Glasilo Županska zveze sa Složni Stev. 8. Mesečna priEoga vvRomol3uS)u". Leta li. »Županska zvezz „kuiuKu". proti Na drugem mestu poročamo o seji »Županske zveze za Slovenijo«, v kateri je ta močna organizacija na čelu vseh — poudarjamo: vseb slovenskih občin brez razlike strankarske pripadnosti — zavzela odločno odklonilno stališče proti krivičnim določbam zakona o »kuluku«, ki se v Sloveniji ne sme uveljaviti in se tudi ne bol Kako splošen in enodušen jo odpor celega slovenskega naroda proti srednjeveškim določbam tega zakona, izzveneva iz protestov občin, ki jih prejemamo cele kupe. Naj navedemo dvoje izjav, ki živo pre-dočujeta mnenje našega ljudstva! — Občina P. sporoča: V občinski pisarni, kjer se je vršilo Beja, so podali navzoči sledečo izjavo: »Podpisani od ljudstva izvoljeni občinski zastop udano ljubi Nj. Veličanstvo kralja, spoštuje zakone, ako so ti pravični, ter se jim tudi pokoravamo. Smo pa odločni nasprotniki proti kuluku v Sloveniji kakoršen se nam vsiljuje, ker nas davkarija itak neusmiljeno odira z dohodninskim davkom.« Občina M. pa pravi: »Občinski odbor ves ogorčen in z vso odločnostjo protestira proti krivičnemu zakonu o proračunskih dvanajstinah, ... da bi se ceste popravljale s tlako. Občinski otl bor zahteva, da so ta čloi< zakona črta, kor naši predniki so koma, pred par desetletji odpravili tlako, toda nuši bratje jo nam bodo pa zopet naprtili. Mislimo, da je dovolj, če bo nam predpisali 500 odstotkov poviška na direktne uavko. Zato prosimo naše gospode poslance, da v imenu slovenskega ljudstva zahtevajo, da se tlaka odpravi, ker ljudstvo ae bo temu protivilo do skrajnosti.« To je pač dvoje prav jasnih izjav iz vrst tisočev narodovih zastopnikov občin, ki jih tudi v Belgradu ne bodo mogli pre-slišati, če imajo šo tako kosmata ušesa. »Županska zveza« pa je napravila po soglasnem odborovem sklepu sledečo vlogo: Pokrajinski upravi za Slovenijo v roke gospoda velikega župana dr. Frid. Lukana v Ljubljani. [)ovoljujomo si prijaviti naslednjo resolucijo, ki jo je sprejela »Županska zveza e,a Slovenijo« kot centralna organizacija pretežno večine vseh slovenskih občin in kot poklicana čuvarica njihovih interesov •—■ na svoji seji dne 3. septembra 1923, in ki se glasi: Županska zveza odločno protestira proti uvedbi kuluka v Sloveniji in sicer iz sledečih razlogov: 1. Državne ceste se v Sloveniji vzdržujejo z davki, ki jih Slovenija sama v ta namen plačuje. 2. Vse druge ceste, to je deželne in okrajne ceste so se pri nas vzdrževale in se morajo vzdrževati z dokladami. 3. Občinske in druge v občini klasifi-cirane ceste vzdržuje občina sama iz lastnih sredstev, oziroma po potrebi potom tlake. Zahtevamo, da se uvedba lculuka v Sloveniji takoj ukine ter prekliče zahteve o izdelovanju tozadevnih Imenikov. K tej resoluciji si dovoljujemo še pristaviti, da prihajajo tako od občin kakor od prebivalstva nešteti protesti in zahteve, da se izvedba ljudskega dela za popravo cest v Sloveniji brezpogojno prekliče, od-nosno zakon sploh ne izvaja, ker v Sloveniji niso dani za to tisti predpogoji, kakor v starem delu države. Ne smemo prikrivati, da narašča ogorčenje med prebivalstvom proti uvedbi omenjenega dela — na splošno nazivanega z imenou kuluk. To ogorčenje temelji poglavitno na tem, da bl občutilo ljudstvo dvojno krivico, če bi moralo ne le plačevati razne davke za ceste, vrhtega in poleg tega pa še v občutni meri prispevati z ročnim delom ali pa s posebnim odkupom od kuluka. Ker je bila tlaka v stari državi odpravljena že 1848. leta, smatra ljudstvo za tri-četrtstoletni skok nazaj, če naj se danes stara — toda odpravljena tlaka zopet obnovi. Prosimo torej.pokrajinsko upravo, od-nosno gospoda velikega župana, sklicujoč se na ustno po deputaciji z dne 3. t. m. izraženo prošnjo, da nujno posreduje na kompetontnem mestu, da se izvršitev zakona ln pravilnika glede lculuka za Slovenijo takoj ukino. V Ljubljani, dne G. septembra 1923. Županska zvoza za Slovenijo. Poslanec Ivan Stanovnik, t. 5. načelnik Županske zveze. — Župan Josip Oražem, t. č. tajnika namestnik. Doslej — ko to pišemo — smo prejeli od sledeče imenovanih občin sklepe (proteste, resolucije) proti izvajanju zakona o »kuluku« in sestavi seznamov: Dolsko, Črni vrh, Leskovec, Cerklje (pri Kranju), Ambrus, Špitalič, Motnik, Prapreče, Stari trg (okr. Črnomelj), Dol (okr. Črnomelj), Hrastje, Lokvica, Radeče, Lahoviče, Zagorica, Veliki Gaber, Muljava, Št. Jernej, Št. Jurij pri Grosupljem, Loka pri Mengšu, Naklo, Radenci (okraj Črnomelj), Mokronog, Vinjl vrh, Češnjice (okraj Litija), Gorenja vas, Krka, Križka vas, Št. Vid nad Ljubljano, Staraloka, Po- lica, Toplice (na Dolenjskem), Trebeljevo, Radoliova vas, Hudo, Loški potek, Dedni dol, Križe (pri Tržiču), Križe (okr. Brežice), Planina (okr. IjOgatec), mesto Lož, Do-bliče, Vinica, Breznica, Rudnik, Moste pri Ljubljani, Grosuplje, Račna, Dobrunje, Medvode, Dob (okr. Litija), Kotredež, Žalna, Temenica, Bukovica, Št. Vid pri Stični, Vel. Pece, Stehanja vas, Moravče (okr. Litija), Dole (pri Litiji), Podboršt, Ciglence, Loka pri Zidanem mostu, Luče, Škocijan (okr. Krško), Rajhenburg, Marija Gradec, Litija, Trata, Kovor, Videm (okr. Kočevje), Loka pri Črnomlju, Trojane, Kranjska gora, Zmi-nec. — Vsi protesti so bili sprejeti soglasno. — Nadaljnje proteste priobčimo v prihodnji številki. Protesti občin. 1. Občinski odbor občine Trojane je sklenil v svoji seji dne 5. avgusta t. i. resolucijo, da naj se občinski in drugi javni denar nalaga v domače denarne zavode in hranilnice v Sloveniji, nikakor se pa ne sme zahtevati, da bi bo moral pošiljati v Državno hipotekarno banko v Belgrad. 2. Občinski odbor v Motniku je sklenil sledečo resolucijo: Občinski odbor odločno protestira proti zakonu, po kate-raift bi se moral ves javni denar občin ia drugih javnih zavodov nalagati v Državno hipotekarno banko v Belgradu. Občinski odbor odločno zahteva, da se nalaga denar v domače slovenske denarne zavode in hranilnice, da bo imelo od tega korist domače slovensko ljudstvo. 3. Občinski odbor v Cerkljah na Dolenjskem je sklenil v seji dne 2. septembra t. 1. to-le: Občinski odbor sklene soglasno najenergičnejši protest proti izvedbi, da bi se občinski in ubožnl denar pošiljal v državno hipotekarno banko v Belgrad, ker bi bilo to nasilno kršenje občinske avtonomije. 4. Enake proteste so sklenile tudi občine: Dole pri Litiji, Špitalič, Dob (okra/ Litija), Prapreče, Breznica, Hrastje, Ambrus, Cerklje (Gorenjsko), Luče (okr. Litija), Trebeljevo, Leskovcc, Vinji vrli, Št. Jurij (pod Ljubljano), Št. Jernej, Veliki Gaber, Črnivrh (nad Polhovim gradcem), Dolsko. Imena drugih občin, ki so že sklenile, in onih, ki bodo še le sklenile in nam poslale proteste proti prenosu občinskih, ubožnih in drugih denarjev v državno hipotekarno banko, priobčimo v naslednjih številkah. Le na to naj opozorimo tukaj, da naj se nam pošiljajo protesti proti izvedbi zakona o prenosu denarjev v državno hipotekarno banko ločono od prole- s t o v proti izvedbi zakona o »kuluku«. — Vsako vrsto sklepov (protestov ali resolucij) porabimo namreč na drugem mestu. Če pa je oboje združeno v en sklep, moremo porabiti vlogo le enkrat. Opažamo tudi, da pošiljajo nekatere občine poročila o svojih sklepih naravnost pokrajinski upravi, oddelku za notranje zadeve. Svobodno jim tudi to. Vendar smo mnenja, da tam ne bodo žele uspeha. Če pa že občine pošiljajo sklepe pokrajinski upravi, naj jih pošljejo obenem tudi »Županski zvezi«, ki bo kot močna organizacija vsekako dosegla več uspeha, kakor pa od centralne vlade odvisna podrejena oblast. — Naj imajo občine to vedno pred očmi I — Za »Župansko zvezo« stoji močen parlamentarni klub poslancev, za pokrajinsko upravo pa — bič centralne vlade. Hranilnica kmetskih občin. Na zadnji seji »Županske zveze« je ne!:do omenil, da je nek sodnik (ime zamolčimo) odločno zahteval, da se mora denar mladoletnega otroka naložiti v mestni hranilnici, ki jo je on (sodnik) določil. Občine in župani in svetovalci in odborniki: pomnite! Noben sodnik nima te p r a v i e e I Če boste nastopali kot zastopniki občine ali pa kot varuhi nedoletnih otrok, zahtevajte z vso odločnostjo tudi vi, da se nora nalagati ves denar le t »Hra-nilnieo kmetskih občin v Ljubljani«. — Kaj še vedno ne veste, da je to vaša lastna hranilnica? — Ko sklepate proteste proti prenosu občinskih in ubožnih denarjev v državno hipotekarno banko v Belgrad, pa morda niti ne mislite na to, da bi moral slediti neposredno temu sklepu takoj kot druga točka tudi ta-le sklep: »Soglasno se sklene, da se takoj nalož, oziroma prenese ves drugje naloženi občinski in ubožni denar v »Hranilnico kmetskih občin v Ljubljani«; da se priporoča to tudi vsem občanom; posebno pa, da se naroča to vsem občinskim zastopnikom, ki imajo posla kot varuhi mladoletnih ali drugih varovancev pri sodiščih.« To naj sklenejo vse občine in korist bo njihova, ko se razvije »Hranilni«« kmetskih občin« v močen denarni zavod. Občinam priporočamo zlasti, da si natančno ogledajo pregled stanja hranilnih vlog v predzadnji številki »Uradnega lista«. Kdor bo znal brati, bo tudi bral, ali koristi sam sebi ali drugih, če izvaja geslo: >Svoji k svojimi« Organizacija. (1* seje glavnega odbora ^županske Eveze« dne 3. septembra 1923.) Ob polnoštevilni udeležbi se je izvršila seja v znamenju protesta proti krivičnim določbam zakona o proračunskih dvanaj-stinah, ki uvaja tudi v Sloveniji prisilno —i zakon pravi »ljudsko delo« — kuluk za popravo javnih cest. Poleg načelnika poslanca Stanovnika so bili pri sej', navzoči tudi poslanci: GostiirČar, dr. Kulovec in Skoberne, a1 Sklene se organiziran odpor v~,eh slovenskih občin proti izvajanju tega za Slovenijo krivičnega zakona. Poslance Gostin-čar poudarja, da je treba kategorično zahtevati, da se zakon sploh ukine, ne pa omili. Sklenejo se resolucijo, ki so bile že priobčene, in ki jih je takoj po seji prijavila deputacija velik nu županu dr. Lu-kanu. Na njegovo željo so jo poslala pokrajinski upravi pismena spomenica z resolucijami. Spomenico priobčujemo na drugem nestu. V tej seji se je nadalje sklenilo: Občni zbor »Županski zveze za Slovenijo« bo v drugi polovici meseca oktobra. Kot kraj zborovanja je bilo že na zadnjem občnem zboru določeno mesto Celje. Na tem občnem zboru bo tudi predavanje o občinskih stvareh. Nadaljni sklep je bil, da se z vsemi močmi deluje na prospeh in razširjenje »Hranilnice kmetskih občin«. Končno je bil sklenjen soglasen protest proti prenosu občinskih in drugih javnih denarjev v državno hipotekarno banko v Belgrad. (Sklepe in resolucije podružnic županskih zvez priobčimo prihodnjič.) Domovinstvo. (Nadaljevanje.*) Oblastva. Za obravnavanje in razsojanje v domovinskih zadevah so pristojne politične oblasti, in sicer okr. glavarstva v I. stopnji, pokrajinska uprava v 11. Btopnji, ministrstvo pa v zadnji stopnji. Proti potrdilni razsodbi II. stopnje (pokrajinske uprave) pritožba na ministrstvo ni možna. Okrajno glavarstvo more z razsodbo določiti domovinstvo le tedaj, če gre za občino, ki leži v njegovem področju. Če se pa med obravnavo pokaže, da je oseba pristojna v občino drugega okraja, tedaj mora stopiti v stik s pristojnim okr. glavarstvom, ki rešita zadevo sporazumno ali v nasprotnem slučaju predložita stvar pokrajinski upravi v odločitev. Poleg domovinskega zakona iz 1. 1863., ki smo ga obravnavali v prejšnjih številkah »Občinske Uprave«, je velike važnosti tudi zakon iz 1. 1896. drž. zak. št. 222, s katerim se spreminjajo nekatera določila zakona iz 1. 1863. Zakon iz leta 1896 je rodila potreba, kajti zakon iz 1. 1863 namreč ni več odgovarjal novim razmeram, vsled česar je bilo nujno potrebno, da se v gotovih točkah spremeni. Bivši državni zbor je to storil z zakonsko novelo iz 1. 1896. V zmislu § 5 zakona iz 1.1863 se je domovinstvo pridobilo po rojstvu, z omožitvi-jo, s sprejemom v domovinsko zvezo in z definitivno nastavitvijo v javnem uradu. O prostovoljnem sprejemu v domovinsko zvezo je po starem zakonu sklepal občinski odbor. Proti temu sklepu ni bila možna pritožba. Občinski odbor je bil tedaj v tej zadevi prva in zadnja instanca. V domovinsko zvezo je lahko sprejel, kogar je hotel. Čas prosilčevega bivanja v občini ni bil popolnoma nič merodajen. Prosilec je lah- ♦ Glej zadnji ilanob v »Obtoki upravi« It. 19 I* leta m ko stanoval v občini 30 let, pustil tamkaj vse svoje moči, na stara leta, ko je obnemogel, pa je moral zopet v občino, kamor je bil j>o očetu pristojeu, kjer ni nikdar bival in kjer ni poznal nikogar. Jasno je, da je bilo to krivično, tako za dotično osebo, kot zlasti za občino, ki je morala na stara leta preživljati človeka, ki ni posredno in neposredno nikdar nič storil za njo, temveč je vse svoje mlade moči pustil v tuji občini, ki pa ga jo na stara leta izgnala. Z zakonom iz 1. 1896. so se te krivične razmere odpravilo. V zakon se je sprejelo določilo (§ 2), da občina bivališča ne sme izrečnega sprejema v domovinsko zvo-zo odreči tistemu državljanu, ki je po dobljeni samoupravnosti, preden jc prosil za domovinsko pravico, prebival v občini deset let prostovoljno, nepretrgoma, ter med tem časom ni uživa) javne ubožne podpore. Z 10 letnim bivanjem j)od ravnokar naštetimi pogoji pridobi tedaj vsakdo pravico, da sme prositi za sprejem v domovinsko zvezo, in da mu občina bivališča sprejema ne sme odreči. Občinski odbor tedaj ne sme sklepati — kot preje — jednoslavno o tem, če so izpolnjeni pogoji 10 letnega bivanja ali ne. Če so dani vsi pogoji § 2, tedaj mora prosilca sprejeti v domovinsko zvezo; le tedaj, če smatra občinski odbor, da ti pogoji niso izpolnjeni, sme prošnjo z navedbo vzrokov zavrniti. Če si ogledamo desetletno bivanje nekoliko natančnejo, tedaj vidimo, da zahteva zakon predvsem samoupravnost. Za samoupravne smatramo osebo, ki niso več pod očetovsko oblastjo ali pod varuštvem. Uino-bolne osebe, katerim je sodišče očetovstvo ali varuštvo jiodaljšalo in to razglasilo, se ne smatrajo za samoupravne. Pri osebah, ki tedaj se niso polnoletne, samoupravne, prične 10 letni rok že le z dnem, ko so dosegle samoupravnost. Desetletno bivanje v občini mora bifi dalje prostovoljno, t. j. odvisno od proste volje in od nikogar prisiljeno. Bivanje vojaka ali kaznjenca v kaki občini ni prostovoljno, med tem ko je smatrati bivanje redovnika v občini, kjer leži samostan, za prostovoljno, četudi je ta v zmislu redovnih pravil dolžan tam bivati in se ne sme svojevoljno preseliti. Desetletno bivanje mora biti nepretrgano. Pretrgati ali prekiniti bivanje se pravi v zmislu tega zakona zapustiti dosedanje bivališče ter se preseliti v drugo občino z namenom stalne naselitve. Iz okolnosti, pod katerimi se je dotičnik odstranil iz občine, mora biti tedaj vsekako razvidno, da preselitev ni bila le začasna, povzročena mogoče vsled razmer, temveč, da je dotični imel namen zapustiti stalno svoje dosedanjo bivališče. Stalnega bivanja ni n. pr. pretrgal družinski oče, ki je šel za delom daleč od doma za več let, pa je pustil v svojem dosedanjem bivališču družino, katero je z zaslužkom redno jx>d-piral. Tudi oni, ki se izselijo v Ameriko, ne pretrgajo bivališča, če od tamkaj redno podpirajo svojce ter s tem kažejo namen, da se hočejo, ko si dovolj prislužijo, povrniti v svojo domovino. Če pa gre družinski oče za delom v tujo občino, toda s svojim zaslužkom ne podpira družine in se več ne zmeni za njo, je smatrati, da je svoje bivanje v dosedanji občini pretrgal. Končno ne sme oseba, ki uveljavlja svojo pravico za sprejem v domovinstvo na podlagi § 2 zakona iz 1. 1896. uživati med 10letnim rokom ubožne oskrbe. Pod ubožno oskrbo razumemo uživanje podpor iz javnih in drugih (občinskih) sredstev v raznih oblikah po osebah, ki si same ne morejo prislužiti toliko, kolikor neobhodno potrebujejo za življenje in so tedaj primo-rane dobivati primanjkljaj iz javnih sredstev, predvsem iz občinskih ubožnih naprav. Višina podpore tu ni merodajna. Če jo n. pr. kdo iz občinske ubožne blagajne dobival tudi v naših razmerah na dan samo 25 par, je že užival ubožno podporo. Tudi stalnost podpore se ne zahteva. Dokazano mora biti v tem slučaju le, da dotičnik ni stalno zmožen prislužiti si sam vsega, kar za življenje potrebuje. Nasprotno pa ne moremo smatrati v zmislu § 2 za ubožno podporo enkratne podpore, ki je bila kaki osebi podeljena le vsled kake nesreče, bolezni itd. (Nadaljevanje sledi.) Ulanra h konjem, samca ali oienje- IIKIJPLO negai fci (e vajen del„ v gozdu. O ie-njen ima tudi prosto stanovanj« za rodbino ter brezplačno njivo m drva. Plača po dogovoru. — Zglasiti se je pri M, Marolt, Verd pri Vrhniki, osebno «11 pismeno. 6052 črno brinje dobite pri FRANC POGAČNIKU, Ljubljano, Dunajska cesta Stev, 36. 5986 Meda na c«nt* dobite, ako si naročite pristna ^ »A-ž« panje. Speciebia zaloga v Sent Vidu nad Ljubljano it. i ERMAN in ARHAR, mizarstvo. 6042 Bencin motor ^pL^S^^ain:: bljen, proda po ugodni ceni vslca uporabe elektr. And. Remikar, posestnik, Brezovica pri Ljubljani. Qlll9irinfn •pr«ime uradniška obitelj na de-OltltltlllJU želi za vsa hišna opravila, ki je vajena tudi vrtnih del. — Ponudbe pod »Trajna služba 5939« na upravo lista. Plača po dogovoru, Halo! Halo! NEŽIKA: Špclion, ti irrtaS pa tako krasne lotnčke in iz tako lepega usnja, da te kar zavidam. SPELICA) Moj mož vedno kupuje usnje na sejmu na stojnici FRANC PERKO v Ljubljani in smo vsi tako zadovoljni s tem usnjem, da ti kar ne morem dopovedati. NEŽIKAi Sem že slišala o tem govoriti: Kdor hoče svojo družino dobro obuti, naj kupi usnje na sejmu v Litiji, Metliki, Št Vidu pri Stični, Zdenski Rebri, Rajhenburgu, Toplicah, Radečah, In v Semiču na stojnici Franc Perko. / DR. IVANHUBAD *< okrožni in zobozdravnik ! v Skofii Loki zopet ordinira od 28. sept. dalje skoro nov, z opeko krit clrorfanl s SUPO po zelo ugodni ceni. — Po. OliCUClIJ iasnila daje MA ' ~' " ~ ' Dev. Mar. Polje. iasnila daje MARIJA ZAJC, Snebrje štev, 14, p. m- 6080 VSIPIIP?! *tare&* P°d 14 ,et- sprejmem takoj WMjuilt3SB CF^ENT, PREMOG in strešna stalno v zalogi pri H. PETRIC, LJUBLJANA Dunajska cesta 33. — Telelon številka 366. — Skladišče .BALKAN«, 5027 a2H2B3eaS!»BaBaSMBBH!HBBa!£gt>iKfaH» Proda se S00 m3 TRAMOV v dimenzijah 3/3, 3/4, 4/4, 4/5, 5/6, 5/7 6/7, 6/8, 7/8, 7/9, 8/9, 8/10, 9/11, 10/12. — Cena za m3 je DIN 418.75. — Franko vagon nakladal, postaja Slovenija. Ponudbe resnih reflektantov pod šiiro »TRAMU na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongrer.ni trg št. 3. 5730 Neveste! NOVA TRGOVINA v Ljubljani na Go-sposvetski cesti štev. 6. — Vse za balo potrebno izdeluje na novo in tudi popravlja po nizkih cenah. Ima žimo vseh vrst, morsko travo in lepe preobleke. — Še stare zaloge dobrega blaga.--Se priporoča. Tapetnik RUDOLF SEVER. TP-^m k1 POSESTVO 22 oralov arondlrano z cnonad-stropno HIŠO in gospodarskimi poslopji ob glavni cesti, pol ure od postaje ra Dolenj. za 275.000 Din. - GOSTILNA in TRGOVINA * posestvom 13 oralov ob železnici na Gorenjskem za Din 350000. - TRGOVINA in VINOTOČ v Upi cnonadstropni hiši, 15 sob, v večjem trgu na Štajerskem za Din 350.000. — POSESTVO 17 ora-jov z zidano hišo in gospodar, poslopji na Dolenj. za Din 125.000. - TRGOVSKA HIŠA s posestvom 7 oralov v večjem trgu ob južni železnici za Din 215.000. — Dalje razna KMEČKA POSESTVA od 2 do 60 oralov, GOSTILNE, TRGOVINE, OBRTNE HIŠE, MLINI, ŽAGE itd. — Po-jasnila daje «REALITETNA PISARNA«, I.JUBLJANA, Poljanska cesta št. 12. 6050 Hurti,/^-« Miši, polj* stenice. Mi in v,lažen rnorA pogin-.ti ako uporabljate moja najbolja prei/kugena in sploino hvaljena eroditva kot; proti poljskim in hiftnim mlAim T)in 7-6(i k* poduane Din. 7-50, na tjmke I>in. 7 50, za »leniee Din. 7 S0, unifer. moljev Di>i. (>■—, proti mrčesom Din. 7 io, mazilo proti užein pri ljudeh in pri živini Din 4'—, »a usi v obleki in perila t)in. 7'!»0, tinkt, proti mreosu na tadju in nn zelenjavi Din. 7-&0, proti mravljam Din. 7 SO. Proprodajalcl dobo popust Pošilja po povzotju Zavod za ekspedicijo: A1ITES, kem. laboratorij K. JtfNKER, Petrinjska ul. 3, Zagreb 1. EeBaHBBn^BMaraSHaHHBBtiBB I meter domačega platna da TOVARNA ŠINKOVEC, Grosuplje za 2 kg predrva — ali 14 kg godenega oziroma 20 kg surovega IaniSča. .■BBBflUBBSUttftiaaESaBbUBBfuaa 3' Hžene rožičke, arnikovo cvetje, planinski mah itd. kupuje vodno drogerija A. KANC, Ljubljana, Židovska ulica 1. GLAVNA ZALOGA PRAVEGA BELEGA platnena sukanca za KLEKLJANJE ČIPK za celi škofjeloški okra|. Istotam dobite razno MANUFAKTURNO BLAGO P° izvanredno nizki ceni. Trgovina ANTON SAVNJK, ŠKOFJALOKA, Glavni trg. Velika zalogal — — Nizke cenel AKO SI HOČETE preskrbeti po najnižji ceni ni-nnlakUirno b!ago za zimo, obrnite se na trgovino O s EDINO tam bodete najbolj pošteno in z nadvse solidnim blagom pod strogo stalnimi cenami po-streženi. — Ima veliko zalogo moških ln ženskih štofov, hlačcvinc, kranse barhente, flanela, modro tiskovino, okslorde, cclirjc, razne kambrike, delen, etamin, plete; svilene rute, volnene jopic«, dolge in kratke, nogavice, rokavice, klotaste odeje, volnena posteljna pregrinjala, flanelaste rjuhe, konjske odeje, velika izbira vezenine, krasna volna ln bombaž v različnih barvah itd. — Pridite tn oglejte si zaloijol Napravite poskušnjo in prepričali se boste, da še niste bili nikjer tako postreženil Oblačilno blecio prodaja i« an manulakturna trgovina JOS. Dunajska cesta S!. 21. ■ BBBBRanZnrBBHRBBSBBBISgaBBnE ji tovar. kož in čeviiev d. d., , »11 KfiRlOLfiC Prodcijailia Ljubljane, Poljanska cesta št. 13. Bogato skladišče moških, ženskih in otroških fceivS,ew iz telrčega boksa v v?eh barvah, govejega boksa in rjavo kravine. Solidno delo! Znižano cenel ■aBBBBnissfeiBsaipaBsn^.-zEflBBBMsirjgss nt*e* **************** ************************** » z jamčeno vsebino 17/18 % fostorove kisline, najfineje zmleto, nudi svojim podružnicam in udom po Din 170.— »a 100 kg v celih vagonih franko Ljubljana Kmetijska družba za Slovenijo V LJUBLJANI. Vsa druga UMETNA GNOJILA, MOČNA KRMILA itd. stalno ua zalogi. IVAN JAX IN %m G0SP0SVETSKA CESTA 2, LJUBLJANA W šivalni stroji. Izborua konstrukcija ^ -jI I in elegantna izvršitev Iz tovarne v Lincu. Ustanovljena t. 1867. Doslo je ravnokar večje StavDo strojev vsniio obrt. Vezenje poučuje btoz-pinčno. P.snin stroji ADi*Ett. Ceniki zastonj in tranko. Kolesa lz prv.h tovarn : DUrkopp, Styrln, Wnliemad in mo- tote e na ptvo ko'o. •♦♦■>♦♦♦ <-»<•♦♦« *********** ]iiiiiiiiHMiiiiitii:iiiiiiiiiiiiiiiili;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!ih.iiin:iiiii!i[] ! 3 jrrM V LJUBLJANI, Marliln trg št. 8 regisirovana zadruga z omejeno zavezo »prejema vlrge ara iT, I obresti brez od-rsa knjižice ln «. bitka rentnoga plač« Čistih • I«' in lnvalidskoga dnvka. Za vefJe in stalne vloge kakor tudi vlogo v tekočem rafur.u cbres ovanje |.o dogovoru. — Podeljuje kratkoročno trgovsko in personalno kredite najkulantneje. O •i>:iiitiiitii:tiflt!jfiiliiiiiiiittiiit:iiitliitlltMMUlIfll' U na vlnk v Cel>e v veletrgovino It. Stermccki, leto«'ite SUKNO za moške in volneno za žensko obieke, parnent belo, pisano ln riavo ' platf.o, kakor tudi vso drugo manufa turno robo po čudovito nizkih conah. V lastnem interesu so vsakoinu priporoča, clu ennrat pusl;usi kupiti v veletrgovini It. Stormecki, Celje. Trgovci ongros cene. Kmmm^mKK tHj K X X X X X K X X X X u Bila X in UGODNE CENE najdete pri nnftupu suhnenega ln monu-iohlu rnego blaga za moz