é>€. 46 24.12.1997 "Decent&et $7 SPOŠTOVANI! Upam, da je ta predbožični in božični čas tudi za vas čas miru in prijetnega počitka po napornem celoletnem trudu in garanju. Porabimo ga vsaj en delček za razmišljanje. Razmišljajmo o dobrem in lepem, saj tega si najbrž tudi želimo - sebi in drugim. Razmišljanje je tisto, ki kroji naše življenje. Kakor razmišljamo, takšno je naše življenje, kakor mislimo, tako se nam godi. Pa porečete: »Kdo si ti, ki si drzneš takole govoriti in pisati!? Kdo ti daje besedo?« Jaz pa rečem: »Nisem kdorsibodi, nekomu pomenim veliko, kakor tudi ti, ki bereš te besedi, in vsak izmed nas. Vsak človek zna kaj koristnega povedati. Težava je le v tem, da so le redki, ki znajo tudi prisluhniti. Ce bi ljudje bili bolj pozorni drug do drugega, bi imeli tudi manj težav. Če bi bili pozorni do živali in rastlin in sploh do narave... Nisem učenjak ali psiholog, zadnje čase samo malo več berem in na marsikatero vprašanje sem že našla odgovor. Zakaj so ljudje takšni kot so? Zakaj se venomer prepirajo, skoraj grizejo? Na ta vprašanja se da odgovoriti. Toda le redki bi odgovorom verjeli, čeprav so tako preprosti. Ce porečemo, da nas je življenje naredilo takšne, kot smo, bomo nazadnje ugotovili, da je le delno res. Ce pa rečemo, da je vsak sam kriv za to, kako živi, in kako se mu godi, bi še bolj oporekali. Vendar je res. Vsak izmed nas ima svobodno voljo. Lahko je takšen, kot hoče biti. Lahko je prijazen ali sovražno nastrojen, lahko je radodaren ali skop, lahko je iskren ali večni lažnivec, lahko drugim pomaga ali pomoč prosi... lahko posluša in govori ali pa samo govori. Vsak je takšen, kot si želi. Kakor misli, tako se mu godi. In samo vsak sam lahko sebe spremeni. Nihče ne more drugega spreminjati, če ta noče. Volja in misel sta potrebni, če se hoče človek spremeniti. In želja biti dober bi morala biti prva stvar, ki bi jo naj vsak imel. Potem si moramo v mislih naslikati sebe takšne, kot si želimo biti in v to smer napeti vse sile. Zelja biti dober bi morala preplaviti vsa srca, šele takrat bi bilo življenje drugega z drugim prijetno. Ni slučaj, da živimo v tem kraju tisti, ki živimo, vsak izmed nas je tu zato, da doda nekaj k skupni sreči. Najhujši sovražnik sreče pa je zavist, lakomnost, napuh in... saj jih poznate vse grde lastnosti človeka. Poiščimo jih vsak pri sebi in jih skušajmo počasi toda vztrajno odpravljati. Dajmo si čas, dajmo si priložnost. Bodimo prijazni sami s seboj, potem bomo tudi z drugimi. Zaupajmo vase, potem bomo tudi v druge. Dajmo priložnost sebi in drugim. Najprej pa moramo iz svojega srca počistiti vse tiste stare zamere in skrite jeze, ki načenjajo naše življenje in usmerjajo naše misli. V mislih ali dejanjih, kakor vam je lažje in ljubše, odpustite vsem, ki so vas kdaj žalili ali vam kaj hudega storili. Že v tem trenutku se bo vaše življenje spremenilo na bolje. Lažje boste zadihali in sproščeno zakorakali v novo jutro. Sploh pa je novo leto priložnost, da začnemo nekaj novega, je priložnost, da postanemo dobri. Tega si zaželimo. Naj bodo besede izrečene v novoletnem voščilu iskrene, iz srca - iz čistega srca. In ne pozabimo: Ce bomo srečo iskreno želeli drugim, je bomo tudi mi deležni. Ce bomo drugim želeli nesrečo, bo slej ko prej doletela tudi nas. To je moč misli, ki nima meja. Milena OREŠNIK KAZALO: Aktivnost v KS Kog v letu 1997............................4 Delo sveta krajevne skupnosti...............................5 Opozorilo krajanom...............................................6 Zimska služba.........................................................6 Javna dela Kog 1998..............................................7 Predstavitev projekta Promocija zdravja na podeželju................................................................7 Društvo prijateljev Koga......................................10 Nova ura in obnova strehe na cerkvi sv. Bolfenka na Kogu................................................................11 Pojasnilo k pogodbam (zvonovi in ura)...............12 Ob zvokih ure.......................................................13 Turistično društvo Kog........................................15 Kulturno društvo "Jože Kerenčič" Kog...............15 Gasilstvo v letu 1997 ...........................................16 Lovska družina Kog.............................................17 Društvo upokojencev aktivno tudi v letu 1997 ....18 Društvo kmečkih žena..........................................19 Športno društvo Kog............................................19 Moja vas 1.............................................................20 Moja vas II..........................................................20 Policija o odnosu s krajani KS Kog.....................21 Bandero glej vihrati.............................................23 Kaj nas čaka jutri.................................................25 Tako so prepevali včasih.....................................27 Popestrili smo si počitnice...................................27 Kogovski kratkohlačniki......................................29 Kronika 1997 .......................................................40 Zahvale.................................................................40 Čestitke................................................................42 UVODNIK imies uw,: 2 POKOSILA "DeeemS&i 97 Ttovies Kdor se veseli otroka, se veseli življenja. (P. Bosmans) Najlepši vonj je vonj kruha, najboljši okus je okus kruha, najlepša ljubezen je ljubezen otroka. (španski pregovor) Otrok je kot novoletni dan: v svojem naročju nosi vse življenje. (H. Gotthelf) ...t 99% Čas mineva, dan za dnem naglo v nemo večnost gre, svet se stara, a ne staraj nikdar naše se srce; vedno mlado, vedno čilo v njem življenje naj kipi, v mislih krasnih, v delih blagih vedno nov naj sad rodi. (K. Meško) POKOSILA SttOK: 3 utrneš DRAGE KRAJANKE IN KRAJANI Ob izteku leta 1997 želim vsem veliko zdravja in sreče v letu 1998. Če pogledamo nazaj, lahko ugotovimo, da Kogovčani veliko storimo za svoj kraj. Poleg samoprispevka še veliko sredstev zberemo po pogodbah za obnovo cerkve, cest, električnega omrežja. Veliko je opravljenega dela, ki gre tiho mimo nas in je pomembno za vse krajane in ime Koga razširja po svetu. Zato vsem tem še posebaj zahvala ob koncu leta. Večkrat se spomnimo na besede: "S SKUPNIM DELOM DO HITREJŠEGA RAZVOJA." Predsednik KS Kog Zdravko HLEBEC AKTIVNOSTI V KS KOG V LETU 1997 V KS so bile v letošnjem letu opravljene nekatere pomembne naloge veliko pa jih ostaja še nerešenih: -uredil seje klanec pri Ivančaku, -izvedli smo priprave na referendum in ga uspešno izglasovali, -izpeljali nadomestne volitve v Svet KS, -izvedli preplastitev ceste Lačaves-Pukšič, -dokončala seje investicija doma krajanov, -uredila se je obnova cerkvene strehe ,zvonik z zvonovi in uro, -ustanovilo seje športno društvo Kog, -stekle so priprave na obnovo ceste Brezovčak, -razvoj Koga se vključuje v Evropski program razvoja PHARE, -stekle so aktivnosti za vključitev razvoja Koga v CRPOV projekt, -izvedena je bila umetniška delavnica izdelave spominkov in prodaje le teh. Ob vsem tem se srečujemo s problemom dolgov iz preteklih let v višini 2.800.000,oo SIT Vendar upam, da bomo le te do konca leta uredili. Dolgovi so iz investicij cest Vitan, Vodranci, Jastrebci. V tem letu je bilo malo narejenega na gramoziranju cest, saj smo od 1.200.000,oo SIT sredstev namenjenih za gramoziranje morali 811.000,oo SIT poravnati dolg za cesto Vitan. Tako nam je ostalo 400.000,oo SIT. To pa smo v veliki meri porabili za klanec pri "Ivančaku" . Ker pa smo dobili odobrena javna dela, bomo v naslednjem letu bistveno bolj urejali ceste. Cesto Brezovčak pa bomo obnovili in alsfaltirali. Predsednik KS Kog Zdravko HLEBEC StnOM,: 4 POKOSILA T>ece*td&i 97 utrneš DELO SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI Ker sestavljajo in odločajo v svetu KS Kog poleg predsednika še svetniki: Franc Fergola ml., Miran Lašič, Ivan Kutnjak, Ivan Nemec, Franc Olatič in Slavko Prapotnik, smo tudi njih povprašali, kako ocenjujejo svoje delo v letu 1997. Dva od njih žal nista bila pripravljena sodelovati. Poglejmo odgovore: Kot zastopnik krajanov Jastrebci v KS Kog, se v letu 1997 ne morem pohvaliti, da bi kaj velikega dosegli. Od g.Bolkoviča nam je bilo veliko obljubljenega, vendar se od tega po njegovi smrti ni skoraj nič uresničilo. Upam, da bo v letu 1998 imel g.Hlebec več posluha za krajane v Jastrebcih. Franc FERGOLA ml. Lani smo si v svetu KS zastavili mnogo ciljev. Nekatere smo tudi realizirali. Najbolj pa nas je spomladi prizadela smrt predsednika KS Antona Bolkoviča. Tako je marsikateri od zastavljenih ciljev ostal nedosežen. Po izvolitvi novega predsednika smo nadaljevali z delom. Takoj nas je čakala velika naloga - izvedba referenduma za krajevni samoprispevek. Uspešnost referenduma nam je vlila moči za nadaljnje delo in realizacijo zastavljenega programa. Upam, da bomo lahko tudi v bodoče naredili marsikaj v naši KS - seveda kolikor nam bodo dopuščale možnosti. Vsem krajanom KS Kog želim vesele Božične praznike in srečno novo leto 1998. Ivan KUTNJAK Po mojem mnenju tečejo aktivnosti in delo v KS Kog glede na okoliščine zadovoljivo, saj nas od aprila lani, oz. zadnjih volitev, spremljajo nepredvidljivi dogodki, ki bolj zavirajo kot pospešujejo naše delo. Ob iztekajočem se letu in bližajočim se praznikom, želim vsem krajanom obilo zdravja, sreče in medsebojnega razumevanja. Miran LAŠIČ Kot član sveta KS Kog iz Gomile lahko povem, da smo bili v letu 1997 aktivni. Mislim, da rezultate vidimo vsi. Že v samem začetku leta smo se morali sprijazniti in spoprijeti z dejstvom, da smo nepričakovano izgubili predsednika KS. Ker se čas ne ustavlja in nas ne čaka, smo morali izvoliti novega predsednika. Treba je bilo zgrabiti za vajeti in se podati naprej. S pomočjo samoprispevka KS, občinske pomoči in z zbranimi sredstvi vaščanov Malega Koga (ta bi naj znašala nekje 30% celotne investicije), bo plačana prevleka na Malem Kogu. Sredstva, ki so bila iz občinskega proračuna namenjena za KS Kog smo usmerili v poravnavo dolga, ki smo ga imeli iz prejšnjih let. POKOSI StndM.: 5 wwes Vecentfoi 97 Na koncu bi rad povedal le to: »Le s skupnimi močmi vseh vaščanov lahko uresničimo svoje cilje«. Ivan NEMEC Pripravil: Zvonko PUKŠIČ OPOZORILO KRAJANOM Vsi, ki uporabljamo javne površine, smo dolžni, da le-te po uporabi vrnemo v prvotno stanje. To velja predvsem za cestne površine. Velikokrat spuščamo vodo, nanesemo zemljo, gnoj ali kaj podobnega. Zavedati se moramo, da smo po zakonu odgovorni za posledice, ki nastanejo zaradi naše malomarnosti. Na to, bodimo pozorni posebaj pozimi. Grmičevje in drevje, ki visi nad krajevne ceste in sosednjo parcelo, smo dolžni odstraniti. V kolikor ne, lahko to stori ustrezno podjetje na stroške lastnika. Poglejmo svoje parcele in ugotovimo, če mogoče komu ni v napoto naše drevo. Tisto kar nam ni všeč, vedimo, da tudim drugim ni. Svet KS ZIMSKA SLUŽBA Kar nekaj sreče imamo, da še ni snega. V letu 1996/97 je bilo pluženje zadovoljivo. Za letošnje leto je dogovorjeno, da bo pluženje za vzhodni del KS opravljal Branko Vezjak, za zahodni del pa se dogovarjamo z Vladom Plohlom in Ivanom Lahom. Upajmo, da bo delo v redu opravljeno, ne pozabimo pa, da smo za dobre prevozne ceste tudi sami soodgovorni. Svet KS Kog St>uZK: 6 POKOSILA 7}ece*H&e>i $7 wvies JAVNA DELA KOG 1998 Za leto 1998 se je KS Kog prijavila na natečaj, ki gaje razpisala občina in Zavod za zaposlovanje. Svet KS je predlog obravnaval in predlagal naslednja dela, ki bi se opravljala na Kogu: -vzdrževanje površin v lasti KS -urejanje pokopališča, igrišča in drugih objektov -urejanje krajevnih cest in nabrežin -pomoč ostarelim pri nujnih delih -zunanje urejanje vodnjakov v sodelovanju z lastniki -ureditev ograje na igrišču -izdelava napisnih tabel za potrebe KS in drugih turističnih ponudnikov -opravljanje drugih vzdrževalnih del za potrebe KS -pomoč pri izpeljavi projekta PHARE na Kogu -priprava prospekta turistične ponudbe -iskanje sodelovanja s sosednjimi KS -pomoč pri delu KS in TD Kog -iskanje možnosti virov financiranja za dopolnilne dejavnosti -pomoč pri pripravi tedna turizma na Kogu konec avgusta -druga dela, ki bodo potrebna v krajevni skupnosti in jih bo mogoče opraviti. Predvidevamo zaposliti tri delavce (NK, KV lesarske smeri, VIS družboslovne) po kriterijih Zavoda za zaposlovanje in seveda po predhodnem sprejemu na republiški komisiji. Pričakujemo, da bi lahko pričeli z deli v drugi polovici januarja oz. februarja. Program javnih del je nadaljevanje že zastavljenih ciljev v okviru projekta Krepitev zdravja na podeželju, potreb KS in možnosti dodatne zaposlitve. V kolikor koga zanimajo podrobnosti se lahko oglasi v KS ob torkih od 9-11 ure. Predsednik sveta Zdravko HLEBEC PREDSTAVITEV PROJEKTA PROMOCIJA ZDRAVJA NA PODEŽELJU Vodja projekta: doc.dr. Mateja Kožuh Novak, dr.med., nacionalna koordinatorica za promocijo zdravja Koordinator projekta na Kogu: Zdravko Hlebec, dipl.org.dela, predsednik KS Kog Projekt teče pod okriljem Ministrstva za zdravstvo, Svetovne zdravstvene organizacije in Krajevne skupnosti KOG kot pilotski projekt, s pomočjo katerega izdelujemo metodologijo za projekte promocije zdravja v zapostavljenih občinah v Sloveniji. POKOSILA Streut: 7 "DecetH&e* 97 Cilj projekta: Zmanjšanje razlik v kvaliteti življenja in kvaliteti zdravja med različnimi geografskimi področji v Sloveniji: -z izpopolnjevanjem znanj krajanov o možnostih samozaposlitve in lastne skrbi za izboljšanje kvalitete življenja in zdravja; -z izboljšanjem informiranja lokalne skupnosti o možnostih za razvoj malega gospodarstva v domovini in v mednarodnem prostoru -z mobilizacijo idej lokalnih prebivalcev za samozaposlitev in z načrtnim dvigovanjem njihove samozavesti, -z mobilizacijo lokalnih, državnih in mednarodnih sredstev za promocijska dela pri vzpodbujanju samozaposlovanja in skupnega nastopanja na trgu. Potek projekta: September 1995 Začetek projekta na pobudo nacionalne koordinatorice za promocijo zdravja Mateje Kožuh Novak in člana Turističnega društva Kog, Zdravka Hlebca. Sredstva za zagon: Slovenska fondacija (SF), Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). Sept.95-Jan.96 Izdelava metodologije ter priprava za izvedbo ankete o kvaliteti življenja krajanov Koga in njihovih pričakovanjih Jan.96-April96 Izvedba ankete na Kogu - 10 mladih Kogovčanov anketiralo 842 prebivalcev Koga. Raziskavo financirali Ministrstvo za delo,SZO in Slovenska fondacija Maj 1996 - predstavitev rezultatov ankete in programa dela krajanom Koga in občinskim in državnim funkcionarjem Stroške pokrili SF, Krajevna skupnost in krajani sami April 96 - Dec.96 5 mladih ljudi na Kogu zaposlenih v javnih delih: urejanje kraja, zbiranje zgodovinskega izročila, zbiranje turistične ponudbe kraja, motivacija mladih za popestritev življenja v kraju Plačnik:Ministrstvo za delo in Občina Ormož Avgust 96 - krajani organizirali tritedensko bivanje mladih Ljubljančanov na Kogu z aktivno udeležbo v dejavnostih kraja (gradnja ceste, pomoč ostarelim, skupni kulturni dogodki v kraju) Plačnik: Urad za mladino RS Sept.1996 - enodnevno srečanje krajanov z nekdanjim Ministrom za gospodarske dejavnosti, s poslankama Državnega zbora in s predstavniki Kmetijskega ministrstva Plačnik: SF in Krajevna skupnost Oktober 1996 - predstavitev projekta in srečanje krajanov s 50 člani Evropskega združenja za promocijo zdravja in predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije Plačnik: Slovenska fondacija in SZO Marec 96 - Dec.96 izdelava inicialnega projekta intersektorksega pristopa k izboljšanju kvalitete življenja krajanov Koga (projekt priložen), ki vključuje Razvoj in strukturiranje turističnega projekta Kog Plačnika: Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Marec97 - Avg.1998 teče projekt IZPOPOLNJEVANJE ZA IZBOLJŠANJE KVALITETE ŽIVLJENJA NA PODEŽELJU, ki vključuje SOUU: i PCROSf^A T>ecew6&i 97 nowes 1. izpopolnjevanje krajanov na področju podeželjskega turizma: tečaj iz osnov podeželskega turizma za 30 krajanov KOga in 11 strokovno vodenih ekskurzij na kmetije in v kraje, ki so uspeli v podeželskemu turizmu v Sloveniji, na Madžarskem in v Avstriji (30 do 50 udeležencev); 2. 6 učnih delavnic za starejše za vključevanje v turistično podobo kraja ; 3. izdelavo projekta Izboljšana podoba kraja Plačniki: Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Slovenska fondacija, FAhre mikroprogram Lien-Tacis, udeleženci ekskurzij sami Julij 97 - 7-dnevna umetniška delavnica za izdelavo originalnih spominkov : 9 udeležencev; Plačnika: Slovenska fondacija, FAhre mikroprogram Lien-Tacis Avg. in Okt.96 -organizirana dve poizkusni enodnevni turistični ponudbi na KOGu Plačnik: SF in udeleženci sami Okt. 97-Sept 98 izpopolnjevanje 30 krajanov v projektu S SKUPNIM DELOM DO HITREJŠEGA RAZVOJA , ki teče v okviru Ljudske univerze Ormož Plačnik: Ljudska univerza in Fahre mikro projekt Demokracija. Oktober 97 - avgust 1998 izvedba 6 učnih delavnic za izboljšanje kvalitete življenja ostarelih in njihovo vključitev v turistično ponudbo kraja Plačnika: Slovenska fondacija, FAhre mikroprogram Lien-Tacis Finančna sredstva, pridobljena za projekt: 1995/1996 4,951.623,00 SIT _3,000.000,00 SIT vrednost prostovoljnega dela Skupai 7.951.623.00 SIT 1997/1998 5,556.000,00 SIT _3,000.000,00 SIT vrednost prostovoljnega dela Skupai 8.556.000.00 SIT Ključni problemi projekta: -nevarnost politizacije v lokalni skupnosti -kako motivirati krajane za skupno delo -kako pridobiti mlade -premalo sredstev za zagotovljeno nadaljevanje projekta Ključni problemi krajanov: -prestroga zakonodaja za prodajo lastnih izdelkov in pridelkov, -kje dobiti ugodna posojila za nujne investicije -kako si zagotoviti sredstva za nujne promocijske aktivnosti Projekt širimo na celo občino Ormož. Zaprosili smo za sredstva Fahre Lien-Tacis makro program in Open society fund-a, ZDA. V projekt smo pritegnili zunanjega sodelavca iz pokrajine Saksonija v Nemčiji. Poizkušamo doseči, da bi projekt sprejelo gibanje Alpe Adrija. Iščemo sofinancerje na Bavarskem. Odgovora na vse te prošnje še ni. Prav tako skušamo doseči, da bi se projekt na Kogu združil s projektom CRPOV Kmetijskega ministrstva. Pripravil: Zdravko HLEBEC POKOSILA Stvx*i: ? nowes T>ete»d&i 97 MINISTER C. SMRKOLJ NA KOGU V okviru projekta Promocija zdravja na podeželju je naš kraj v soboto 13.12.1997 obiskal minister za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano g. Ciril Smrkolj. DRUŠTVO PRIJATELJEV KOGA Dragi krajani, če bi bil minister Gregor z Vrha pri Sveti trojici , bi cesar takoj tlakoval cesto iz Dunaja do Ljubljane , da se zahvali Martinu Krpanu za uslugo, ker je rešil cesarsko mesto pred Brdavsom. Tega se zavedamo tudi udeleženci učne delavnice S SKUPNIM DELOM DO HITREJŠEGA RAZVOJA . Odločili smo se, da bomo ustanovili DRUŠTVO PRIJATELJEV KOGA, v katerega bomo povabili vse naše sorodnike, ki so se razšli po svetu in si pridobili veliko novih znancev in prijateljev. Menimo namreč, da nam lahko vsi ti naši 'mestjani' in njihovi prijatelji pomagajo pri turistični promociji Koga. Pozabljivce med njimi moramo tudi znova prepričati, daje vse, kar na Kogu pridelamo, ne samo naše vino, boljše kot kjer koli drugje. Ugotavljamo, da je največja težava krajev daleč od prestolnice, da potujejo uradne vesti, zlasti tiste o tem, kje je moč dobiti kaj ugodnejšega denarja za investicije in štipendije, do nas zelo počasi, marsikatera pa na poti do nas zaide in se izgubi. Naši 'mestjani' nam lahko pomagajo pri iskanju teh vesti že v prestolnici, pa tudi v mednarodnem prostoru. Kot turisti pa lahko s svojimi prijatelji ponesejo sloves našega vrhunskega vina, starih, v svetu že zdavnaj pozabljenih jedi in običajev, zlasti pa naše gostoljubnosti širom po svetu. Vabimo vse krajane, da se naši akciji priključite in nam posredujete naslove vaših sorodnikov in prijateljev ali pa jih povabite k sodelovanju sami. Povabili jih bomo, naj se včlanijo v društvo in nam pomagajo pri turistični promociji Koga. Poleti 1998 pa jim bomo skupaj z vami na Kogu pripravili teden prijateljstva, športa, kulture in turizma. Pridružite se nam, da bomo lahko skupaj omogočili našim otrokom in vnukom, da jim ne bo več treba iti s trebuhom za kruhom po svetu. Iniciativni odbor za ustanovitev Društva prijateljev Koga StnOK: JO POKOSILA "Decetnfl&i 97 wwes NOVA URA IN OBNOVA STREHE NA CERKVI SV. BOLFENKA NA KOGU Izpolnila se je želja mnogih v našem kraju, V zvoniku imamo ob starem zvonu še dva nova. Narejena je bila nova stolpna ura ter obnovljena streha na naši cerkvi. Povezanost in sodelovanje vseh je obrodilo svoje sadove. O izdelavi zvonov in njihovih značilnostih so Novice že poročale, zato naj bo sedaj zapisanih nekaj podatkov o uri v zvoniku: Stolpna ura je sestavljena iz štirih komponent: -kazalnih mehanizmov -kazalnega reduktorskega križa -elektromagnetnih kladiv -mikroprocesne ure. Kazalni mehanizmi so štirje, na vsakem so pritrjeni orientalski kazalci. Vsak kazalni mehanizem je narejen iz treh zobnikov: urnega, minutnega in vmesnega. Skupaj tvorijo razmerje 1 : 12. Kazalni reduktorski križ poganja elektromotor. Elektromagnetna kladiva so tri. Mikroprocesna ura vodi kompleten sistem ure. Daje minutne impulze kazalnemu reduktorskemu križu. Vsakih 15 minut daje impulze na elektomagnetna kladiva, kar povzroča bitje ure. Ura je vodena radijsko preko radijskih valov, je absolutno točna. Z mikroprocesorsko uro vodimo tudi zvonove in mrliška zvonenja. Ura omogoča še terjančenje, izbiramo lahko med 99 melodijami. Ob tej priliki vam želimo sporočiti, kako se zbirajo sredstva (po pogodbah) in kakšni so bili stroški. Podatki iz naslednje razpredelnice veljajo za 7. december 1997. Vas število podpisanih pogodb število izpolnjenih pogodb število delno izpolnjenih pogodb število neizpolnjenih pogodb vsota po pogodbah (v SIT) doslej zbrano (v SIT) Gomila 32 32 0 0 550.000 550.000 Jastrebci 38 32 1 5 698.500 608.500 Kor 69 56 11 2 1.288.000 1.185.000 Lačaves 36 28 8 0 839.000 663.500 Vitan 13 10 1 2 258.000 208.000 Vodranci 36 23 9 4 705.000 574.300 SKUPAJ 224 181 30 13 4.338.500 3.789.300 Ostali darovalci (iz naše krajevne skupnosti ali od drugod) so darovali še 433.500 tolarjev. PO"ROS1¿A Shan: J t nowes "Decattien, 97 Vse tiste, ki pogodb še niso izpolnili, prosimo, da to storijo čim prej. Za izdelavo in montažo ure smo porabili 1.295.954 tolarjev. V zadnjem letu smo obnovili še streho na cerkvi. Popravljeno je bilo ostrešje, montirali so se točkovni snegobrani. Račun za to delo se plačuje iz sredstev krajevnega samoprispevka, delo je sofinancirala tudi občina Ormož, za kar se zahvaljujemo. Novo uro in obnovljeno streho je blagoslovil mariborski škof dr.Franc Kramberger v nedeljo, 16. novembra 1997. g. župnik Ivan MOHORIČ POJASNILO K POGODBAM (ZVONOVI IN URA) v Glede na razpravo in sklep župnijskega sveta s seje župnijskega pastoralnega sveta župnije sv. Bolfenk na Kogu v nedeljo 7.12.1997 sem zaprosil za tolmačenje in osebno mnenje o pogodbah: ODGOVOR NA VAŠE VPRAŠANJE Z DNE 10. DECEMBER 1997 V zvezi z vašim zaprosilom z dne, 10. Decembra 1997 vam dostavljam moje osebno mnenje glede postavljenih vprašanj. Menim, da se zbrana sredstva lahko porabijo samo za namen zavoljo katerega so se zbirala. V primeru, daje zbranih več sredstev, kot jih je možno porabiti se mi zdi pravilno: - da bi se preveč zbrana sredstva vrnila sofinancerjem glede na delež sofinanciranja posameznega vlagatelja ali - da se s sofinancerji doseže sporazum o vlaganju neporabljenih sredstev. Glede podpisanih vendar neizpolnjenih obveznosti smatram, da se investitorja lahko odločita: - da po sodni poti izterjata pogodbene obveznosti zmanjšane za delež neporabljenih sredstev. V primeru, ko so podpisniki pogodb umrli preden so izpolnili pogodbene obveznosti, imata investitorja, po mojem osebnem mnenju, možnost, da se vključita v zapuščinski postopek in prijavita svoje terjatve v zapuščinsko maso. Z odličnim spoštovanjem! Martin HEBAR, dip. iur. Pripravil: Slavko Pere Stna*: J 2 POKOSILA "Decettt6ei 97 nomes OB ZVOKIH URE... Člani župnijskega sveta in g.župnik se že dolgo ubadamo z obnovitvijo kogovske cerkve in župnijskega doma. Tako so besede na sestanku župnijskega sveta pred leti nanesle tudi na zvonove v zvoniku. Predvsem starejši se spomnite, da je pred drugo svetovno vojno po dolinah naše župnije zvenelo petje zvonov, ki pa ga je vojna utišala. Ob njenem koncu je cerkev ostala brez poštenega zvona, pa tudi cerkev je bila tako porušena, da je med župljani dolgo časa krožilo vprašanje, ali naj jo sploh obnovijo ali pa prenovijo za druge namene. Prevladal je razum in tako so po nekajletni obnovi cerkve mašo spet lahko darovali v cerkvi in ne več v župnišču. Potrebno je bilo obnoviti župnišče, cerkev skoraj v celoti, pred desetletjem pa jo prenoviti. Tako smo iz kupa ruševin dobili sedanjo cerkev: z elektrifikacijo, z novimi orglami, s centralnim ogrevanjem, z novim-svežim izgledom. Ampak zvon v zvoniku je bil za naše raztresene vasi preslaboten... Tako smo spet pri sestanku župnijskega sveta. Odločili smo se, da dobi naša župnijska cerkev nove zvonove in novo uro v zvonik. Predvsem smo se zgledovali po sosednjih župnijah, ki to v večini imajo. Res pa je, da nas je spodbudila tudi podpora vernikov ob pogovorih, ki so omenjali taka dela. Glede na to podporo smo se lotili zbiranja denarnih sredstev in tukaj moramo priznati, da se je celotna župnija odzvala zelo pozitivno. Tudi v upravi krajevne skupnosti so obljubili pomoč pri zbiranju sredstev. Kako je zbiranje potekalo in kako so potekala dela v zvoniku, smo lahko izvedeli iz sprotnih poročil v Novicah, kakršno je tudi v tej številki. Sedaj so zvonovi v zvoniku, prav tako ura. Vedno, ko je konec večjih del, je potrebno praznovanje, v primeru izdatne pomoči pa tudi zahvala dobrotnikom in seveda delavcem. Zahvalili smo se v kogovski cerkvi tretjo nedeljo v novembru. Tako smo združili vsakoletno zahvalno mašo z blagoslovom ure v cerkvenem stolpu. Praznovanje se je pričelo s kratkim programom, kjer smo lahko slišali nekaj o merjenju časa, poslušali otroško petje ter videli zanimive diapozitive iz naših krajev. Mašo je daroval mariborski škof dr. Franc Kramberger ob somaševanju duhovnikov. Vernike je razveselila tudi prisotnost političnih osebnosti, med drugim tudi župana ormoške občine, predsednika občinskega sveta ter predsednika krajevne skupnosti. Vsem tem se moramo zahvaliti za denarno pomoč, še posebno pri prenovi cerkvene strehe. Maša je potekala v prijetnem vzdušju. Po njej smo si lahko ogledali razstavo v dvorani krajevne skupnosti, kjer so bile predstavljene ure iz naših domov, in kratka fotografska zgodovina naše cerkve. Obiskovalec je lahko ob ogledu razstave pokusil tudi vino iz župnijske kleti in pecivo naših pridnih župljank. POKOSILA StlCltt: 13 7mies "Deeettt^&i 97 Brez skrbi lahko rečemo, da so se dela okrog ure in zvonov končala. Vesel sem, da naši krajani tako radi priskočijo na pomoč, ko je potrebno obnavljati božjo hišo. Vesel sem predvsem zaradi tega, ker nas pri taki pomoči ne ločujejo ne politične barve ne verska prepričanja. Zavedamo se, da je edino cerkev (kot zgradba) nekaj zgodovinsko vrednega, kar lahko pokažemo gostu ob obisku naših krajev. Med nami stoji že nekaj stoletij. Marsikateri naš prednik je ob njeni izgradnji, dozidavi ali obnovi dobil v njej žulje. Mnogo se jih je vanjo zatekalo s prošnjami, zahvalami in težavami. Vse, kar smo naredili sedaj, nas bo preživelo. Ti zvonovi bodo zvonili tudi tedaj, ko nas ne bo več; zvonili nam bodo ob zadnji uri. Naslednikom smo pustili sporočilo, ki se oglaša vsake četrt ure: tukaj smo, tukaj smo bili, živeli smo med vami. Naj dolga desetletja odmeva ta naš glas po naših krajih. V imenu župnijskega sveta se zahvaljujem za pomoč pri organiziranju razstave. Pri tem se posebno zahvaljujem vsem, ki ste prinesli ure, da smo jih lahko postavili na ogled, zahvala pa gre tudi vsem, ki ste karkoli prispevali za samo pogostitev ter na tak ali drugačen način pomagali. Ivan ŠKRLEC ml SOUIK: 14 POKOSILA "Decettdet 97 ntmes TURISTIČNO DRUŠTVO KOG Od izida zadnjih Novic, smo v Turističnem društvu marsikaj postorili, lahko pa bi še več. Julija je potekal enotedenski tečaj za izdelovanje spominkov. Klopotec pred šolo smo tudi letos postavili, vendar malo drugače kot ponavadi. Najmlajši Kogovčani so v avgustu, po enotedenski učni delavnici izdelovanja spominkov, pripravili razstavo in kulturni program, da se je klopotec lažje zavrtel. Udeležba krajanov je bila sicer zelo skromna, a otroci zato niso bili nič manj razpoloženi. Konec meseca septembra smo se v Radljah ob Dravi udeležili sejemske prireditve, z naslovom PODEŽELJE, PRIHAJA TVOJ ČAS. Tri dni smo imeli na razpolago del prostora na sejmišču in smo ga kar se da najbolje izkoristili. Predstavili smo naše bolj znane vinogradnike, kogovske kmečke dobrote, kozji sir, na panojih zgodovino Koga ter njegovo današnjo podobo. Program smo popestrili s petjem Dekliškega kvarteta Kog, na harmonike je zaigral Lukmanov Franček, vse pa je povezoval Janko Klanj čar, ki je v svojem tekstu na kratko predstavil Kog. Zal pa v tem letu nismo uspeli postaviti treh vhodnih tabel v naš kraj, kot smo obljubljali. Vas Kogovčane smo prosili za pomoč, da bi izbrali motiv po vaši želji, pa se na žalost ni nihče odzval. Uresničitev tega seje zato premaknila v naslednje leto. To leto smo se vključili tudi v na novo nastalo Občinsko zvezo turističnih društev Ormož. Se naprej se bomo v društvu trudili biti čimbolj aktivni koristni za naš Kog. Člani Turističnega društva Kog vam želimo Srečno in zdravo 1998. Turistično društvo Kog KULTURNO DRUŠTVO »JOŽE KERENČIČ« KOG VABILO V soboto, 27.decembra 1997 ob 19.uri vas vabimo na kulturno prireditev ob Spominskem dnevu za vse v vojni padle Kogovčane. Lahko boste prisluhnili Dekliškemu kvartetu Kog, mladim kogovskim glasbenikom in gostom z Vipavske doline- Pevski skupini Sotočje. Program bosta povezovala Miha Plohi in Jasna Curin. Prisrčno vabljeni! Kulturno društvo »Jože Kerenčič« Kog T>S£0 VRKŠ7S1/ StnAn: J 5 7tW)eS Vecemfoi *mece*n6e>i 97 'Homes Da bi se naše želje in načela uresničili, se vaščani Gomile obračamo na aktivno pomoč KS Kog in tudi občine Ormož. Prav tako pa smo tudi sami vaščani Gomile pripravljeni aktivno sodelovati. Hkrati pa se zavedamo, da moramo tudi mi priskočiti na pomoč pri uresničevanju ostalih nalog na področju KS Kog. Ivan NEMEC POLICIJA O ODNOSU S KRAJANI KS KOG Z ozirom, da sem v prejšnji številki Novic opisoval kako je bilo na zboru krajanov naše KS, kjer sem med drugim tudi omenil, daje bilo izrečenih nekaj pritožb na račun policije. Zato me je odgovorna urednica vzpodbudila, naj poskusim narediti neke vrste »intervju«, oziroma naj zastavim nekaj vprašanj policistu, ki je vodja varnostnega okoliša v naši KS g. Miranu v Cagran. Vprašanja sem mu dal v pisni obliki in jih podkrepil z izjavami nekaterih sokrajanov. Čez nekaj dni mi je sporočil, da želi na nekatera vprašanja odgovoriti komandir pp Ormož g.Darko Najvirt in da me bodo v kratkem povabili na neke vrste »informativni razgovor«. To se je dejansko zgodilo 1.oktobra 1997. Komandir je na moja vprašanja odgovarjal zelo obširno, tako da upam, da mi bo oproščeno; vsega ne morem napisati. Odgovore bom poskusil strniti. Povedal je med drugim, da mejni prehodi, oziroma ureditev le-teh ni stvar policije, pač pa naloga politike in njene diplomacije. Policija je pač za to, da varuje državne meje. Kar se tiče prehodov državne meje izven mejnih prehodov so le-ti dovoljeni, v kolikor se ne prevaža carinsko blago. Na mojo pripombo, da so policisti Republike Hrvaške, že večkrat odpeljali naše državljane k sodniku za prekrške, kjer so tudi plačali kazen, mi je odgovoril, da pač za policiste sosednje države ne odgovarja. Ponovno pa mi je zatrdil, da kar se tiče naših policistov, oni sicer ustavljajo in kontrolirajo potnike na zeleni meji. S tem pač poskušajo zaustaviti pretok blaga, ne pa ljudi, ki seveda imajo dokumente. V kolikor pa kateri od državljanov misli, da so policisti proti njemu ravnali v nasprotju s predpisi in prekoračili pooblastila, ima vso pravico, da se pritoži. Na vsako pisno pritožbo pa so dolžni tudi pisno odgovoriti v roku 30-ih dni. Na mojo vprašanje, zakaj gledajo ljudem, ki gredo iz trgovine, v vrečke ( to je namreč povedal eden od krajanov na zboru ), mi je odgovoril, da imajo pooblastila. V kolikor pa se kateri počuti osebno prizadetega, pa naj ga pokliče. Navedel sem tudi, da je nekdo izjavil, da so ga vrgli na pokrov motorja. Povedal sem tudi, da sem osebo vprašal, če je pripravljena svojo izjavo potrditi in da mi je ta odgovorila, da raje ne, kajti potem, da bo imela še več sitnosti z policisti. Tu mi je odgovoril z vprašanjem:«Kaj pa če imamo tudi mi sitnosti z njim?« Povedal je, da so beležili med drugim tudi napade, oziroma poskuse napadov na policiste, poskuse pobegov itd... No, tu bi tudi jaz povedal svoje mnenje. Res je, da če se to dogaja, je to problem vseh nas. Najlažje je govoriti proti policistom iz množice, prepričan pa sem, da bi se vsak, ki daje takšno izjavo mora zavedati, kaj govori in biti pripravljen za svojimi besedami tudi stati! ovncm 7>AM SctoK,- 2 J 7iowes Vec&Hjien, 97 G.Čagran je na moja vprašanja odgovarjal bolj »direktno«: Kaj bi povedali našim krajanom o sebi? G.Čagran: »Po osnovni šoli sem končal srednjo policijsko šolo v Ljubljani, nakar sem bil razporejen na RPPP. Po štirih letih in pol sem bil na lastno željo premeščen na PP Ormož, kjer sem bil po enem letu razporejen na sedanje delovno mesto vodje policijskega okoliša, ki zajema KS Središče ob Dravi in KS Kog.« Kaj je po vaše največji problem v naših krajih? G.Čagran:«Trenutno je največji problem zelena meja, saj je območje zelene meje od MMP (mednarodnega mejnega prehoda) Središče do Hermanec, oziroma meje z mejno policijsko postajo Ljutomer izredno zanimivo za vse vrste meddržavnega kriminala. Tu mislim predvsem prevoz tujcev in ukradenih vozil. Ta predel meje moramo varovati dobesedno 24 ur dnevno. Ostalih večjih kriminalnih deliktov ni zaznati, kar pa je pogojeno z našo stalno prisotnostjo v vaših krajih.« So tudi pri nas že prisotna mamila? Se vam ljudje v teh krajih zdijo problematični? v # G.Cagran:«V manjših količinah so bile droge odkrite tudi na vašem območju; na žalost so to »mlajši pridelovalci«, kar pa je zaskrbljujoče. Je pa to območje, kot sem že prej omenil, zanimivo za organizirane oblike kriminala na področju trgovine z mamili. Kar se pa tiče mojega osebnega mnenja o vas domačinih, pa lahko rečem, daje pozitivno. Seveda so prisotne izjeme, ki pa so nam policistom že dobro poznane. Iz naših dosedanjih ugotovitev pa je največji problem »sprovajanje tujcev« preko zelene meje, to je tudi zelo »donosen posel«. Izmed ugotovljenih vodičev, ki so že bili obravnavani, so večinoma slovenski državljani, ki pa izvirajo, oziroma so rojeni v obmejnih krajih Republike Hrvaške. Beležimo tudi nekaj primerov, kjer so v tem poslu sodelovali domačini iz okolice Koga.« Kaj je tisto, kar bi radi povedali našim krajanom? G.Čagran:«Najpomembnejše se mi zdi povedati predvsem to, da beležimo primere, ko so »ilegalci« bili dobljeni pri storitvi kaznivega dejanja, konkretno pri tatvini avtomobila, ki bi ga potem uporabili kot prevozno sredstvo proti želenemu cilju. Zato apeliram na vse vas, da bi z vašimi klici na PP Ormož ( tel.št. 701 - 192 ali pa 113) posredovali konkretne podatke o gibanju teh oseb, da se ne bi kdaj kdo odpeljal tudi z vašim vozilom. Vaš klic je lahko anonimen, sam pa sem vam na razpolago vsak dan.« Za konec sem tako komandirju, kot tudi g.Čagranu zastavil isto vprašanje:«Če bi vas kdaj kateri izmed naših predstavnikov KS Kog povabil, da sodelujete na kakšnem zboru krajanov, ali bi se le-tega udeležili?« Odgovor obeh je bil isti:«Z veseljem!« Bogomir LUCI SOiak: 22 OZ>TUde>i 97 BANDERO GLEJ VIHRATI... Se vam zdi naslov znan? Marsikdo pozna odlomek iz znane postne pesmi. Kdor pesem pozna, ta tudi ve, da poje o smrti in zmagi življenja nad smrtjo. Kaj pa bandera oz. zastava? Navzoča priča o človeku, o njegovi pripadnosti narodu, o njegovi življenjski poti, ki jo živi v določenem družbenem okolju. In to okolje se demokratično odloči, kakšno naj bo to znamenje... Kog - piše se maj 1997- pa, kot da ne bi vedel, za kaj so se odločili prebivalci Slovenije leta 1991. Med drugim je bila izglasovana (z več kot dvotretjinsko večino) Ustava republike Slovenije, ki s svojimi členi določa tudi, kakšna naj bodo znamenja, s katerimi vsemu svetu in nam samim povemo, kdo smo in kaj smo, in ki nas spremljajo od rojstva pa do smrti. Zapomnimo si: pa do smrti. Preberimo 6. člen Ustave republike Slovenije: 6.člen Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu. Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro. Himna Slovenije je Zdravljica. Uporabo grba, zastave in himne ureja zakon. Marsikdo pozna ta člen ustave, morda ne do potankosti (recimo barva obrobe ščita), v glavnem pa vsi vemo, kaj ta člen pomeni. Marsikdo pozna tudi odlomek iz Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi: 2. člen Grb, zastava in himna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: grb, zastava in himna) označujejo pripadnost Republiki Sloveniji. Grb, zastava in himna se smejo uporabljati le v obliki in z vsebino, ki sta določeni v ustavi Republike Slovenije in v tem zakonu ter na način, kije določen s tem zakonom. Kaj je pa potem narobe in zakaj vse to pisanje? Če umre na Kogu moj sokrajan, se včasih udeležim pogreba. Tudi kot pevec pri cerkvenem zboru, ker se pač spodobi, da se na nek način izkaže čast umrlemu. Spodobi se, da umrlega spremljamo na njegovi zadnji poti v sprevodu in s tišino (tudi molitvijo). Spodobi se, da umrlega počastimo s cvetjem, svečami,... in da umrlega kristjana počastimo z darovano mašo. Spodobi se, da imamo na pogrebu nosače krste, križa, vencev, cvetja in nenazadnje tudi praporjev. In tukaj se vse ustavi. Namreč: ali ste si kdaj ogledali kogovske praporje? Niste imeli priložnosti? Vam pa čisto na kratko povem, kakšni so: z novo slovensko zastavo in starim, socialističnim grbom! (Enako velja tudi za prapor zveze upokojencev, vendar naj bo razprava omejena le na slovenski prapor, ker je usmeritev društva Zarja zelo težko določiti in je vprašanje, če ni v njihovem statutu zapisano, da mora biti na praporju socialistični grb, tega pa zaradi kontinuitete 'starih dobrih časov' ne gre spreminjati...). 0VTU7H1AM StnaM.: 23 noi/ies "Decemčen, 97 Poudarjam še enkrat: s starim, socialističnim grbom! Res ta govori o pripadnosti nekemu času, govori o nekih vrednotah, za katere so se borili in 'borili' ljudje, ki so pokopani tudi na Kogu, vendar to ni naš sedanji državni grb. Preberite še enkrat Ustavo republike Slovenije in nekaj zakonov te iste države. Ko boste brali, ne pozabite na 7.člen Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi, kjer je navedeno: 7. člen Grba, zastave oziroma slovenske narodne zastave ni dovoljeno uporabljati, če so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo. Grba, zastave oziroma slovenske narodne zastave ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z javnim redom ali tako, da se krni ugled Republike Slovenije. Ne samo, da ni dovoljeno uporabljati simbolov Slovenije v neskladju z zakonom, neprimerna uporaba je tudi sankcionirana (glej VI. KAZENSKE DOLOČBE , 26. člen Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi iz leta 1994). Svet krajevne skupnosti naj najde toliko časa in ta zakon prebere; tolarska vrednost kazni je lepo in jasno zapisana. Da se razumemo: nič nimam proti nosačem praporjev. Ti pač z dobro voljo nosijo tisto, kar krajevna skupnost ima in nosili bodo tako dolgo, dokler ne bodo dobili kaj novega. Nič nimam proti prisotnosti praporjev na pogrebu (preberite začetek). Tudi nočem, da bi razumeli napisano kot kritiko brez alternative: Če ne morete rešiti (svet KS) problema kogovskih praporjev z nakupom novih (ki bodo cenejši od sankcij, katere lahko doletijo krajevno skupnost z uporabo starih, kar bodo člani sveta KS zagotovo potrdili po branju zgoraj navedenega zakona), pa naj se vsaj snamejo sporni stari grbi in naj se nosi samo zastava. Mislim, da si vsak Kogovčan zasluži, da ga pokopljejo kot državljana Republike Slovenije, da mu je izkazana čast tako s strani svojcev, sokrajanov, nekaterim Cerkve, kot tudi države. In verjemite mi: država ne izkazuje časti z neprimernimi znamenji, ampak so le-ta točno določena. Kako bomo svojim otrokom (otroci vse vidijo), kaj in koga predstavljajo tisti svetli znaki na drogu? Za konec pomislite še to: leta 1945 smo s propadom Nemčije, kije segala tedaj tudi do naših krajev, prešli v državo Jugoslavijo. Povejte, ali je imel kdo šest let pozneje (pa tudi tisto leto) toliko poguma, da bi na pogrebu nosil jugoslovansko zastavo z nemškim grbom na drogu? Tistikrat seje to veliiiiiko ostreje sankcioniralo... Ivan ŠKRLEC ml. Pripis avtorja.: Ker je od zapisa tega (maj 1997) minilo že precej časa, je velika verjetnost, da so se zapisane pomanjkljivosti že uredile. Pa vseeno, naj nam bo sestavek v spomin in opomin... ODGOVOR (USTNI) KS KOG TIK PRED IZIDOM NOVIC: Predsednik KS Kog za pomanjkljivosti, ki so obstajale do njegovega nastopa funkcije ne odgovarja, za popravilo pomanjkljivosti kogovskih praporjev pa se do pred kratkim ni našlo potrebnih sredstev. Praporja sta sedaj spremenjena oziroma zamenjana. Stn*»: 24 OVTUTH1A7H- "Decent&efi 97 novies KAJ NAS ČAKA JUTRI Na prigovarjanje vaše urednice, bom zapisal nekaj dejstev in svojih misli o prihodnosti, ki nas čaka v naslednjih letih. V svetu se dogajajo nenehne spremembe, ki jih ponavadi nočemo zaznati, posebej če se kakorkoli tičejo nas samih. Svet postaja en sam trg. Komunikacije niso več noben problem. Blago iz najbolj oddaljenih dežel sveta (Nova Zelandija, Avstralija, Južna Afrika, Argentina....) je lahko v dnevu in pol na naših policah. Ob tem pa prevoz ne predstavlja nobenega posebnega stroška, saj stane prevoz kilograma sadja z najsodobnejšim medcelinskim letalom le 20 do 25 centov to je 30 do 40 tolarjev. Na južni polobli pa sadje zori od decembra do marca. Ne zori samo sadje, tudi vse ostalo. V Sloveniji, za katero je svetovna banka zapisala Green Garden in EUROPE (zeleni vrt Evrope) prevladujeta v glavah ljudi dva skrajna koncepta razvoja kmetijstva, ki po moje nimata nobenih možnosti za uresničitev. Nič se ne bo spremenilo in naprej bo še tako, kot je bilo dosedaj; Slovenija naj ohrani muzejsko krajino (kulturno krajino)- vsi Slovenci naj to plačajo. Čaka nas seveda nekaj vmesnega. Na eni strani intenzivno kmetijstvo in na drugi del krajine, kjer bodo ljudje, ki bodo ne M pa v si^ai zdr^ in kapitala in tako prispeva k nujnim strukturnim spremembam. Subvencije so trenutno sicer zanimiva zadeva, saj lahko preživiš. Vendar dolgoročno kmeta slepijo; ne misli s svojo glavo, dela tisto, kar drugi mislijo, da je prav, ni več nobene prave iniciative, nobenega napredka in novega razvoja. cdtuth *7AW StnOM,: 25 wwes Vecend&i 97 tam živeli, prejeli plačilo za vzdrževanje. Kaj pomeni intenzivno kmetijstvo? 50 krav molznic, ki se vsaj osem mesecev pasejo (100 ha površin), 100-200 pitancev (200 ha), 5-10 ha sadovnjaka, 10-20 ha vinograda lha vrtnic ali 3 ha solate itd. Intenzivne kulture - sadje, vino zelenjavo, lahko pridelujemo tudi na manjših povšinah in smo združeni v večje skupnosti. To, da bo vsak vse sam prodal, kar pridela, to počnemo samo še v Sloveniji. Večina bo rekla, da za tako velike kmetije nimamo možnosti. Trenutno res zgleda tako, vendar bo čas kmalu pokazal, da druge rešitve ni, da se je trendom združevanja, ki intenzivno potekajo v svetu, nemogoče izogniti. Ti problemi v zvezi s kapacitetami pa zame niso najpomembnejši. Večji problem vidim v spremembi mišljenja ljudi. Tako mladi, kot stari mislijo, daje za vse kriv Drnovšek in Ljubljana (če bi bil predsednik vlade Jožek z Vitana in glavno mesto Vodranci, pa Jožek in Vodranci.) Niso se pa popolnoma nič pripravljeni dodatno izobraževati, povezovati, skupno uresničevati določenih stvari. Prihajamo v Evropo, ki prizna samo najboljše, najsposobnejše, najprilagodljivejše in predvsem tiste, ki se ukvarjajo sami s sabo in s tem, kako bodo uspeli. Država lahko tu ponudi pomoč, če jo znamo in smo jo pripravljeni izkoristiti. Predvsem pa ni dovolj, da samo pridno delamo, vedeti moramo tudi, koliko nas stane proizvod, komu je namenjen itd. In kakšna je prihodnost? Takšna kot si jo bomo ustvarili sami. Treba se bo čimprej in maksimalno prilagoditi zahtevam Bruslja, doma pa izkoristiti vse možnosti ( stranka, lokalna skupnost, poslanec, parlament) in tudi državo. Treba je začeti misliti namesto nje, ker sama ne misli nikoli optimalno. Franc ŠTAMPAR StnoM,: 26 oz>*muUt: 27 noi/ies "Decettd&i 97 Izdelovali smo lep, barvni nakit iz fama za mamice, babice, nekateri pa za sebe. V opekarni smo dobili nekaj gline iz katere pa smo naredili skledice, skledice so nam tudi zapekli. Iz prave gline pa smo naredili razne figurice. Mislim, da imajo naši otroci zares veliko domišlije. Od doma smo prinesli različne steklene predmete, jih poslikali in zapekli. Tudi skledice iz gline smo pobarvali. Nismo pa samo sedeli za mizo; naučili smo se plesati na takte moderne glasbe in naredili mlajšo in starejšo skupino Sedli smo tudi na kolesa in se odpeljali po vaseh KS Kog: do meje s Hrvaško, do kužnega znamenja v Gomili, do KS Miklavž. Med potjo pa smo se tudi ustavili pri nekaterih doma, se malo odžejali in šli dalje. Da pa ne bi vse to ostalo za štirimi stenami KS Kog, smo skupaj s TD Kog priredili majhno proslavo in pokazali, kaj smo se naučili in naredili: * postavili smo klopotec, * recitirali smo pesmi o klopotcu, vinogradu, vinu, * mladi plesalci so zaplesali, * podelili smo pohvale, * gospod Mirko Kuharic je zaigral na harmoniko, * nato pa so si vsi lahko ogledali razstavo na prostem z vsemi našimi izdelki. Tako smo zaključili našo osemdnevno delavnico. Vsem udeležencem delavnice pa še to: " PIKNIK BO !!!! " Petra Hlebec 5iW/ 2% -KOSOVSKI -KZATKčrZAASTim "Dec&K&oi 97 nowes ioqovs^ Síxok: 29 nowez "Dece*iá&t 97 «Jkjl, LA\Í rJbcu jüÁ^^f^.*- 7') hJ, xmf ÍM-IÜ /iWti o^ii 'vjo' ju^owdtiuÎLù, m, /yéluA^' mw fr JMX^OSj ri^icW/ /X/ Jbr^W frjas <áíicti¿ S^aiv Mrti/ ^l/ Uta/ tffi- ¿mW XSÜIm/ ^ -T IhL ^ JßU crxvLsraÀsu V rmbnÄr /¥r mJyfeiJL A^o "Dece*n&&i 97 wwes Uhr JAeytvur Xov n^yrvyf ^r ^r f^Oay ^r JkLJU- AiiMl JJoikp - V" /yv^cL^ ^ yp^r^tv sw^JLA- /vma^- í^trzc - QÍ^^ut^U «yw^v s^JtXv r^-t^dUj, syynxr ^^J^nA^HA} firvr^tr JL^^ idbs ^^i^A/ M^/ Sha*: 3 i Vecaném 97 wwes ^erm/ 2 ? ^itra^ /¡-¿7 /Tfto/ sfórncaUs JoevrAù. ¡íAan^^ ^/y*^ ^ ¿Mr sfcffdtr. teZg^jy^y^eoTUs&e/ /ndy ^^ .^^uzJU,Je, i/ JCí^u .v^eM-lc^' sbe^ro. ßcu S^orv Á^ ^ûi/tefod- Júty ¿krrtKZ^esr^ A jt ¿wj* û £■' â.r SùutK: 32 'Deeemi&i 97 turnes X he *r4* • - rro/WJ VfjJL TsrVoCf i— ,r , - „ v- JfevrxJ" m /TOíAc/rtfi, prüj^rnsjíu aw wsuaiL . ^L^v^ >¡smcf cjLrr& JJhcf {vrMjirtiÜL . iter ^ ÍÍL Wj^Lyisdli. X^JL^Ó ^e^v ¿lyyaljL» ¿ro jla^^jJiL», ¿jLriH2jjLa' rnu/ AV_> A-ú-O /vyon!**^. 11 (Víi^LmJó- syncs' '•bO ¿^»a^A^ /mikcij' j^vr^Vymc^i^y Jü k> l«Jild¿ jxteA^! atulo ^ O^vo^^ ¿jL/uoJ. JLÁÍ ^ MnJi. ^ ^ , -torncí iíí^^ ar^cJijl MJOtfJs. -ScxJlJj, AYW jjL jl^n-a^ ^ "¿W, jLé A) llí/sjLteC^^Jtr^ 40C-- 4, K S&uui: 33 itowes "Deceuti&i 97 nXÀoj j^.^^úL AT ¿JLr.libL}qj^JL ßorw\o- X/ rroJL- UcuynTj Jïw*jX A/v- ^vdJLL . ß^J^O A/u /jq^cXl . íwcv^/ ^ tvjyolji Itoj, ^VVOIííjo^L/ ^ l1^ /«¿ÍWÍT )Inrw /y^Osr^ÁjL /«ÍW -Decente* 97___%MieS fJùjîjcr rvuDJ^Gu jjL A^jutr Xûixrv^jxk, (r^j fruácr j^cj jgj JLvO0J¿ ¿yjy. ^^Jjy nfrrur r¡¿¿ aA- ï^h^^jLAT' J^r^ ^ ¡UjV-Áj rjk/S&frl/ nryfur fot-' ^eíU?-"?)!^^.^^ /¿»y /yrdbr M/it^AMsTrur. U^fay/idU/ nfr^tvt' .¿«'Mi/ rvrrur /w /rru^SOy-u /fOÍkovJb. rrxib^yv y^y KÁT itß^Tvlöy. <5^ /pÛirrÀMJ jifYnc h&S .^uir^Ari' J^rrn&ty- nrmcr /v^' íM^ /^ytf^Jryy- \ ysn^X/ QJL&JJJ ^ AUk^f 3.rr S(MK: 35 -nwies "Decetnáei $7 JvL^cu 0*ÁaL/ dlmcr* jyeyUynvrxSL/ crtA^/ íC¿/\y-ojL /CX^ JíLpJ^tu j ^c ^ ^Jt^ZxdC /t^ruo /vVUJky. J^/ yjj sjjb /U^tvsb^L f\rCUWYVfr- /ruvoL J>^Lvls xJloo, y^lLo^oji 'riHX/ .... . ; . iíí . » W - Titmes "Decetnlfe* 97 KRONIKA 1997 V KS Kog je bilo v letu 1997 prijavljenih 30 oseb in odjavljenih 23. Začasno prijavljenih je 7. Rojenih v letu 1997 je 14, umrlih pa 22. Poročila sta se Peter Orešnik in Darja Rizman. Podatki so bili zbrani in veljajo za 9.december 1997. Jože PRAPOTNIK Krajevni urad Kog ZAHVALA Pripravljalnemu odboru: Zabavnik P ep ca, Jastrebci Curin Marija, Kog Zadravec Jože, Lačaves Curin Marija, Vodranci Luci Anton, Vodranci Lah Janez Se vedno se obnavlja predstava iz srečnih in prijetnih trenutkov SREČANJA 12. Julija na Kogu ali, kot smo, davno tega rekli pri Bolfenku. Za drage, srečne trenutke, ki smo jih skupno preživeli in obudili spomin najnežnejše mladosti, se želiva z ženo zahvaliti vsem, ki so omogočili to srečanje. Mogoča bo pripomba: zakaj tega nista izrazila že na srečanju. Prav ta namen je bili, vendar sva se zazrla v zavzetost vseh, ki so obujali spomine in bili v nekem času dogodka; mar ne bi bilo prehudo prekiniti te, ta hip različne dogodke iz preteklosti, ki so bili prav tedaj osvetljeni ter se spomniti sedanjosti. Ta sedanjost je komu manj naklonjena in srečanje pa je bilo namenjeno svetlejšim barvam iz preteklosti. Ceniva trud, ki ste ga organizatorji vložili ob tem delu pripravljanja. Ob zahvali še spodbuda: nisva srečala prisotnega, ki bi mu bilo žal, daje prišel iz Reke, Ljubljane, Maribora, Varaždina, Stanetinec,... Z leti nam ugaja to, kar nam je bilo nekdaj pri srcu in to s takimi srečanji obujamo. In ne nazadnje: kdo se je lahko uprl tako prisrčnemu vabilu kot je bilo vaše. Zato vsem prisrčna hvala! Marija in Stanko ZABAVNIK St>uM,: 40 T>ecentS&i 97 %(mes ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki ste mi pomagali pri gašenju požara, ki je izbruhnil letos decembra na naši domačiji. Iskrena hvala gasilskim društvom, posebej hvala GD Vitan Kog. Rozina ČURIN Stn*K: 41 Vecaufct 97 wmes VI aj vam vaša božična zvezda ustvari čarobno praznično vzdušje in vam prinese obilo uspehov ter sreče za prihodnje leto I QQ8. iߣflg0SL0V£jm BOŽIG ra? smemo novo ičto VAM ŽELI ZIDARSTVO OZMEC TURISTIČNA KMETIJA JEDI IZ BABIČINE KUHINJE smëno Kol'ko kapljic, to!'ko let, 13og nam daj na svet živet. £OP£ IÏÏ QLOVßSKC TOVLIVIC 1POLÏIC BOŽIGHC vmzniKC rae smešno novo lvto žeamo vsem Kmjmom. vinogmmišTvo in klct/ikstvo munm - KMETIJSKA TRGOVINA Ormož Tel,/fax: 062/702-50D Mob.: 0609/650-338 HLEBEC ZDRAVKO * MARTA KOG 107 2276 KOG TEL FAX. 061/717522 o'BTmsn^smt 199 z Sûuut: 42 Turnes "Decent&en, 97 mimn in blagoslov lj m božič, v nov m /XT u vn naj vrw guBczcn, zvmvjc in smšM vomjA tzoko, naj vfim bo vsm nov mn lopši, vnm iz siee/ž žen vinogmmišTvo in KLvrmsrvo eumn-vmvoTniK STOOJNQ kijučavničakstvo SEKTO VZO^VAH«^ MONTAŽA STROJEV vsem nmjmmm m Kmjmom ks kos žeamo vesec božič rae sméno, mmvo, zmovoqno m usvešno lcto 199s vcscl BoziG rae smšno novo lcto vñm žen... BOSCH POHWMLO tu*«* TLABILK M pof-wiyiLo KMHHJ5K0 MBUNUMCUK Ivan &KRJ-EC ».p. Kog44 2276 KOG tel.; 002 / 710 248 VZGQJAINPRQBAJA CVETM % Tel¿(062)7ífr