cej k arakterističnih n ajd b je iz zadnjih 
desetletij 6. stoletja in začetka 7. sto­
letja. Ob intenzivnejšem raziskovanju 
naših .poznoantičnih kastelov, ki so še 
sodili v Justinlanovo obram bno črto, pa 
utegnem o n aleteti v m arsičem na an a­
logen m aterial.
V drugem delu , knjige je I. Lengyel 
podal izsledke lab o rato rijsk ih preiskav 
skeletnega m ateriala, in sicer kem ično 
analitične, serološke in histološke. T. 
Toth pa je poskušal n a osnovi paleoan- 
tropoloških raziskav določiti etnične k a ­
rak teristik e pokopanih.
O m enjeno delo zasluži pozornost iz 
dveh vidikov. N ekropola je vsestransko 
obdelana n e samo iz arheološkega in še 
paleoantropološkega vidika, kot je bila to 
doslej običajna p raksa, tem več imamo 
tu d i histološke in serološke rezultate. V 
p rip rav i p a so še lesne in tekstilne an a­
lize, kem ična in m ineraloška analiza ke­
ram ike te r tehnološka obdelava mečev. 
P redm et posebnih študij sta tudi vrček 
z runskim napisom in staroturški napis 
na loku. T u ne gre sam o za skupinsko 
delo m ed sam im i arheologi, tem več tudi 
s strokovnjaki iz drugih vej znanosti, k ar 
bi nam bilo lahko za zgled tudi pri n a­
šem bodočem delu. Sam i arheološki iz­
sledki so razširili naše poznavanje raz­
m er v P anoniji v 6. stoletju. Zadnja leta 
je izšla v rsta razprav o posam eznih lju d ­
stvih na tem prostoru s tehtnim arheo­
loškim m aterialom (Huni, Gepidi, L an­
gobardi, Avari), zdaj pa se uveljavlja 
težnja po detajlnejšam poznavanju lju d ­
stev, ki so tvorila »avarski kulturni 
krog«. S tem delom je dodan nov prispe­
vek k poznavanju tega problem a.
I. Sivec-R ajterič
G ünter P. Fehring, Unterregenbach 
(cerkve, sedež gospostva, naselbinski 
kom pleksi), L andesdenkm alam t B aden- 
W ürtem berg, Forschungen und B erichte 
d er Archäologie des M ittelalters in B a­
den-W ürtem berg, B and 1, Verlag M üller 
et G räff, S tu ttg art 1972.
V želji, da bi podali čimbolj objek­
tivno stanje raziskav tega srednjeveške­
ga kompleksa, je sodelovalo pri n asta­
ja n ju obširnega dela k a r 26 strokovnja­
kov z različnih p o d ro čij: od arheologov 
(W. Kimmig, R. Koch, T. Haevemiok), 
zgodovinarjev, um etnostnih zgodovinar­
jev, num izm atikov do antropologa, zoo­
loga, kem ika itd. Celotno delo obsega 
tri knjige: besedilo (310 strani), priloge 
(83 — plani, profili, rekonstrukcije, k a ­
talog m ateriala) in ta b ele (117).
Vsebinski del knjige je razdeljen v štiri 
velika poglavja: D robne najdbe in ar- 
hitektonški ostanki kot prispevek k zgo­
dovini naselitve in stavbarstva, Rezul­
ta ti s področja zgodovine naselitve in 
arhitekture, N ajdbe in raziskave m ate­
riala te r Listine in pisani viri. T retjino 
knjige obsega prvo poglavje. Po arheo­
loški metodi daje glavni avtor dela (si­
cer um etnostni zgodovinar) z natančno 
dokum entacijo po sektorjih pregled in 
rezultate izkopavanj v letih od 1960 do 
1963. Izkopavali so n a štirih sektorjih, 
dveh sakralnih — ■ v baziliki s kripto pod 
župniščem (A) in fa rn i cerkvi St. Veit 
(B) te r na dveh profanih območjih — 
n a km etiji F rankenbauer (C) in na nek­
danjem župnijskem dvorišču (D). Bolj 
ali m anj dobro ohranjeni arhitektonski 
ostanki sodijo v zgodnji in pozni sred­
n ji vek. V poglavju R ezultati k zgodo­
vini naselitve in arh itek tu re je G. Feh- 
ring podal dognanja izkopavanj od leta 
1960 do 1968. V tretjem poglavju pa 
strokovnjaki različnih stro k obdelujejo 
posamezne elem ente te h izkopavanj (pra­
zgodovinsko keram iko in zapestnico ter 
srednjeveške najdbe: drobne m etalne
predm ete, steklo, keram iko, opeko, nov­
ce, arhitektonske elem ente, ostanke 
fresk itd.). O pravljene so bile tu d i an­
tropološke raziskave, dendrološke ana­
lize, kem ične analize zvonov itd. G. Sta-

chel je v četrtem poglavju predstavil 
in kritično obdelal vse listine in pisane 
v ire v zvezi s srednjeveškim U nter- 
regenbachom . Ob koncu knjige je pre­
gled obširne literature, ki jo je p ri raz­
p rav i uporabljal G. Fehring.
Na obm očju U nterregenbacha se kaže­
jo prvi sledovi naselitve v poznem hal- 
štatu. Po nekaterih indicijah se je živ­
ljen je na tem področju nadaljevalo še 
v latenski čas, k a r p a zaenkrat z najd­
bam i ni izpričano. D robne najdbe (ste­
klena perla in nekaj keram ike z glav- 
ničastim ornam entom ) nam dajejo pre­
m alo opore, da bi mogli z gotovostjo 
d atirati prvo srednjeveško naselitev Un­
terregenbacha v m erovinški čas, Ven­
d a r pa postane U nterregenbach že v 
dobi Karolingov (km alu po 1.800) sa­
kralni center širšega pomena. To okvir­
no datacijo potrjujejo tudi toponomas- 
tične raziskave R. Kocha. Ugotovil je, 
d a k raji s sufiksom -ingen in -heim iz­
virajo iz m erovinškega obdobja, k a r po­
trju je jo nekropole iz tistega časa, m ed­
tem ko so k raji s končnico -bach ka­
snejšega nastanka (m anjkajo grobišča).
Fehring ugotavlja, da je nastala prva 
sakralna stavba v začetku 9. stoletja na 
sektorju A, ki p a so jo km alu preure­
dili. Šele nato so zgradili m alo dvoran­
sko cerkev I kot relikviam o kapelo (na 
sektorju B). S tem je km alu nastal sklop 
zgradb (»Kirchenfamilie«), ki je v tem 
času značilen za sam ostanski kompleks 
ali pa sedež škofije. U nterregenbach je 
postal pomembno cerkveno središče, kar 
dokazujejo um etniške kvalitete nekate­
rih arhitektonskih del te r listina cesarja 
K onrada II. (iz le ta 1033). Nerešeno pa 
ostaja vprašanje, ali je utrjen »stari 
grad« nad dolino istočasen z neutrjenim i 
sakralnim i in profanim i objekti v doli­
ni. Sredi 11. stoletja je nastopila faza 
obnavljanja in novogradenj, k ar kažejo
arhitektonski ostanki n a vseh š tirih sek ­
torjih. Da je bilo posvetno obm očje v 
te m času še tesneje povezano s sa k ra l­
nim i objekti, dokazuje zg rad itev u tr je ­
nega stanovanjskega stolpa z gospodar­
skim poslopjem (turris et curia) n a p o d ­
ročju sektorja C, ki je povezan z b az i­
liko na sektorju D. F ehring n a v a ja po­
dobne analogije iz X antna.
L istine iz tega časa dokazujejo, da 
so bili plem enitaši iz U n terreg en b ach a 
v stikih s cesarsko hišo. V p rv i pol.
13. stoletja je objekte n a vseh š tirih se k ­
to rjih uničil požar. V ečina o bjektov ni 
bila obnovljena, le n ek ateri so v sk ro m ­
nejšem obsegu životarili d alje (cerkev 
St. Veit). S tem je U nterregenbach do­
cela izgubil na pomenu, ki ga je im el v 
karolinškem in salij skem času. N a n e k ­
danjo moč kaže danes le d ru g ač n a 
stavbna stru k tu ra kot je v o stalih km eč­
kih vasicah.
V drugi knjigi so k o t priloge dodane 
risbe planum ov in profilov, re k o n stru k ­
cije objektov, katalog k eram ik e in ris ­
be ostalih drobnih predm etov te r po­
m em bnejše arhitektonske plastike. T re t­
ja knjiga obsega fotografije a rh ite k to n ­
skih ostankov (profili, prerezi, a rh ite k ­
tonska plastika) in nekaj u strezn eg a 
kom parativnega m ateriala te r del k e ra ­
m ike in ostalih drobnih predm etov.
Pričujoče delo je pom em ben p risp ev e k 
k poznavanju obdobja n a p reh o d u zgod­
njega sprednjega veka v visoki sred n ji 
vek. Njegova vrednost je p ra v gotovo v 
skupinskem delu, isaj je ta k o najbolj 
v em o prikazana problem atika p osam ez­
n ih tem. Obenem pa dokazuje, d a se a r ­
heološka m etoda dela vse bolj u v e lja v ­
lja tu d i pri spoznavanju k asn ejših ob­
dobij, ki sicer časovno ne sodijo več v 
arheologijo, vendar jih je m ogoče po­
drobneje spoznati le po tej poti.
I. S iv ec -R a jterič