iz vsega navedenega je razvidno, da je napačna, misel nekaterih obrtnih krogov do obrtnih pridobitnih in kreditnih zadrug. Po vseh večjih moderno urejenih državah je obrtno zadružništvo v smislu produktivnih in kreditnih’ zadrug zelo razvito in želeti je, da se tudi pri nas vsporedno z napredkom obrti razvije tudi obrtno zadružništvo. Ker v sedanjem času in razmerah ni pričakovati od vlade kake izdatne podpore v tem oziru, je nujno potrebno, da se opremo z lastno močjo in delujemo na to, da se po možnosti oživijo začasno prekinjene zadruge oziroma se ustanove nove. Da nam tudi v tem oziru zasije boljša bodočnost o tem ni nobenega dvoma in takrat bodo tudi tisti činitelji podpirali obrtno zadružništvo, ki ga danes pomagajo rušiti. ' Sestanek trgovcev ! V četrtek, dne 19. avgusta se je vršil sestanek trgovcev, pristašev Združenih kandidatnih list v prostorih hotela Štrukelj. Sestanka se je udeležilo trgovstvo v zelo velikem številu. Sestanek je otvoril g. Jelačin ml., ki je omenil važnost sestanka, na katerem se je sklepalo o objavi proglasa za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Povdarjal je, da je bila borba za Zbornico vsiljena s strani samostojnih demokratov. Omenjal je ogabno polemiko »Jutra«, za katero bo »Jutro« še dajalo odgovor. Po smrti g. Kneza, predsednika zbornice, so samostojni demokrati z vso silo delovali za nove volitve predsednika, ker so upali, da bo zmagal njihov eksponent. Seveda so se v svojih računih varali in je bil za predsednika izvoljen g. Jelačin ml. Po razpisu novih volitev so se združile vse skupine, da omejijo vpliv SDS na Zbornico. Govornik je nato navajal ves historijait pogajanj s SDS, pri katerih g. Ogrin ni hotel izigrati resničnih naprednjakov, ki so drugače tako pri srcu samostojnim demokratom. SDS si je hotela priboriti vpliv v prav vseh vprašanjih, tičočih se Zbornice, celo pri personalnih. Vsa dosedanja politika SDS ne bfeleži drugega kot nasilje. Zgodovina mnogih slovenskih bančnih zavodov priča1 za destruktivno delo sam. demokratov. Mnogo je slovenskega denarja izgubljenega po zaslugi sam. demokratov ter je prešlo v roke. tirfcev, enako tudi lep del industrije. Interes slovenskega naroda zahteva, da sam odtoČg o svoji usodi. Zato je dolžnost vsakega poštenega Slovenca, da se zavzame za našo listo. Če bo imela zbornica tako večino, da ne bo pomenjala le odvetniške pisarne za/ nekatere posameznike, nego bo gospodarski forum za vse slovensko gospo- -darstvo,-tedaj nt bo^ikakega ugovora proti našemu progra- -thu. -\cr 1 ■:<>»;; . oi:' MrtogO je naiog, ki, čakajo še gospodarske kroge, zato je potrebno, da1-še-vsak zavzame za čim popolnejšo zmago Združenih bst^Naš program-vživ^ kar največ simpatij v Hrvatski .5n?'&rijijfe^V ■ 'A,.?. ,>«: Prau: žalostno vlogo zavzema v tem vali vnem boju tudi SDS-žHThaK&tika.- ' s/CsbsSDS' je skušala ttidi zanesti Zvezo trgovskih gremijev v politični pravcc, k«r pa se ji je ponesrečilo, kakor je pokazal ;-ob8ni zbor v-Karanju;. 3Pudi intrige glede razveljavljenja skle-5pov občnega-zbora>sfe bodo ponesrečile. Mnogoštevilne-izjave iz vseh strani pričajo, da je velika ^^ina.-?eJiteev..;na{/na'ši strani, čeprav imajo sam. demokrati *>4bQr8»nekstefih organizacij v svojih rokah. Večina' alai^tv^ pa je na »ali-.strani. ;:ln\ -Govftrnjkjil) nato, apeliral na vse pridobitne kroge, da se krepkejše drže, v -volilnem boju in da agitirajo za zmago ,>jp«id%trankarske liste; ter. preprečijo naval SDS na Zbornico, .p3Jta-r,jbft ta intejazj-vno. zastopala interese slovenskega gospo- idargtva...i,!vi-;.: ,.L . o-: ' ^Govornik je iel kakor vsi ostali referenti za svoja izvajanja buren aplavz vseh navzočih. Q,(pgrit} je n^gl^š^i, neresnost SDS, ki propagira pri vo-JUy(ai^y 2^{^icQ,z geslom: »Proč s politiko«. Mnoge so težave današ^;/pijidQt)itnUi krogov. Sedanja carinska in davčna politika tlačita vse gospodarstvo. Slovenija plačuje da- razne socijalne dajatve, ki gredo v povsem drug% natmjne, S|pyenci pa nimajo ničesar od teh dajatev. Naša bt>TOct^^OTmek'moTa biti na mestu, da se v tem ix)gtoda ®avta-me za naše interese. dti’ ifZaslugevdosedanjega zborničnega predsednika g. Jela-(ižinfai ml/..80 ogromne za to važno gospodarsko organizacijo. Tak kompromis, kot so ga pa ponujali sam. demokrati1, ;paibi bil sramoten za vse skupine, razen za SDS. ; nG. Garin je v nadalnjem govoru razjasnil volilni red, ki /določajte šo . volitve tajne; -ah (i- Pfisostsovateso odhajali od sestanka trdno uverjeni, da t bodavVsi poizkusi. SDS zaman in da bo pri volitvah zmagala JelačiifeOKritiava lista. 3ti: iiiiVMJl : > ___________________ ■ :Xi' --») r- b5':? Pred novimi persekucljamIT Moreča stagnacija, ki je zajela vse panoge našega go-špoda j^stta.^ki tla$%^in kakor težka mora vso našo podjet-'nost^m ubija* vse naše sile, ne pusti našo trgovino, obrt in ' ipmsfrijo‘ cio'razmaha'in poleta, postaja z dneva v dan ob-biitnejka. Posledice težke krize so se z neizprosno trdoto na- /j'«> -si-C . c ■ vanle, na .vjgsnaš poslovni svet. Naravno, da je začela tudi vjacfa^.’ vsaj navidezno razmišljati, kako temu odpomoči. Go-VorjSi.snifr že o‘ napovedanih dnevnih sejah posebnega odbora o sredstvih za olajšanje se- Sanjenega položaja. Pov§daIi smo že tudi, da ni sledilo prvi 'seji ciolgo nobene" seje, dast se je govorilo o dnevnih sejah. Toda^e danes se sliši, da misli vlada tudi to pot poseči pred ;y£em ~po .'pjj&ijanju draginje potom protidraginjskega zakona. oof-#- ■••->: -:i vnT: ••*. ■mO-TI 'tvit '-'.V • ____________ Ne vemo še, v koliko so te vesti utemeljene, toda že danes moramo proti taki nameri odločno protestirati. Vlada naj bi že enkrat s takimi sredstvi, ki so poniževalna za naš kupčijski svet, ki škodijo ugledu in dobremu imenu naše trgovine in diskreditirajo celokupno naše gospodarstvo v inozemstvu končala. Že ideja, da se poseže po takem sredstvu, ne kaže dela merodajnih faktorjev v najlepši luči. Ljudje, ki imajo v rokah državno krmilo, bi morali v teh resnih časih poseči po drugih sredstvih in ne po policijskih pendrekih. Take ■namere ne kažejo na resnost, smotrenost in na dobro voljo za omiljenje sedanjih gospodarskih težav! Od policijskih mer, pa naj si bodo še tako dobro zamišljene, ni pričakovati niti najmanjših uspehov. Tudi ako misli vlada, da si s tem olajša odgovornost pred maso, se v tem težko moti. Masa hoče danes kruha in zahteva, da zopet oživijo ustavljeni obrati, išče zaposlitve in gleda na neopravičene persekucije trgovcev trezneje in smotreneje nego si to predstavljajo oni odgovorni faktorji, ki ne najdejo drugih sredstev, ne vidijo druga pota, kako bi popravili Storjene napake. Brezplodno pobijanje draginje s prisilnimi merami, s policijo in sodišči je doživelo že zadostno blamažo in čuditi se moramo samo, da se hoče še danes poseči po tem sredstvu. Sicer pa je zakon o pobijanju draginje vsaj v Sloveniji še vedno v polni veljavi, zakaj torej novih zakonov? Dasi se ta zakon, kakor nam je znano, ne izvaja v Beogradu, hi morali vsaj merodajni faktorji vedeti, da zakon še obstoja in da se v nekaterih pokrajinah še vedno z vso strogostjo izvaja! Zakaj tedaj še novih takih mer? Država naj bi začela racijonalno štediti in naj bi se lotila intenzivnega dela za. zvišanje produkcije in odpravo vseh ovir, ki v prometnem, carinskem in davčnem oziru motijo prosti razmah gospodarskih sil m le na ta način bi se dalo militi sedanji položaj. Namigavanja- z novimi policijskimi merami pa skoro ne moremo vzeti za resne in služijo celi naši gospodarski politiki v pravi zasmeh! Vsak volivec naj odda svojo glasovnico za Jelačin - Osrlnovo listo. OOgovoul Ivan Ogrin. — izdajatelj in založnik : Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani. — Za Zadružno tiskamo Srečko Magolič v Ljubjlanl.