izvirno znanstveno delo UDK 599.74(497.12 Slovensko primorje) 591.13:599.74(497,12 Slovensko primorje) PRISPEVEK K POZNAVANJU PREHRANE KUNE BELICE (MARTES FOINA) V SLOVENSKI ISTRI Slavko POLAK dipl. biolog, Notranjski muzej Postojna, 66230 Postojna, Titov trg 2, SLO B.Sc., biologo, Notranjski muzej Postojna, 66230 Postumia, Titov trg 2, SLO IZVLEČEK Raziskava prehrane kune belice (Martes foina) temelji na analizi 62 iztrebkov, nabranih na 2 različnih vzorčnih mestih v Sečoveljskih solinah in v naseljenem spodnjem porečju reke Dragonje. Rezultati so predstavljeni kot frekvence pojavljanja glavnih kategorij plena. V prehrani je očiten velik generalizem in oportunizem. Prevladujejo 3 kategorije: mali sesalci, ptice, žuželke, manj pomembne kategorije so še raki, mrhovina, odpadki in rastlinski plodovi. V Sečoveljskih solinah so očitne sezonske razlike v kvantitativni in kvalitativni sestavi plena. Ključne besede: Kuna belica, Martes foina, prehrana, Slovenska Istra Key words; Stone marten, Martes foina, diet, Slovenian !stria UVO D Med vsemi evropskimi predstavniki družine kun je kuna belica (Martes foina, Erxieben, 1777) edina vrsta, katere številčnost narašča, izrazita ekspanzija in nase­ljevanje urbanega okolja sta prisotna šele zadnjih 20 let (Lachat, 1991). Kuna belica je prisotna na celotnem ozemlju Slovenije kjer, v nasprotju s sorodno kuno zlatico (Martes martes), naseljuje svetle, odprte goz­dove, kamentšča in bližino človeških bivališč (Kryštufek, 1984). Opažanja v naših večjih mestnih središčih so novejšega datuma (Polak, neobjavljeno). V zadnjih letih sta prisotna povečevanje številčnosti kune belice in njena širitev v urbano okolje tudi v Slovenski tstri. Kuna belica je izrazito nočna žival, zato je iz Slovenske !stre največ poročil o povoženih kunah (Kolarič, Lipej; neobjavljeni poročili). Zelo pogosta so opažanja kun belic pri smetišču ob cesti med Izolo in Šaredom (Škornik, ustno). !z Prad nad Koprom in Semedeie (Mo­zetič in Rus, ustno) so na voljo poročila o škodi, ki jo kune povzročajo, ko pri zasledovanju vrabcev pre­mikajo strešne krovce. Kolarič poroča (ustno) o opa­žanjih kun belic, ki so se hranile v kontejnerju za smeti ob cesti pred trgovino pri Belem križu in v Piranu pred bivšim hotelom Punta. Namen raziskave je osvetlitev prehranjevalnih navad kune belice v Slovenski !stri. V ta namen sta izbrani dve različni testni območji. Analizirani so iztrebki kun belic, nabrani v specifičnem obalnem habitatu Sečoveljskih solin in v suburbanem zaledju v spodnjem porečju reke Dragonje. OPIS OBRAVNAVANEGA OBMOČjA Vzorčenje je potekalo na dveh lokalitetah (slika 1): v Fontaniggah (opuščeni del Sečoveljskih solin) in na Ste­ni v okolici Svetega Štefana v spodnjem porečju reke Dragonje. Fontanigge so omejene na severu z morjem in ka­nalom Drnico, na jugu z reko Dragonjo, na vzhodu pa z letališčem. Območje je dokaj zapito in dostopno le po nekaj poteh, vendar kaže, da imajo večje živali kjub temu utečene povezave z zaledjem. Ozki nasipi in osušeni kanali so poraščeni s halofitno vegetacijo. Dre­ves ni, pač pa so prisotni posamezni grmi črnega trna, Sipka, fig ter drugih grmovnic, Sečoveljske soline so ornitološko izjemno zanimivo področje, tamkajšne kolo­nije redkih in ogroženih ptic; pa občutljive na razne Slavko POLAK: PRISPEVEK K POZNAVANJU PREHRANE KUNE 8EUCE..., 231-238 Slika 1: Zemljevid obravnavanega območja v spodnjem toku reke Dragonje. Fig. 1: Study area of the lower course of the Dragonja river. vplive čoveka in prostoživečih živali. Stena pri Dragonji in Sveti Štefan z okolico sta osa­melca apnenčevega sklada sredi flišnatih gričev. Pre­vladujejo gozdiči in grmišča združbe jesenske vilovine in gradna (Seslerio - Quercefum petrae) ter jesenske vilovine in puhastega hrasta (Seslerio -Quercetum pubescentis). V bližini so manjša naselja in polje. Veliko je živih mej s plodonosnim grmovjem. Tu najdemo več manjših divjih in eno večje komunalno smetišče. MATERIAL IN METODE Raziskava prehrane kune belice v Sečoveijskib soli­nah in spodnjem porečju reke Dragonje temelji na ana­lizi 62 iztrebkov nabranih v letih 1994 in 1995. Iztrebke sem nabiral nesistematično ob občasnih obiskih Sečo­veijskib solin dne 27.4.1994, 17.9.1994, 23.1.1995, S//fra 2: Iztrebek kune belice je cilindričen in na enem 1.5.1995, 13.8.1995 in 26.9.1995. En iztrebek je našel koncu navadno zašiljen. Dolg je povprečno 6.3 (30-150) T. Makovec 27.7.1995 ob izplenjenem gnezdu belo-mm in debel 12 (10-15) mm. Barva je odvisna od vsebine. (Foto: S. Polak) čelega deževnika. Analizirani material iz okolice Stene Fig. 2: Stone marten faeces is cylindrical and on the one pri Dragonji in Svetega Štefana so zbrali mladi raz­ end usually pointed. They are average 63 (30-150) mm iskovalci pri opravljanju raziskovalne naloge pod men- long and 12 (10-15) mm across. Colour depends on item, torstvom T. Makovca, L. Lipeja in j. Crnošije. Vzorec 31 (Photo: S. Polak) iztrebkov (si. 2), nabranih na poteh in nasipih solin je Slavko POL AK: PRISPEVEK K POZNAVANJU PREHRANE KUNE BEUCE..., 231-238 Martes faina; 1994/95 n=62 STENA / ZIMA n=31 SOUNE/ZIM A rt=17 SOLINE/POLETJ E n=14 vsebina o>5%,{fo%) o<5%,(fo%) o>5%,{fo%) o<5%,(fo%) o>5%,(fo%) o<5%,(fo%) SESALCI (Mammais) 22 (70,9) 0 0 5 (29,4) 0 0 3(21,4 ) 0 0 Mus musculus - - 3 - 1 - Ra t tus sp. 3 - - - . - Apodemus sp. 8 - 1 - 2 - C lis glis 2 - - - - - Microtus sp. 1 - - - - - nedoločeno a - 2 PTíC E in JAJCA (Birds and efigs) 11 (35,5) 1 (3,2) 13 (76,5) 3 (17,6) 4 (28,6) 1 <7,1) C i con !formes - - 2 - - - Anseriformes Cha ra d r !formes -- -- 2 3 -^ —i 1 1 -- Ral i !formes - - 1 - - - Coíurnb i formes 1 - - - Passeriformes S - 3 1 1 - nedoločeno 6 - - 1 1 - ptičja jaj c s - - 1 - - 1 ŽUŽELK E (insects) 2 (6,5) 4 (12,9) 12 (70,3) 3 (17,6) 9 (64,3) 3 (21,4) Orthoptera - /! 2 1 7 2 Coleóptera - 1 - 1 3 3 Lepidoplera- larve - - 9 - 1 1 M. religiosa­ kokoni 2 2 2 1 - ~ ostalo - - - - - 1 RAKf (Crabs) 6(19,4 ) 1 (3,2) 0 0 3 (21,4) 0 MRHOViNA,ODPADK I (Camon , sarbage) 4(12,9 ) 1 (3,2) 2(11,8 ) 1 (5,8) 1 (7,t) 0 Oryctoiagus sp. T - 2 - - - nedoločeno 3 t - t 1 - SADJE, PLODOV I (Fruits) 6 (19,4) 2 (6,5) 5 (29,4) 1 (5,8) 4 (28,6) 0 Prunas spinosa 2 - 4 - - Prunas domestica - - 1 - Rosa sp. 4 1 - - - Pyrus sp. 1 - - - 1 - FiCtJS SL; - 1 - t 2 - nedoločeno - 1 1 - - - Tabela 1: Pojavljanje (o) in frekvence pojavljanja (fo %) posameznih vrst hrane v analiziranih iztrebkih kune betice. Pojavljanja z večjim ali majšiin volumskim deležem od 5 % so prikazana ločeno. Table 1: Occurrence (o) and frequency of occurrence (fo %) food items in analised faeces of Stone marten. Occurences which constitute more or less than 5% (by volume) of sample are shown separated. razporejen v 2 obdobji, to je v zimsko (oktober-marec) in poletno (april-september). Vzorec 31 iztrebkov kune belice, nabranih dne 11. 3.1995 na Steni pri Dragonji in v okolici, obravnavam kot zimski vzorec, saj se iztrebki na prostem ohranijo po več mesecev. Nabrane iztrebke sem oštevilčil, posušil in shranil do obdelave. Za analizo sem uporabil standardno metodo izpiranja z vročo vodo na situ z okenci 0.5 mm (Lockie, 1959; Reinoids & Aebischer, 1991). Ponovno posušene makroskopske frakcije sem določa! pod lupo in mikroskopom. Ker se pri prebavi zveri kosti skoraj v celoti prebavijo, sem vrste vretenčarskega plena določal po strukturnih karakteristikah dlak in perja. Dlake se­salcev sem določal do vrste {razen dvojniških vrst) s pomočjo ključev in atlasov (Day, 1966; Debrot et al., 1982; Teerink, 1991). V nekaj primerih določitev ni bila mogoča zaradi odsotnosti dlak nadianke. Perje ptic sem določal do redu na osnovi strukture puhastega perja (Day, 1966). Velik del ptičjih ostankov ni bil določljiv. Dobro se ohranijo hitinasti ostanki žuželk, rakov in semena ter ovojnice plodov. Nevretenčarjev in rastlin­skih plodov, razen lahko prepoznavnih in splošno raz­širjenih vrst, nisem določal podrobneje, ker nisem imel na voljo primerne referenčne zbirke. Zaradi pre­majhnega vzorca tehtanja ločenih vsebin in ocene kon­zumirane biomase nisem opravljal. Vizualno sem ocenil volumski odstotek posamezne kategorije v vsakem iztrebku na več ali manj od 5 % skupne vsebine, kar sem uporabil za prikaz pomemb­nosti v prehrani (Rasmussen & Madsen, 1985). REZULTATI IN RAZPRAVA Struktura prehrane je podana (tabela 1) s številom pregledanih iztrebkov, ki so določeno kategorijo plena vsebovali (occurrence), in kot frekvenca iztrebkov z določeno kategorijo hrane (frequency of occurrence). Slavko POlAKr PRISPEVEK K POZNAVANJU PREHRANE KUNE BELICE..., 231-23 « 80 100 L S 1 1 ^ u Si . a S | 70 . 6 0 . so 40 . 3 0 4 20 10 Stan a / zim a 1994/8S (n=31 ) g V{f 5 % p vd > S % C 5e ^ Oi S I "5 U Ue e I I 90 80 70 50 50 40 30 2 0 10 Sotine I zima 1934/95 (n=17) |HTC1<'5Y| !Qvd>5% | 0 0 n 2 3 4 5 S 2 3 4 5 katngorlja hran« (load tales0'») katsgorija hrane {food category) Slika 3: Frekvence pojavljanja različnih kategorij hrane kune belice pozimi na Steni. Pojavljanja z volumskimi deleži večjimi od 5 % (vd>5%) in manjšimi od 5 % (vd<5%) so prikazana ločeno. 1. sesalci, 2. ptice in ptičja jajca, 3. žuželke, 4. raki, 5. mrhovina in odpadki, 6. sadje in plodovi. Fig. 3; Frequency of occurrence (%) of various food categories in Stone marten faeces collected in Stena in winter season. Occurrences with proportions by volume bigger than 5 % (vd>5%) and smaller than 5 % (vd<5%) in the sample are shown separated, t. Mammals, 2. Birds and eggs, 3. Insects, 4. Crabs, 5. Carrion and garbage, 6. Fruits. Frekvence pojavljanja nam kažejo na priljubljenost določene kategorije v celotni prehrani. Tovrsten prikaz ima to pomanjkljivost, da poveča pomembnost majhnih zalogajev (žuželke, plodovi) in zmanjšuje pomembnost vrst plena, ki jih žival zaužije v večjih količinah (vre­tenčarji). Da bi se izognil tej napaki, sem pojavljanja vrst plena z manj kot 5% volumskim deležem v po­sameznem iztrebku obravnaval ločeno. Te frekvence pojavljanja so predstavljene v temnejših stolpcih histo­gramov, ki predstavljajo priljubljenost posameznih kate­gorij hrane različnih območij v različnih sezonah (slika 3, 4 in 5). Sesalci (Mammalia) Mali sesalci so se v zimskem vzorcu, nabranem v okolici Stene pri Dragonji pojavili v 22 (70,9%) ana­liziranih iztrebkih, tako da so najbolj priljubljena kate­gorija plena. Najpogosteje je bil zastopan rod belonogih miši (Apodemus sp.; 8 primerov), črna podgana (Rattus rattus; 3 primeri) in navadni polh (Glis glis; 2 primera). Dlake kratkouhih voiuharic (Microtus sp.) mi je uspelo določiti le v enem primeru. V Sečoveljskih solinah so mali sesalci v zimskem obdobju ugotovljeni v 5 (29,4%) in v poletnem obdobju v 3 (21,4%) iztrebkih. Tu je po­leg belonoge miši (Apodemus sp.) določena le še hišna miš (Mus muscuius). Tako v zimski kot v poletni polo­vici leta je delež malih sesalcev v Sečoveljskih solinah razmeroma majhen, kar si razlagam z majhnimi popu­lacijskimi gostotami miši v solinah (KryStufek, 1985). Kljub veliki pogostnosti rovk v vseh habitatih Sečo- Slika 4: Frekvence pojavljanja različnih kategorij hrane kune belice pozimi v Sečoveljskih solinah. Pojavljanja z volumskimi deleži večjimi od 5 % {vd>5%) in manjšimi od 5 % (vd<5%) so prikazana ločeno. 1. sesalci, 2. ptice in ptičja jajca, 3. žuželke, 4. raki, 5. mrhovina in odpadki, 6 . sadje in plodovi. Fig. 4: Frequency of occurrence (%) of various food categories in Stone marten faeces colected in Soline in winter season. Occurrences with proportions by volume bigger than 5 % (vd>5%) and smaller than 5 % (vd<5%) in the sample are shown separated. 1. Mammals, 2. Birds and eggs, 3. Insects, 4. Crabs, 5. Carrion and garbage, 6 Fruits. veljskih solin (KryStufek, 1985) in pomembnosti ie-teh v prehrani kun belic v Franciji in Španiji (Delibes, 1978; Amores, 1980), v raziskavi plenjenja rovk nisem za­sledil. S. 5 n c * E .a, s UOa o 90 80 ro 60 50 40 . 30 Soil nt /polete 19S4,1995 (n=14) |avd<5% ' QVd > S % •5 3 20 JL » 1 0 . L l 0 2 3 4 5 kategorija hrane {food category) Slika 5 : Frekvence pojavljanja različnih kategorij hrane kune belice poleti v Sečoveljskih solinah. Pojavljanja z volumskimi deleži večjimi od 5 % (vd>5%) in manjšimi od 5% (vd<5%) so prikazana ločeno. 1. sesalci, 2. pti­ ce in ptičja jajca, 3. žuželke, 4. raki, 5. mrhovina in odpadki, 6. sadje in plodovi. Fig. 5: Frequency of occurrence (%) of various food categories in Stone marten faeces collected in Soline in summer season. Occurrences with proportions by volume bigger than 5 % (vd>5%) and smaller than 5 % (vd<5%) in the sample are shown separated. 1. Mammals, 2. Birds and eggs, 3. Insects, 4. Crabs, 5 . Carrion and garbage, 6 Fruits. Slavko P O LAK : PRISPEVE K K POZNAVANJ U PREHRANE KUNE BELICE ... 231 -238 Ptice in ptičja jajca (Aves) Ostanki ptic so na Steni v zimskem obdobju ugo­tovljeni v 12 iztrebkih (38,7%). Pripadali so pticam pev­kam (Passeriformes). Nasprotno pa so ostanki ptic najpomembnejša kategorija v prehrani v Sečoveljskih solinah, kjer so se pojavile v 16 (94,1%) iztrebkih iz zimskega in 5 (35,7%) iz poletnega obdobja, Najpo­gosteje so bili ugotovljeni ostanki pobrežnikov (Chara­driiformes; 5 primerov) in ptic pevk (Passeriformes; 5 primerov). Na osnovi delnih kostnih ostankov bi lahko v enem primeru šlo za cipo (Anthus sp.) ali pastirico (Motacilla sp.). Pri pobrežnikih pripada večina ostankov galebom (Laridae). Sledijo race (Anseriformes, 3 primeri) ter čaplje (Ciconiformes, 2 primera). Ostanke golobov (Columbiformes) in tukalic (Ralliformes) sem zasledi! le v 1 primeru, jajčne lupine sem ugotovil le dvakrat in sicer enkrat v zimskem (23.1.1995) in enkrat v polet­nem, gnezditvenem obdobju (1.5.1995). V raziskavi so se ptice izkazale kot pomembna kategorija prehrane kune belice v Sečoveljskih solinah, kar spričo bogate ornitofavne ni presenetljivo. Postavlja se le vprašanje, ali so kune ptice plenile ali pa so mogoče zaužile kadavre. V Sečoveljskih solinah je namreč mogoče najti veliko poginulih rumenonogih galebov (Larus cachi­nnans) in drugih ptic. V poletni sezoni je delež ptic v prehrani nekoliko manjši, kar si razlagam z večjo po­nudbo žuželk v tem času. Prav plenjenje ptic v gnez­ditveni sezoni odpira z naravovarstvenega stališča pe­reče vprašanje prisotnosti kune belice v Sečoveljskih solinah. Obstajajo zanesljiva poročila o plenjenju lege! na­vadne postavke (Falco tinnunculus) v solinarskih hišah, kar je verjetni vzrok prenehanja gnezditve te vrste v solinah (Lipej, 1993; Marčeta, 1994). V raziskavi je do­kazano plenjenje domačih golobov (Columba livia.), ki tudi gnezdijo v solinarskih hišah. Še bolj pa so plenjenju kune izpostavljene talne in koiomjske gnezdllke soli­narskih bazenov. Tako sem 1.5.1995 na nasipu našel izplenjeno jajce race mlakarice (Anas platyrhynchos), ki zaradi sledov zob in ustrezno oblikovane bočne odprtine kaže na plenjene kune belice (si. 6). Prisotnost jajčnih lupin v izti'ebku iz zimskega obdobja 23.1.1995 lahko pripišemo plenjenju jajc domačih kur ali hranjenju na smetiščih, kjer kune stikajo za kuhinjskimi odpadki. Žuželke (insecta) Na Steni so ostanki žuželk ugotovljeni v 6 (19,4%) iztrebkih. Najpogostejši so ostanki kokonov bogomoljk (Mantis religiosa, Mantodea; 4 primeri); le v enem pri­meru sem ugotovil hrošča krešiča (Carabidae, Coleo­ptera) in kobilico (Orthoptera). V prehrani kune belice iz Sečoveljskih solin je ugotovljen večji odstotek žuželk. V zimski polovici leta Slika 6: Jajce race mlakarice z značilnimi sledovi zob in bočno odprtino, ki ustreza ugrizu kune belice. Se­čoveljske soline, 1.5.1995. (Foto: S. Polak) F/gore 6: Mallard eggshell with characteristic teeth-marks and side oppening adequate to stone marten bite. Sečoveljske soline, 1.5.1995. (Photo: S. Polak) so bili ostanki ugotovljeni v kar 1 5 (88,2%) v poletni pa v 12 (85,7%) analiziranih iztrebkih. Pozimi prevladujejo larve nočnih metuljev sovk (Noctuidea, Lepidopiera; 9 primerov), kobilice (Orthoptera, 3 primeri) in kokoni bogomoljk (Mantis religiosa; 3 primeri). Hrošča rilčkarja (Curculionidae, Coieoptera) sem ugotovi! v enem pri­meru. Poleti so bistveno pogostejše kobilice (Orthoptera, 9 primerov). Med njimi so pogosti bramorji (Gryllotalpa gryllotalpa) in razni hrošči (Carabidae, Scarabaeidae, Staphylinidae, Coieoptera; 6 primerov). Larve metuljev (Noctuidea, Lepidopiera) sem zasledil le še dvakrat. Enkrat samkrat sem zasledil ostanke strigalice (Labidura riparia, Dermaptera). Frekvence pojavljanja žuželk v prehrani so bistveno večje od dejanske biomasne zastopanosti te kategorije. Kljub očitni metodološki po­manjkljivosti tovrstnega prikazovanja deleža žuželk je iz rezultatov razvidno, da so različni razvojni stadiji žu­želk najpomembnejša kategorija plena v poletni sezoni prehrane kune belice Sečoveljskih solin. Med žuželkami v tem obdobju prevladujejo ravnokrilci, med njimi po­leti bramorji in zgodaj jeseni kobilice. Pogosti so tudi ostanki hroščev, vendar so to naključne najdbe z majh­no biomaso. V zimski polovici leta so najpogosteje ple­njene gosenice nočnih metuljev sovk. Le-te so nočno aktivne, hranijo pa se pretežno s travami, zato so kunam lahko dostopne. Zelo podobne rezultate je pokazala tudi raziskava prehrane kune belice kraškega okolja pri Kne­žaku (Polak, 1994). Delež žuželk v zimski prehrani ku­ne v okolici Stene pri Dragonji je skromen. Tu je bilo ponovno ugotovljeno hranjenje s kokoni bogomoljk, kot je bilo to prvič opisano pri naših kraških kunah (Polak, 1994). Slavko POIAK: PRISPEVEK K POZNAVANJU PREHRANE KUNE BELICE..., 231-238 Slika 7: Tako kot v številnih srednje-evropskih mestih opažamo tudi v slovenski Istri povečanje števila kun belic in njihovo prilagajanje na urbano okolje. Ob smetnjakih najdejo marsikaj užitnega. (Foto: T. Mihelič) Fig. 7: A s in numerous Central-European countries we observed increasing of number of Stone martens and adaptation to urban environment in Slovenian tstria, too. They can find good food sources in garbage containers. (Photo: T. Mihelič) Raki (Crustacea) Na Steni so v zimskem obdobju najdeni ostanki višjih rakov (Malacostraca) v 7 (22,5%) iztrebkih, med­tem ko kune belice v Sečoveljskih solinah pozimi niso plenile rakov. V solinah pa so kune plenile rake v poletnem obdobju. V poletnem obdobju sem ostanke rakov zasledil v 3 (21,4%) analiziranih iztrebkih. Zaradi prevelike poškodovanosti ostankov natančnejše, vrstne pripadnosti rakov nisem določal. Predvidevam, da gre v primeru Sečoveljskih solin za hranjenje z morskimi rakovicami (Brachyura), ki so v solinskih bazenih in kanalih pogoste. Nasprotno pa so na Steni pri Dragonji ostanki rakov najdeni v zimski sezoni. V tem primeru gre najverjetneje za sladkovodne rake iz rodu potočnih rakov fAsfacus sp.). Mrhovina in odpadki Ta zvrst hrane je bila prisotna v 5 (16,1%) iztrebkih, nabranih v okolici Stene. Vsebovali so ostanke večjih sesalcev, kot so domači kunec (Oryctolagus cuniculus), ter dlako zveri (pes ali mačka). V nekaj primerih je bi! ugotovljen prežvečen rastlinski material iz vampa pre­žvekovalcev, ki je pogosto zavzemal cel volumen iztrebka. V Sečoveljskih solinah sem ugotovil to kate­gorijo v 3 (17,6%) zimskih in 1 poletnem iztrebku. V skupno treh primerih so bili v iztrebku ugotovljeni od­padki, kot so papir in tkanina. Mrhovina in kuhinjski odpadki so se v nekaterih srednjeevropskih raziskavah prehrane kune belice izkazali za nadvse pomemben vir brane, kar je še posebno očitno pozimi (Ansorge, 1989). Na pogostnost te kategorije vsekakor vpliva tudi pri­sotnost smetišč v bližini raziskovalnega območja. V Se­čoveljskih solinah takih divjih smetišč ni, pač pa so znana v okolici naselij spodnjega porečja Dragonje, kar se kaže tudi v večji pogostnosti mrhovine in odpadkov v iztrebkih kune belice iz tega območja (si. 7). Prav go­tovo je delež te kategorije bistveno večji pri kunah, živečih v urbanem okolju velikih mest, kar bi bilo zanimivo posebej raziskati. Rastlinski plodovi Sadje in plodovi se v zimski sezoni na Steni pri Dragonji pojavijo v 8 (25,8%) iztrebkih. Prevladovala sta sipek (Rosa sp.; 4 primeri) in črni trn (Prunus spinosa; 2 primera). Enkrat samkrat sem ugotovil ostanke hrušk (Pyrus sp.) in fig fFicus sp.}. V Sečoveljskih solinah je sadje prisotno v 6 (35,3%) iztrebkih pozimi in v 4 (28,6%) poleti. Pozimi je prevladoval črni trn (Prunus spinosa; 4 primeri), v enem primeru pa sem ugotovil šipek (Rosa sp.) in ostanke fig (Ficus sp.). V poletni polovici leta so bile v iztrebkih ugotovljene v dveh primerih fige (Ficus sp.) ter v po enem primeru hruške (Pyrus sp.) in slive (Prunus domestica). Bržkone bi analiza iztrebkov, nabranih v poletnem in jesenskem obdobju okolice Stene in Svetega Štefana, ki v raziskavi tokrat ni zajeta, pokazala večji pomen rastlinskih plodov in sadja v prehrani kun belic Slovenske Istre. Dolgemu seznamu doslej ugotovljenih rastlinskih plodov v pre­hrani evropskih kun belic lahko iz rezultatov naše raz­iskave dodamo še fige. V Ankaranu je bilo ugotovljeno hranjenje tudi s plodovi murve (Morus sp.) (Adamič, ustno poročilo). Odsotnost plazilcev v analizi prehrane kune belice iz obeh območij je presenetljiva spričo bogate prisot­nosti kuščarje. Mogoče je iskati vzrok v dnevni aktiv­nosti kuščaric. Prav tako v raziskavi nisem zasledil dvoživk in rib, kar je značilno tudi za večino drugih evropskih raziskav. Prehrana kune belice na obeh raziskanih območjih temelji na treh glavnih kategorijah hrane. To so mali sesalci, ptice in različni stadiji žuželk. Pomembnost mrhovine in odpadkov je verjetno podcenjena, saj ni nemogoče ugotoviti, ali je kuna zaužila sesalce in ptice kot mrhovino ali jih je plenila. Očitna je kvantitativna razlika v deležih različnih kategorij hrane med specifičnim solinarskim habitatom in gozdnatim submediteranskim področjem spodnjega porečja Dragonje. Prav tako je očitna razlika med poletno in zimsko sezono v Sečoveljskih solinah. V obeh primerih gre za značilne razlike v ponudbi hrane,: ki jih oportunistična kuna belica spretno izkoristi. SIAVKO POLAK : PRISPEVEK K POZNAVANJ U PREHRANE KÜNE BEIICE.. , 23Î-238 ZAHVALA Lipeju, ki sta vestno beležila opažanja kun belic na Slo­venski obali in mi podatke odstopila za objavo. Podatke Zahvaljujem se mag. Lovrencu Lipeju in Tihomirju o opažanjih sem dobil tudi od Iztoka Škornika, Boruta Makovcu, ki sta mi odstopila v obdelavo material, na-Mozetiča in prof. Mihe Adamiča, za kar se jim za­bran na Steni pri Dragonji in pri Svetem Štefanu. Za-hvaljujem. hvaljujem se tudi Andreji Kolarič in ponovno Lovrencu RIASSUNTO La ricerca sul profib alimentais délia faina ('Maries foina) si basa sull'analisi di 62 campioni di escrementi, raccolti in due differenti zone campione nelle saline di Sicciole e nel bacino inferiore abitato del fiume Dragogna. I risultati evidenzlano la frequenza delle principal! prede catturate. Nell'alimentazione, si notano cbtararnente una grande generalizzazione ed un notevole opportunismo. Prevalgono tre tipi di preda: piccoli mammiferi, uccelli, insetti. Meno frequenti sono invece crostaoi, carogne, rifiuti e frutti. Nelle saline di Sicciole si osserva chiaramente la differenza di quantité e di qualité delle prede a seconda délia stagione. LITERATURA Amores, F. 1980. Feedings habits of Stone Martens Martes foina (Erxleben, 1777) in southwestern Spain. Saugetierk. Mitt., 28 (4): 31 6-322. Ansorge, H. 1989. Die Ernahrungsokologie des Stein­maders Martes foina on den Landschaftstypen der Ober­iausitz. Populationsokologie mardertiger Saugetiere, Wiss. Beitr. Univ. Halle,: 473-493. Day, M.C. 1966. identification of hair and feather remains in the gut and faeces of stoats and weasels. ). Zoo!., London, 148: 201-217. Debrot, S., Fivaz, G., Mermod, C. &. Weber, J.M. 1982. Atlas des Foils de Mammiferes d(Europe. Institut de Zooiogie de L'Universite de Neuchatei. Delibes, M. 1978. Feeding habits of Stone Marten Martes foina (Erxleben, 1777), in northern Burgos, Spain. Z. Saugetierk., 43: 282-289. Krystufek, B. 1984. The distribution of the Martens (gen. Martes P i nel, 1792, Carnivora, Mammalia), in Slovenia. Biološki vestnik, 32:21-26. KryStufek, B. 1985. Mali sesalci v Sečoveljskih solinah. Proteus, 48: 89. Lachat, N. 1991. Stone martens and Cars: A beginning war? Mustefid & Viverrid Conservation, 5: 4-6. Lipej, L. 1993. Status in ogroženost gnezditvene popu­lacije navadne postovke (Falco tinnunculus) na Sečo­veljskih solinah. Annales, 3: 29-36. Lockie, J.D. 1961. The food of pine marten Martes martes in West Ross-Shire. Scotland. Proc. Zool. Soc. London, 136: 187-195. Marčeta, B. 1994. Gnezditvena biologija in ekologija navadne postovke (Falco tinnunculus) v slovenskem Pri ­morju. Dipl. naloga Ljubljana. Polak, S. 1994. Prehrana kune belice (Maries foina Erxleben, 1777) v okolici Knežaka. Dipl. nai. Ljubljana, BTF, Oddelek za biologijo; 1-53. Rasmussen, A.M. & Madsen, A.B. 1985. The Diet of the Stone Marten Martes foina in Denmark. Natura jut­landica, 21 (8): 141-144. Reinotds, J. & Aebischer, N.J. 1991. Comparison and quantification of carnivore diet by faecal analysis, a critique, with recommendations, based on a study of the Fox Vulpes vulpes. Mammal Rew. 21 (3): 97-122. Terrink, B, J. 1991. Hair of West-European mammal. Atlas and identification key. Cambridge University Press, New York. ANNALES 7/'95 SLAVKO POT.AK: PRTSPEVEK K POZNAVANI U PREHRANE KUNE BELIO..., 231-238 Kuna Belica Martes foina (Erxieben, 1977). Stone Marten Martes foina (Erxieben, 1977). 238