FoOmIim plačana v gotovini.
MUm TOŽILSTVO ? LmjA!!!
*•*	22.111.1932	<—■
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.	Cena	posamezni	številki	Din	159.
TRGOVSKI LIST
Časopis za ti^ovlno, industrijo in obrt,
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vt leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XV.
V Ljubljani, v torek, 22. marca 1932.
štev. 34.
Zakon o obrestni meri
O vprašanju obrestne mere se je v naši gospodarski javnosti že veliko pisalo in razpravljalo, toda vse je več ali manj ostalo brez prave praktične vrednosti, ker se mnogi dobro premišljeni predlogi niso upoštevali.
Kraljevska vlada je sedaj inicijativno vzela v roke vprašanje in izdelala načrt zakona o obrestni meri, ki se bo v bližnji bodočnosti parlamentarno obravnaval.
Načrt zakona se glasi:
§ 1. Nihče ne sme na posojeni denar ali dovoljeni kredit pobirati večjih obresti, nego jih dopušča ta zakon.
§ 2. Banke, zadruge za štednjo in kredit ter drugi denarni zavodi, ki imajo dovoljenje sprejemati hranilne vloge, smejo za obresti računati največ dvakrat tolike obresti, kolikoršne sami plačujejo za hranilne vloge, druge osebe pa smejo računiti 2% izpod najnižje obrestne mere denarnih zavodov v njihovem kraju, odnosno a ko v njihovem kraju ni denarnih zavodov, 2% izpod obrestne inere denarnih zavodov v najbližjem kraju.	>•
§ 3. V najvišje dopustno izmero letnih obresti po § 2 se morajo vračuniti tudi postranska plačila ali dajatve, za katere se je dolžnik zavezal poleg obresti, kakor provizije, konvencijonalne kazni, stroški itd
§ 4. Obresti in postranska plačila in dajatve se ne smejo pobirati v naprej. Ako pa se kljub temu poberejo v naprej, se odštejejo na dan izplačila od glavnice.
§ 5 (l) Obresti od obresti se morejo zahtevati
a) ako so se izrecno pogodile,
b) ako se obresti iztožujejo, in sicer od dneva tožbe.
(’) V primeru točke (') a) tega paragrafa morejo banke in denarni zavodi, navedeni v § 2. zakona, računiti obresti od obresti polletno, ako sami svojim vlaga teljem polletno obračunavajo obresti, sicer pa samo letno. Ostale osebe morejo dogovoriti obresti od obresti in jih obračunavati samo letno.
§ 6 (l) Pogodba o obrestih je neveljavna, v kolikor kapitaliziranje obresti presega po tem zakonu dopuščeno najvišjo izmero, odnosno v kolikor ni v skladu s §§ 4. in 5.
(“) Obresti preko mere, dopuščene po tem zakonu, se ne smejo prisojati, zavarovati ali z izvršbo izterjavati, čeprav bi bile ugotovljene s pravnoveljavno sodbo ali kakim drugim izvršilom.
§ 7 (') Fizične in pravne osebe, ki imajo dovoljenje, sprejemati hranilne vloge, so dolžne v roku 15 dni potem, ko stopi ta zakon v moč, razglasiti v službenem listu banovine, odnosno kjer tega ni, v »Službenih noviuah«, svojo redno obrestno mero za hranilne vloge in jo istočasno naznaniti tudi banski upravi, odnosno na področju uprave mesta Beograda ministrstvu trgovine in industrije. Na isti način morajo objavljati in naznanjati tudi vsako izpre-meni bo redne obrestne mere za hranilne vloge 15 dni preje, predno se izprememba uveljavi.
(*) Vsak prestopek tega predpisa kaznuje banska uprava, odnosno ministrstvo trgovine in industrije z denarno globo do 50.000 Din. V slučaju ponovnega ptrestopka se more denarna globa povišati do 100.000 dinarjev. Razen tega sme nadzorno obla-stvo postopati proti takemu zavodu ali osebi, tako kakor da je prekršila pravila zavoda odnosno izdano koncesijo.
§ 8. Listine o dolgu katerekoli vrste, ki se glasi na večji iznos, nego je posojilo dejansko znašalo, nimajo pravne veljavnosti glede izmere dolga v toliko, kolikor znaša razlika med dejanskim posojilom in dolgom, navedenim v listini.
§ 9. Obračuni o posojilu se morajo ob vsakem izplačilu vršiti pismeno na monopoliziranem obrazcu. Obrazec predpiše minister za finance v sporazumu z ministrom trgovine in industrije. S temi predpisi se
ne tangirajo ugodnosti, katere v taksnem oziru uživajo zadruge.
§ 10. Prenosi nepremičnin, ki bazirajo na pogodbah o posojilu, a ne na kupoprodajnih pogodbah, so neveljavni.
§ 11. Predpisi tega zakona veljajo tudi za posojilo potrošnih stvari (semena, živ-ljenslcih potrebščin itd.). Za porabo predpisov zakona se jemlje v poštev njihova denarna vrednost.	'
§ 12. Kdor stori karkol, da bi izigral predpise tega zakona, se kaznuje, kolikor se ne uporabijo predpisi § 7, kot prestopki po kazenskem zakoniku z zaporom do C mesecev in z denarno globo.
§ 13 (1) Predpisi §§ 1 do 7 tega zakona se ne porabljajo za posle med trgovci, v kolikor ne bi šilo za dajanje posojil ali kredita od strani denarnih zavodov, navedenih v § 2., niti za zastavne posle pooblaščenih zastavljalnic. (2) Minister trgovine in industrije odredi po zaslišanju gospodarske zbornice od časa do časa najvišjo pristojbino, ki se odstotno od posojene vsote sme pobirati pri zastavnih poslih kot obresti, stroški shrambe, manipulacije in zavarovanja, kakor tudi na račun ostalih sporednih plačil in taks.
§ 14. Ako pride denarni zavod v plačilne težkoče vsled kreditnih odnošajev, nastalih po splošni kreditni krizi, ali vsled neobičajnih in prekomernih dvigov vlog, a je po svoji bilanci v tem času aktiven, uveljavi ministrski svet po prošnji zavoda samega na predlog ministra trgovine in industrije za vsak tak slučaj uredbo z zakonsko močjo, s katero se določijo roki izplačila vlog in dolgov in vse druge odredbe, tudi take, ki se tičejo njegove organizacije, da se zasigura redno poslovanje in zavaruje vložnike in ostale upnike. V ta namen sme minister trgovine in industrije tak zavod in njegovo celotno poslovanje staviti pod stalni nadzor svojega komisarja.
§ 15. (1). Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se objavi v Službenih novinah. Z istim dnem prestanejo veljati vsi drugi predpisi o predmetih tega zakona, ki niso z njim v skladu.
(2). Obresti, dogovorjene ali določene, predno je dobil ta zakon obvezno moč, se smejo do dne obvezne moči zakona pobrati v dogovorjeni ali določeni izmeri, po tem dnevu pa samo v skladu s tem zakonom. *
Načrt v tej obliki je prvi korak k ureditvi jako važnega vprašanja obrestne mere. Za naše prilike je manj aktualen nego za ostale dele države, bo pa po svojih podrobnih odredbah brez dvoma imel vpliv tudi za naše gospodarstvo, ki ima ves interes na tem, da se obrestna mera v sedanjih kritičnih časih, čimbolj zniža.
IZVOZ ČEBEL NA POLJSKO
Naši izvozniki čebel se obveščajo, da je uvoz čebel na Poljsko carine prost, potrebno pa je v vsakem slučaju dovoljenje poljskega ministrstva za poljedelstvo — veterinarski oddelek (Ministerstwo Rolnictwa — Departament Weterynarji).
• • •
KONTINGENT ŽELEZNIŠKIH PRAGOV V FRANCIJI IZČRPAN
Interesenti se obveščajo, da je kontingent železniških pragov v Franciji izčrpan do konca marca letošnjega leta. Kako bo vnaprej, bomo interesente pravočasno obvestili. Po dobljenih informacijah od strani nekaterih lesnih sindikatov je povpraševanje po železniških pragih zelo majhno.
Glej v vsaki številki
»Trgovskega lista« »Ponudbe In povpraševanja«, ki nudijo ugodne kupčijske priložnosti. Zato jih vsi, zlasti podeželski trgovci, morajo čitati!
Promet z devizami
V trgovini in industriji je nastal v zadnjem času, odkar je Narodna banka ustavila izdavanje deviz za plačila v inozemstvu, velik zastoj. Gospodarske korporacije dobivajo dan na dan pritožbe, da je položaj, kakršnega je ustvarila popolna devizna zapora, nevzdržen in da povzroča v privatnem gospodarstvu vedno večje težave. Vsled devizne zapore trgovci ne morejo poravnati svojih že zapadlih obveznosti, ki se v nekaterih primerih že iztožujejo, kar povzroča zopet stroške. Ne morejo pa dobiti iz inozemstva za trgovsko poslovanje
najnujneših predmetov, ker zahtevajo inozemski dobavitelji plačilo v naprej, kar je pa spričo devizne zapore nemogoče. V nevzdržnem položaju je tudi industrija, posebno ona, ki je glede dobave sirovin in raznega pomožnega materijala navezana na uvoz, ker inozemski dobavitelji tudi od nje zahtevajo, da plača račune v naprej. Zbornica za TOI v Ljubljani je na težke prilike, ki se v teni pogledu uveljavljajo, opozorila v posebni spomenici ministrstvo za finance in ministrstvo trgovine in industrije iu prosila za intervencijo, da dobi gospodarstvo za nadaljnje udejstvovanje potrebne devize čimpreje na razpolago.
Začasna uredba glede krošnjarstva
Do nadaljnjega ostanejo glede krošnjorjenja v veljavi dosedanji predpisi.
Na podlagi čl. 432 obrtnega zakona z dne 5. novembra 1931. je ministrstvo za trgovino in industrijo predpisalo uredbo, ki se z njo začasno ohranijo v veljavi predpisi o zbiranju naročil in o krošnjarjenju, ki so bili v veljavi ob razglasitvi obrtnega zakona.
Po tej uredbi ostanejo do nadaljne na-redbe v veljavi in se bodo na področju, na katerem veljajo, izvajali tile predpisi:
1. Na področju, kjer je poprej veljal obrtni zakon z dne 29. junija 1910, odlok ministrstva za trgovino in industrijo z dne 20. julija 1928 o obiskovanju zasebnikov r svrho zbiranja naročil,
2. na področju, kjer je prej veljal zakonski člen iz leta 1884, naredba ministra za trgovino z dne 10. maja 1901.,
3. na področju, kjer je prej veljal obrtni red z dne 20. decembra 1859, določila čl. 1 naredbe ministrstva za trgovino i dne 27. decembra 1902.
Dokler se ne sprejmejo odredbe v zmislu 2. odst. čl. 177 zakona o obrti, ostanejo do nadaljuega v veljavi tele naredbe;
1. naredba ministrstva za trgovino in industrijo z dne 27. julija 1928 v krajih, kjer je krošnjarjenje prepovedano ali omejeno, in v krajih, katerih prebivalci so deležni glede krošnjarjenja posebnih ugodnosti;
2. sklep ministrstva za trgovino in industrijo z dne 7. novembra 1925 o krošnjarjenju, v kolikor se nanaša na predmete, s katerimi se na posameznih pravnih področjih lahko vrši krošnjarjenje.
Trgovanje po ulieah od hiše do hiše in iz kraja r kraj z blagom, navedenim v čl. 3 in 4 naredbe ministrstva trgovine in industrije z dne 27. julija 1928, se sme do nadaljne naredbe vršiti na področju vse kraljevine.
Ta uredba velja od dne, ko stopi v veljavo obrtni zakon z dne 5. novembra 1931,
Pošiljanje denarja v pismih prepovedano
Priporočena pisma, naslovljena v inozemstvo, se morajo oddati na pošto odprta.
Zadnje čase se opaža, da se iz države sistematično izvažajo v priporočenih pismih večje množine domačega in tujega efektivnega denarja brez dovoljenja finančnega ministrstva.
Da se to nedovoljeno izvažanje domačega in tujega efektivnega deuarja onemogoči, je uprava pošte in brzojava prometnega ministrstva izdala vsem poštam v državi te-le odredbe:
Da se omogoči nadzorstvo glede deviznih predpisov, se morajo vsa priporočena pisma, namenjena v inozemstvo, predati pošti odprta. Nameščenec, ki pismo sprejme, bo v navzočnosti stranke pregledal samo vsebino ovitka, pisemska tajnost pa mora pri tem ostati nekršena, to je, ne sme čitati pismenega sporočila, nego se mora pre-
pričati samo o tem, ali vsebuje pismo efektivni denar, če bi bil v pismu denar, ga bo nameščenec izročil stranki s pojasnilom, da je po deviznih predpisih prepovedano pošiljanje efektivnega denarja v priporočenih pismih v inozemstvo.
Če pismo ne vsebuje katerekoli vrste efektivnega denarja, bo stranka v navzočnosti nameščenca pismo zaprla in ga izročila v ekspedicijo.
Ti predpisi ne veljajo za državne, banovinske in samoupravne oblasti in ustanove, za poslaništva in konzulate tujih držav, Narodno banko in njene podružnioe.
Občinstvo se opozarja tudi na to, da ja pošiljanje efektivnega denarja prepovedano tudi v navadnih pismih.
Zborovanje trgovskih potnikov in zastopnikov
živahno delovanje Društva trgovskih potnikov in zastopnikov
V veliki dvorani Trgovskega doma v Ljubljani se je vršil na Jožefovo redni letni občni zbor »Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani«. Društvo šteje med naše najbolj agilne organizacije, pa ni zato čudno, da so se občnega zbora udeležili skoro vsi organizirani trgovinski potniki in zastopniki ter predstavniki naših najvažnejših stanovskih korporacij.
Zbor je otvoril agilni društveni predsednik g. Janko Krek, ki je uvodoma prisrčno pozdravil vse navzoče. Posebej je pozdravil zastopnika Zbornice TOI g. dr. Ivana Plessa, Zveze trgovskih gremijev g. I. Kaiserja in tajnika ljubljanskega gre-mija g. L. Smuča. Prečital je nato pozdravna pisma, ki so jih poslali zboru predsednik Zveze trgovskih gremijev g. Jos. J. Kavčič, predsednik Trgovskega Društva Merkur g. dr. F. Windischer in načelnik gremija trgovcev g. Ivan Gre-, gore. V lepih besedah se je g. predsednik
nato spomnil umrlega ustanovnega člana g. Lovra Demšarja. Navzoči so počastili njegov spomin s trikratnim »Slava«.
Predsednik je nato predlagal, da se od-pošljeta pozdravni brzojavki g. ministru trgovine dr. A. Kramerju in njegovemu pomočniku g. Ivanu Mohoriču, kar ja sprejel občni zbor z velikim odobravanjem.
Po govoru predsednika so pozdravili zbor v imenu Zbornice za TOI tajnik dr. Ivan Pless, v imenu Zveze gremijev g. I. Kaiser ter v imenu gremija trgovcev g. Lojze Šmue,
Sledilo je nato obširno in izčrpno poročilo o delovanju društva, ki ga je podal tajnik g. Andrej Sturm.
Iz poročila prinašamo važnejše odlomke na drugi strani.
Zelo lepo poročilo o finančnem stanju društva je podal vzorni blagajnik g. Alojzij Gril.
V imenu revizorjev je g. R(*niic predlagal, da izreče občni zbor g. Grilu abso-lutorij. Z burnim odobravanjem je občni zbor sprejel la predlog, kakor tudi predlog predsednika g. Kreka, da izreče občni zbor g. Grilu za njegovo vestno in požrtvovalno delo najtoplejšo zahvalo.
Sledila je nato izvolitev novega odbora.
Na predlog g. Avgusta Kraigherja je bil ■X vzklikom izvoljen za predsednika g. Janko Krek; prav tako je bil z vzklikom izvoljen za predsednika razsodišča g. Urok Franc.
Tudi za novi društveni odbor je bila predložena enotna lista. Soglasno so bili izvoljeni: odborniki: Seljak Karel, Šturm Anclrej, Gril Alojzij, Folbcr Hinko, Kobal Ciril, Hočevar Alojzij, Petrovič Ludvik, Novak Rudolf, Remic Ludvik.
Društvena preglednika: Vidmar Rudolf, Černe Slavko.
Tajnik g. Šturm je za tem poročal o določilih za upravljanje podpornega sklada, ki se imenuje ■ Šifrerjev podporni fondi.
Predsednik g. Krek je pojasnil poročilo
g. Šturma, nakar je občni zbor predlog soglasno sprejel.
0.	Vidmar je predlagal naj se iz glavne društvene blagajne dotira Šifrerjev fond do 50.000 Din. Po debati, katere so se udeležili gg. Gril, Kraigher, Krek je bil predlog g. Vidmarja soglasno sprejel.
Predsednik g. Krek prečita nato resolucijo, ki jo je poslal odboru g. Petro-v i č in ki se tiče zaposlovanja inozemskih potnikov in zastopnikov pri tvrdkah v Dravski banovini. Zaposlovanje je treba z energičnimi merami prepovedati.
G. Krek pojasni, da'bo odbor resolucijo izpopolnil s konkretnimi podatki in jo na to odposlal na kompetentna mesta.
Nato predlaga g. Kraigher naj bi se pri seznamih ustanovnih članov uvedlo tudi popuste v odstotkih, ki jih dovolijo društvenim članom. Razvila se je o tem debata, v katero so posegli gg. Gril, Hočevar, Kraigher, Krek. Odbor bo Kraigherjev predlog upošteval.
Ker ni bilo drugih predlogov, je predsednik Krek zaključil občni zbor ob 11 '5 z iskreno zahvalo vsem udeležencem.
Delovanje Društva trgovskih potnikov in
zastopnikov
Iz obširnega poročila, ki ga je podal tajnik g. Andrej Š t u r m na občnem zboru društva, posnemamo naslednje:
V pričetku leta 1931 je bilo 112 rednih članov. Do konca leta sla izs>topila dva. Črtani pa so bili, ker niso plačali prispevkov, 4. Na novo je pristopilo v lanskem letu 15 rednih članov, tako da šteje društvo koncem leta 1931 — 121 rednih članov.
Ustanovnih članov je imelo društvo v pričetku leta 1931 04, od katerih je med letom umrl 1 (Demšar). Pristopilo pa je 21 novih ustanovnikov. Torej je štelo društvo koncem leta 1931 114 ustanovnih članov. Društvo šteje torej 31. decembra 1931 121 rednih in 114 rstanovnih, ali skupaj 235 članov.
Iz teh številk razvidite, da se je društvo v pretečenem poslovnem letu zopet znatno povečalo. V večjem številu so zopet pristopali ustanovni člani.
Ugodnosti na državnih prometnih ustanovah.
Zadeva popusta na državnih železnicah hi rekel, da je skoraj starejša, kakor naše društvo. Še pred ustanovitvijo našega društva so se zanimali za to stvar Zbornica za trgovino, obrt in industrijo in Gremij trgovcev. Od ustanovitve našega društva dne 17. avgusta 1924 ves čas do danes je vsakokratni društveni odbor pretresal to zadevo. Potek iz prejšnjih let bo večini, vsaj onim, ki se redno udeležujejo oljčnih zborov, še v spominu. V lanskem letu je pa zadeva prišla skoraj že do odločitve. Dne 13. aprila 1931 se je vršila v Beogradu skupna konferenca Udruženja trgovačkih putnika iz Beograda, Zagreba in našega društva. Te konference so se udeležili od našega društva tovariši predsednik, tajnik in blagajnik. Že pri sprejemu smo opazili, da polagajo beograjski tovariši največjo pozornost naši delegaciji. Na predkonfe-renci so se vse tri delegacije zedinile na skupno resolucijo, ki je bila odposlana predsedniku vlade, ministru saobračaja in ministru za trgovino. Po predaji naših resolucij na pristojna mesta smo se oglasili tudi pri pristojnih referentih. Od moje strani naj na tem mestu povem, da so še gotove zapreke, katere bi bilo treba odpraviti v naših vrstah samih. Nobene tajnosti ne bom izdal ako povem, da združuje društvo v Zagrebu tudi nekvalificirane moči in tako reprezentira kot največje po številu v državi. Toda to veliko število, ki so ga vedno navajali, je prišlo do razmišljanja, ali ne bo dovoljena ugodnost trgovskim potnikom preveč obremenila državno blagajno. Naša, kakor beograjska delegacija, sta tudi na teni mestu pobijali te visoke številke trgovskih potnikov ter smo se izjavili, da naj se izda ugodnost samo rednim društvenim članom, kateri se sprejemajo v smislu naših pravil. Potniki, ki nimajo predpisane kvalifikacije in oni, ki obiskujejo privatne stranke, pa v smislu naših in beograjskih pravil društvenih ne morejo postati člani trgovskih društev. Tako smo osebno raztolmačili in dokazali po-polho upravičenost naših zahtev in smo odnesli tudi ugoden utis od prizadetih gospodov. Toda stvar se vseeno vleče naprej.
V času, ko društvo pričakuje ugodne rešitve na državnih ustanovah, sta nam Dubrovniška in Jadranska plovidba znižali ugodnost, ki 9mo jo uživali na njih parni-
kih. Kakor znano, sta se ti dve plovidlii fusionirali in dogovorno znižali ugodnost trgovskim potnikom na svojih parobrodih. Naše društvo, kakor tudi zagrebško in beograjsko, so zaprosila za nadaljno ugodnost v dosedanji višini 50 %, vendar so bile vse te prošnje zaman.
Inozemski potniki: Naša industrija in trgovina na žalost še vedno zaposluje veliko števil, inozemcev. Naše sosedne države inozemce domala izganjajo iz svojega ozemlja, medtem ko zasedajo pri nas tujci še vedno dobra in najboljša mesta. Da je to tudi v naši stroki, čutite sami. Odbor je zadevo parkrat pretresal in je na seji dne 23. decembra lanskega leta sklenil zapo-četi energično akcijo proti inozemskim potnikom. Mi ne bomo delali nikakega vrišča in jamranja po časopisih, ne bomo razpošiljali nikakili resolucij, ker vemo, da gredo v koš, ampak bodemo za vsakega ino-zemca, ki bo odbor zaznal za njega, napravili vlogo na inšpekcijo dela, da se ga krat-komalo odpusti, oziroma onemogoči nadaljno bivanje v naši državi. Po dobljenih informacijah je do danes zaprosilo za zaposlitev inozemskega potnika samo eno podjetje v naši banovini. Temu se je dovolilo samo začasno bivanje, ki pa je tudi že poteklo. Dalje se je tudi dovolilo od pristojne strani enemu zastopniku v čevljarski stroki, pa tudi samo za gotovo dobo, v svrho prodajne organizacije. Tudi to dovoljenje je. poteklo in danes nima nihče inozemce^ pravice služiti kruh v Dravski banovini na račun potniškega stanu. V okrožnici, ki jo je odbor koncem lanskega leta vsem članom odposlal, smo Vas zaprosili, da nam naznanite tvrdke in imena potnikov inozemcev, ki jih zaposlujejo. Bodite overjeni, da se bo od strani odbora ukrenilo vse potrebno, da se le ti čimprej odpustijo.
V pretečenem letu je izšel novi obrtni zakon. Novo nam je prinesel § 145, ki je zelo važen in se glasi »Opravila trgovinskih potnikov, sklenjena z osebami, pri katerih po zakonu ni dovoljeno iskati naročil, so nična«. Kakor sami veste, zbirajo taka naročila takozvani potniki, ki prodajajo razno drobnarijo in manufakturo od hiše do hiše. Dasiravno zakon to nelegalno trgovino prepoveduje, se na žalost vrši v veliki meri in se ta trgovina od dneva do dneva čimbolj oživlja. Danes vidite, kako razni ljudje prodajajo od hiše do hiše ne več samo manufakturo, gramofone in pisalne stroje, ampak metle, pomaranče, igrače, ogledalca in bogvezna kakšne predmete še. Da bi se preprečila ta trgovina je pa potrebno, da se zainteresira javnost, ki takim ljudem tako rada naseda, čeprav so že velikokrat nasedli raznim goljufom. Ta zadeva ne spada seveda samo v naš stan, ampak še bolj v trgovskega in se z njo bavijo trgovski gremiji.
Iz uvodoma navedene statistike razvidi-mo, da ima naše društvo že večje število ustanovnih članov kakor rednih. Po veliki večini so ti naši ustanovniki lastniki hotelov, kavarn in gostiln. V pretečenem letu je prejelo naše društvo na ustanovnim Din 13.650-—. Zatorej apeliram na vse naše člane, da na svojih potovanjih posečajo v prvi vrsti lokale teh naših dobrotnikom.
Po zakonu o zavarovanju je podvržen vsak trgovski potnik, ki je v službenem razmerju, to je, ki ima stalno mesečno
plačo, podvržen zakonu o socialnem zavarovanju. Potniki in zastopniki pa, ki sklepajo kupčije na svoj račun ali proti proviziji, pa temu zakonu niso podvrženi. Priporočljivo je torej, da se vsak potnik ali zastopnik pogodi z zastopano tvrdko za til-sni mesečni prejemek, da ima s lem možnost se upisati v trgovskobolniško in podporno društvo oziroma v okrožni urad za zavarovanje delavcev. Poleg tega zakonitega zavarovanja zavaruje naše društvo svoje člane proti nezgodi in sicer do najvišjega zneska 50.000 Din. Za to zavarovanje se plača, ako se potuje z avtom ali motornim vozilom, letno 190 Din. Ako se potuje brez teh vozil pa 120 Din letno. To zavarovanje sicer ni obvezno, ampak popolnoma prostovoljno.
Glede služb je odbor posredoval v pretečenem letu v 8 slučajih. Prazna mesta so se razpisala v »Trgovskem listu«. Seveda niso to kakšna boljša mesta, ampak so zvezana samo z manjšim zaslužkom, ali kakor ga imenujemo s postranskim zastopstvom.
Z nastanitvijo društvene pisarne v Trgovskem domu smo imeli veliko izdatke, katerih ne hi mogli kmalu zmagati. Stroški, ki smo jih nosili, so znašali mesečno 1200 Din. Da smo prišli na ugodnejši položaj, smo se dne 1. novembra preselili v pritličje in sicer v prostora 'Trgovskega društva »Merkur«. S tem so bili naši izdatki znižani na polovico.
Tovariši! Iz celega mojega poučila niste slišali begve kaj ugodnega, ali vendar, odbor je bil skozi celo leto na svojem mestu in je vršil svojo dolžnost, da pa itiso uspehi kakor si jih žeiimo, ni krivda na naši strani, ampak v veliki meri v ra*merali, ki so zavladale ne samo v našem stanu, ampak ki že zajemajo skoraj coli svet, Vzemite prosim s tem razumevanjem moje poročilo na znanje.
Priporoia se
Gregorc & Ko.
Ljubljana
Vcle(ig«Tina Špecerijskega in Lolonojalnega blaga, itzatga fganja la ipIrMa.
telclou 22-46 Brz«;avi: Ciegtic
Zahtevajta ipeeijaln« ponudbe;
Promet s poštnimi paketi
Po podatkih poštne uprave je šlo v letu 1931. iz naše države vsega skupaj 82.753 paketov, dočim jih je prispelo v državo skoro 15 krat več, namreč 915.475.
Največ paketov je šlo iz naše države v Avstrijo (6443), nato Češkoslovaško (6427) in Madžarsko (3318), katerim sledijo Nemčija (2644), Italija (2462) in Francija (2621).
Prispelo pa je iz Avstrije 280.815, Češkoslovaške 221.549, Nemčije 43.381, Madžarske 30.770, in Anglije 20.789 paketov.
Vsega skupaj je bilo odposlanih iz naše države v 28 tujih držav, prispeli pa so paketi iz 32 raznih držav.
Pripomniti je, da se precejšen del naše uvozne trgovine vrši potom paketov, ker je na ta način mogoče izogniti se gotovim formalnostim.
UPRAVA INVALIDSKEGA DOMA M0-SLEVINA-POPOVAČA (Savska banovina) potrebuje večjo količino krompirja za hrano in seme. Interesenti se naj obrnejo direktno na gori imenovano upravo in naj vpoštevajo prevozne stroške od od premilega mesta do Moslavine-Popovače (proga Zagreb—Dugo Selo—Novska).
Neka tovarna keksov in testenin v državi, ki ma staro in obširno klijentelo ter so njeni produkti na dobrem glasu, je prišla radi sedanjih izrednih denarnih razmer v potežkoce ter bi ji bilo nujno potrebno povečanje likvidnosti. Ker z denarnimi zavodi sedaj ne more računati, so lastniki pripravljeni tvornico prodati, ali pa vzeti kot kompanjona kakega kapitalno močnega človeka, oziroma kako podjetje, ki bi se za to stroko interesiralo. Eventualni interesenti naj se obrnejo s ponudbami na upravo lista.
Oglašajte y »Trgovskem listu«!
% 4vdu
Nov železniški »Zeppelin« je izumil ruski inženjer Grohovski. Vozil bo po eni sami tračnici, ravnovesje se bo doseglo z velikansko vrtavko, hitrost mu bo 350 do 375 km, to je za 50 odstotkov več kot jo ima nemški traču iški »Zeppelin«.
Konkurzov v Češkoslovaški je bilo prijavljenih v februarju 148, kar je dosedanji mesečni rekord, poravnalnih postopanj pa 391.
Za bimetalizem, to je za istočasno uporabo zlata in srebra, se zavzema angleški ekonom R. Horne. Pravi, da more le bimetalizem odstraniti nevarnost deflacije in pa težkoče, s katerimi se mora boriti sedanji čas.
Proti poljskemu kartelu nafte je naperjen od poljskega parlamenta sprejeli zakonski osnutek, ki ima namen, da dvigne v zadnjem času padli eksport surove nafte.
Nemška trgovska bilanca za februar izkazuje majhen dvig uvoza od 439-8 na 4408 milj. mark, obenem pa padec izvoza od 541-6 na 538-4 milj. mark.
Borza v Stockholmu je bila 21. t. m. v nominalnem obsegu zopet otvorjena. Vznemirjenje vslcd smrti Kreugerja polagoma odnehava.
»Solo« d. d. v Pragi bo razdelila iz čistega dobička v znesku 11,990.000 Kč (lani 13,720.000) dividendo 40 Kč = 20 odstotkov p»oti 45 Kč ali 22 in pol odstotka v preteklem letu.
Monopol kave v Iiumuniji naznanja ru-nninska vlada. Kava bi ne bila nič dražja kot je sedaj, a bi imela država vseeno ca. 400 milijonov lejev dobička.
Glede izvoza angleškega premoga v Nemčijo se bo po poročilih iz Londona dosegel kompromis med angleško in nemško vlado.
S sladkorno peso obdelana zemlja v Ogrski bo letos za 30 odstotkov manjša kot je* bila lani. Glede na 26 odstotni padec sladkorne porabe bodo tovarne predelale letos samo 9 milijonov met. stotov sladkorne pese proti 129 milijonom v preteklem letu.
Brezposelnost na Dunaju je padla v prvi polovici marca za 750 na 126.650 oseb, kar je še zmeraj 14.640 oseb več kot v istem času lanskega leta.
Pšenico za ječmen hočejo izmenjati Ogri in Čehi, ogrska pšenica bi šla na Češko in od tam bi prišla odkosna količina ječmena na Ogrsko.
Udeležbo francoskega hranilnega kapitala na raznih Kreugerjevili podjetjih ceni pariška »Liberte« na sedem milijard fr.
»Fiat« d. d. v Torinu ne bo letos izplačala nobene dividende; avtomobilna fabri-kacija je bila v preteklem letu za 45 odstotkov manjša kot v letu 1930.
Delo na domu svetla točka v krizi. Opozarjamo na ponudbo v mseratnem delu današnjega lista firme Domača pletarska industrija Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. Pletilni stroj »Regentin« daje delavoljnim možuost zaslužka. Na željo pošlje firma natančne prospekte.
Občni zbor Zadružne gospodarske banke
Iz poslovnega poročila banke, ki je bilo podano občnemu zboru, posnemamo, da je v drugi polovici leta šla debetna obrestna mera stopnjema navzgor na 9—14%. Iz zaključnih računov je razvidno, da so se vloge in založbe pri banki v teku preteklega leta znižale za 78 milijonov in dosegajo približno enako višino kot 1929. Celotni odtok sredstev banke pa je bil še večji, če vzamemo najvišje stanje v aprilu in najnižje v novembru. V tem se ravno izraža dobra pripravljenost banke, da je tolike denarne zahteve zadovoljevala iz lastne moči.
V preteklem letu so se hranilne vloge na knjižice povečale od 109-6 na 110-7, dočim so se vloge na tek. račun zmanjšale od 253-6 na 229'7 milij. Upniki so se zmanjšali od 159-3 na 112-7, pri čemer je vštet tudi reeskont. Med aktivi se je najbolj znižala gotovina in sicer od 30-6 na 85, nadalje menice za ca. 19 in dolžniki za 14 milij. Dirt. Zmanjšala se je tudi postavka vrednostnih papirjev. Bruto donos se je povečal za manj ko 4 milijone, dočim so se izadtki za plače in doklade znižali za 0'7 milij. Pri povečanju odpisov in obresti tujih sredstev se je zmanjšal čisti dobiček od 1-8 na 1'6 milij. Din, kar omogoča banki razdelitev 7% dividende (1930 9%).
Poročilo iz Ženeve o hmelju
Poročevalna sekcija Društva narodov je objavila poročilo o mednarodni konferenci hmelja, ki se je pred kratkim vršila v Ženevi in katere so se tudi udeležili delegati iz naše države. Iz obširnega poročila posnemamo, da je konferenca po temeljiti debati in razpravi prišla do globokega prepričanja, da se hnieljska produkcija nahaja v resni krizi, da se hmelj prodaja za sramotno nizke cene, da en del hmelja sploh ni bil obran in da sedanje povprečne cene ne znašajo niti ene desetine cen v letu 1926. Dalje je bila konferenca soglasnega mišljenja, da se mora produkcija prilagoditi konsumu, dalje, da kljub dosedanjemu zmanjšanju obdelane površine ge vedno znatne zaloge hmelja tiščijo cene na svetovnem trgu navzdol, pa četudi je v gotovih deželah omejitev hmeljskih nasadov bila razmeroma jako velika.
Konferenca priporoča, da se v deželah, v katerih produkcija znatno prekaša kon-zum, izvede omejitev hmeljskih nasadov s poučno propagando s strani v to poklicanih faktorjev. Dalje je bila konferenca mišljenja, da je absolutno potrebno, ako
se hoče krizo o hmeljski produkciji omejiti, ustaviti nesistematično produkcijo in da so produkcijske dežele sposobne, da razvoj hmeljske kulture pazno zasledujejo in tudi regulirajo.
Kavno tako bi bilo zelo koristno za hmeljske producente vseh dežel, ako bi se v svrho omiljenja krize združili in obstoječi srednjeevropski urad za hmeljsko produkcijo bi lahko izdelal podlago za načrt mednarodne organizacije, ki se naj bi čim-prej osnovala. Ta nevtralni organ, ki bi moral garantirati za objektivnost, bi imel nalogo, da proučuje po strokovnjakih predlagane mere in ukrepe za omiljenje krize in sredstva za odstranitev pritiska na cene, ki ga izvajajo prevelike razpoložljive zaloge. Na koncu omenjenega komunikeja pa se pravi, da je posledice nadprodukci-je, ki se je od leta do leta povečala, nemogoče takoj odstraniti. Zato pravi poročilo, da ima produkcija hmelja pričakovati v tekočem letu še znatne težave.
Kakor vidimo, svetovna konferenca za hmelj v Ženevi ni imela zaželjenega uspeha, kar je bilo že vnaprej pričakovati in kar smo mi že vnaprej povedali. Konferenca ni ugotovila nič novega, nego to, kar nam je vsem znano. Njeno delo je bilo torej bolj statističnega značaja in ne konstruktivnega.
Fr. Zelenik:
Napačni računi
Precej trgovcev na drobno in tudi med trgovci na debelo imamo takih, kateri s svojo blagovno zalogo postopajo netrgov-sko. Je to težek očitek, ali je pravilen in resničen, ker temelji na ugotovitvah v trgovini sami.
Znano je, da posebno v modnih in ma-nufakturnih trgovinah se v vsaki seziji ne razproda vsa zaloga, ttemveč ostane več ali manj blaga nerazprodanega. Taka ostalina izgublja na prometni vrednosti in čim dalje leži, tem manj je vredna, ker pride iz mode in potem padajo še cene same po sebi za manufakturno in modno blago.
V neki trgovini sem videl kose manufakture še iz leta 1923. Bilo je to ne samo moško blago, ampak še celo žensko. Vsak vajenec nam zna dokazati, da je to blago že zdavnaj iz mode in da se danes dobi kaj podobnega vsaj za polovico cenejše. Ta trgovec ni izgubil samo vrednosti blaga, ampak tudi za osem let obresti. Vprašanje je, če bo danes mogel to blago sploh prodati.
Vprašal sem tega trgovca, zakaj je dopustil, da leži to blago še danes v zalogi. Seveda mi je odgovoril, da ga takrat ni mogel prodati, pozneje ga pa ni hotel cenejše dati. Priznal je pa sam, da je prodaja sedaj zelo dvomljiva in si ne upa dobili niti tretjine nakupne cene.
Ali bi ne bilo bolj previdno in mnogo-bolj trgovsko, če bi skušal trgovec, ko je videl, da se nagiba sezija h koneu in blago zaostaja, to zastajajoče blago prodati po nižji ceni. Najbrže bi takrat blago le prodal z manjšo ali večjo izgubo, danes pa je sam v dvomu o možnosti prodaje.
V trgovinah se najde vedno tako zastalo blago, katerega ni-mogoče spraviti brez izgube v roke konzumenta. Trgovec mora odnehati v ceni, če hoče prodati in večkrat celo s popustom ni mogoče prodati. Pač pa znajo tako blago prodati razni premikači s >priložnostnimi nakupi«
Cene v trgovini na drobno niso nazadovale v tisti meri kot na debelo oziroma lezejo dokaj bolj počasi navzdol, kot bi pričakovali z ozirom na padec cen surovinam in delavskim mezdam.
Največ krivde je v zalogah kakor trgovine na debelo tako trgovine na drobno, ker so zaloge nakupljene in plačane po višjih cenah.
Razumljivo je, da skuša trgovina po višjih cenah nakupljeno blago razprodati, ako že ne z dovoljenim dobičkom, pa vsaj brez izgube. Znano je, da cene nadrobno nikdar ne slede istočasno cenam na debelo. Izjeme smo poznali preje le v nekaterih panogah trgovine. Vsi pa vemo, da konzum radi visokih cen ni zadovoljiv in da se kopičijo zaloge v tovarnah, ako te niso obratovanja sploh ustavile ali skrčile. Potreba po blagu ni nič manjša, nasprotno, konzum je naravnost lačen, ali nima do-voljno sredstev za kritje svojih vseh potreb.
Pojavljajo se prodajalci trgovine na debelo, posebno inozemske, katera je nakupila po dnevnih cenah ali pa ponuja tudi drago kupljeno blago po nižjih cenah, samo da spravi blago v promet in pride do denarja za nove kupčije.
Preudaren in previden trgovec skuša prodati blago s primernim dobičkom. Ako pa vidi, da bi blago zaostalo in obležalo, pa skuša prodati po nižji ceni raje sedaj z manjšo izgubo kot bi jo imel pozneje, če bi pozneje sploh mogel prodati. Na vsak način mora poskušati, da prepreči obleža-nje blaga. Staro je trgovsko pravilo, da je boljše sedaj cenejše, kot pa pozneje zastonj.
Pri modnem blagu se mora vedno računati s tem, da bo nekaj blaga obležalo in izubilo na vrednosti, pa se morajo prve prodaje vršiti po nekaj višjih cenah, da se zmanjša izguba pri oslali zalogi.
Kakor pravijo trgovci, drži industrija v Jugoslaviji svoje cene tik meje carinske zaščite, da konvenira našemu trgovcu vkljub carini uvoz tujih izdelkov, ker inozemska konkurenca nudi blago tudi po znatno ugodnejših pogojih.
Pri nas se dela že precej reklame za nakup domačih proizvodov.
Navedel sem izmed večjih le eno znatno oviro nabave proizvodov industrije na naši zemlji. Iz lastne izkušnje tega ne vem, povedali so mi pa resni trgovci in tedaj bo to že odgovarjalo.
Splošno znano je, da izdelki industrije na naši zemlji niso skoraj nič cenejši od tujih izdelkov vkljub carini na tuje izdelke, čeravno je delovna sila pri nas mnogo cenejša kot ona v tujini in naš delavec je postal skoraj odličen in povrh je jako delavoljen, kar priznavajo industrijei sami.
Omenim naj še nekaj, kar najbrže ne bi spadalo semkaj ali vseeno dam za konec. Neka »domača« tovarna prodaja svoje izdelke dunajskemu trgovcu po taki ceni. da prodaja on za svoj račun izdelke te »domače« tovarne cenejše našim trgovcem, kot pa tovarna sama. Ne bom ničesar dostavil. Naši trgovci bodo gotovo ta slučaj obravnavali na kakem svojem stanovskem sestanku.
Ali moremo zameriti našemu trgovcu, če ne kupuje izdelkov industrije na naši zemlii!
XiuMfattaha boru
Tečai 21. marca 1982.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	2283-41	2294-77
Berlin 100 M		1344-58	135533
Bruselj 100 belg		79008	794-62
Budimpešta 100 peng5 . .	— •—	— •—
Curib 100 fr		1094-35	1099 85
London 1 funt		20G"22	207-82
Newyork 100 dol., kabel	—	_•—
Newyork 100 dolarjev . .	5645-47	567373
Pariz 100 fr		222-91	224-03
Praga 100 kron		167-75	16861
Stockholm 100 Sved. kr .	— • —	_ •—
Trst 100 lir		292 54	294-94
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd.
Skrobl in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
f Ivan Zorc
In zopet smo izgubili enega izmed svojih najboljših, najidealnejših. Včeraj smo pokopali Ivana Zorca, znanega ljubljanskega trgovca, spoštovanega radi njegovega iskrenega in kremenitega značaja, idealnega nacijonalista in vzornega gospodarja. Slovensko trgovstvo je izgubilo ž njim enega izmed svojih najboljših, moža, na katerega je gledalo po pravici s ponosom.
Pokojni Ivan Zorc je bil dobrovoljec. Za svojo domovino, ki jo je ljubil nad vse, je tvegal ponovno svoje življenje na bojnih poljanah v Rusiji, Dobrudži i. dr. V zgodovini slovenskega dobrovoljstva bo napisano njegovo ime z zlatimi Srkam i.
Pokojni Ivan Zorc je bil izredno simpatičen. V vseh družbah je bil vedno dobro-, došel. Zelo agilen je bil tudi v naših stanovskih organizacijah. Pri vseh teh vrlinah pa je bil zelo skromen. V tem oziru naj bi služil kot vzor vsem!
Ivana Zorca bomo vsi težko pogrešali. Izgubili smo ga prezgodaj! Blaga duša, idealen pobornik vsega dobrega, naj počiva v miru!
Preostalim naše iskreno sožalje.
'tis
Vpisala s .e je nastopna firma: Sedež: Maribor.
Besedilo: Karl Prah — prva mariborska pletarna košar in pohištva.
Obratni predmet: pletenje košar in pohištva.
Imetnik: Prah Karl, pletar v Mariboru, Dvorakova cesta št. 2.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 25. februarja 1932.
Firm. 116/32 — Kg. A III 205/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Kranj.
Besedilo: Intex, tckstiliio-industrijalna družba z o. z.
Na občnem zboru dne 28. julija 1930. se je spremenila družabna pogodba v točkah
1.	in 6.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. februarja 1932. Firm. 118, 164. — Rg. C 111 59/10. .
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo. »Alpeko«, trgovsko - industrijska družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Matzner Bruno. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. februarja 1932. Firm. 168. - Rg. C iv' 157/5.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Atlanta, importna in eksport-na družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Babnik Josip. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. januarja 1932. Firm. 101. — Rg. C I 82/32.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Modni atelje Hity, družba z o. z.
Izbriše se poslovodkinja Tavčar Albina, vpiše pa poslovodkinja Zvar Adolfina, šivilja v Ljubljani VII., Celovška cesta št. 102.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. marca 1932.
Firm. 232. — Rg. C III 105/7.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Strojne tovarne in livarne d. (1.
Izbriše se prokura ravnatelja Širca Stanka.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. februarja 1932. Firm. 167. — Rg. B I 110/18.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani.
Izbriše se prokura Gogala Franca. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. marca 1932.
Firm. 230. — Rg. B I 125/56.
Izbrisali sta se nastopni firmi: Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Ferlinz, reja živali s plemenito kožuhovino, komanditna družba v Ljubljani.
Radi opusta obrata.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. januarja 1932. Firm. 70. — Rg. A Vli 3/4.
¥
Sedež; Ljubljana.
Besedilo: Golli & Pompe.
Obratni predmet: trgovina s pisalnimi in kadilnimi potrebščinami.
Radi opusta obrata.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 20. februarja 1932. Firm. 180. — Rg. A Tli 181/2.
•mr
Dobave. Direkcija drž. rudnika v Kak-nju sprejema do 24. marca t. 1. ponudbe za dobavo plinskega olja, direkcija drž. rudnika Senjski rudnik (Srbija) do 28. marca t. 1. za dobavo osovin in plošč iz valjanega železa, direkcija drž. železarne Vareš-Majdan do 30. marca t. 1. za dobavo S. M.-jekia, direkcija drž. rudnika Banja-Luka do 31. marca t. I. za dobavo dinamo-žice, voščenega pfatna, trakov, laka za izoliranje itd. — Pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti, Banja-Luka so bo vršila dne 31. marca t. I. ofertna licitacija glede dobave drv. — Direkcija drž. rudnika, Senjski rudnik sprejema do 4. aprila t. I. ponudbe" za dobavo nosilcev in zakovic, ter jamskega lesa, direkcija drž. rudnika v Velenju do 5. aprila t. I. za dobavo električnih ročnih svetiljk ter tračnih žebljev, direkcija državnega rudnika Banja-Luka do 7. aprila t. 1. za dobavo samoinduktivnih tuljev (dušilk-Drosselspulen), — Pri Komandi Pomorskega arsenala v Tivtu se bo vršila dne
11.	aprila t. I. ofertalna licitacija za dobavo opeke, portland cementa, negašenega apna in cementnih ploščic. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. marca t. I. ponudbe glede dobave 600 komadov sirkovih metel. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice'za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 22. marca t. 1. ponudbe glede dobave 2400 kg kave in 6000 kg svinjske masti, — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do ‘28. marca t. I. ponudbe glede dobave 300 kg svinčenih šiber. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 31. marca t. 1. ponudbe ulede dobave risalnega orodja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobava drv. Dne 26, marca t. I. se bo vršila pri Komandi III. armijske oblasti v Skoplju licitacija glede dobave 17.794 m’ drv. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
NOVA IZDAJA SPLOŠNE CARINSKE TARIFE
Zbornica za TOI opozarja vse tvrdke svojega področja, da sta izdala tajnika ministrstva financ Dragotin I. Uroševič in Borivoje A. Miletič splošno carinsko tarifo naše kraljevine z vsemi izpremembami in dopolifili do 19. februarja t. 1. Tarifa je tiskana v latinici, vsebuje vse naredbe in predpise z označbo maksimalnih, minimalnih ter pogodbenih carinskih postavk in obsega z obširnim strokovnim kazalom 730 tiskanih strani. Ker so postale vse dosedanje izdaje radi mnogih sprememb skoro brezpredmetne, se priporoča nova izdaja vsem interesentom. Tarifo se dobi pri g. Ermanu Goluboviču, cariniku pri Glavni carinarnici v Ljubljani, telefon 2884.
Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša: V smislu člena 131 zakona o neposrednih davkih razglašam, da je razpored o odmerjeni zgradarini in samskem davku na zgra-darino za davčno leto 1932 od zgradb v območju mestne občine ljubljanske, razgrnjen na javen vpogled med uradnimi urami v času od 22. do vštetega 29. marca 1932 pri davčni upravi za mesto Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/II. nadstr., »oba st. 13. Pripomnim, da se bodo hišnim posestnikom čimpreje dostavili za 'eto 1932 plačilni nalogi za zgradarino. Morebitne pritožbe je kolkovati s kolekom po 20 Din.
Dr. Viktor Murnik:
Narodno gospodarstvo in Sokolstvo
(Nadaljevanje)
9. »Primum vivere, deindc philosophark
Ta pesimistična knjiga, polna blestečih mest, pa tudi protislovij, kakor je to tudi Spenglerjevo veliko delo »Propad zapadnega svetac, najbrž jako ugaja občutju, ki dandanes vlada na Nemškem: ena izmed knjig je baje, ki se tam danes največ bero.
Priti pa more tudi drugače, kakor misli Spengler, tako prepričan, da »tako je in tako bot.
Zapadnocvropski (»faustični«) človek nima samo onega nagona, ki ga Spengler nasproti »apo-liničnemu« nagonu antičnega človeka ali »magič-nemuc nagonu arabskega človeka itd. imenuje »faustičnega« in ki se mu izraža v posebnostih za-padnoevropske kulture nasproti posebnostim antične, arabske itd. kulture. Ampak vsi ljudje, pa naj bo drugače značaj njih duše se tako različen, so imeli, imajo in bodo imeli, dokler bodo iz krvi in mesa. tudi neki vsem enaki nagon, to je nagon samoohrane. A ko Spengler izraža oni posebni nagon faustičnega človeka z rekom: »navigarc ncces-se est, vivcre non est necesse«, pa bodi vsem ljudem enaki nagon samoohrane izražen z drugim latinskim rekom: »primum vivcre, deindc philosophark.“ Treba je najprej, da se človek ohranja sploh pri življenju, najprej zadošča nagonu samoohrane; brez tega zadoščanja tudi ni zadoščanja drugim nagonom. Spengler poziva zapadnoevrop-sko človeštvo, da »vztraja«, »hrabro gre pot do konca«. Pri čem vztraja? Ali na Ahilovi poti »činov in slave k, četudi zapadhemu Evropcu Spengler že odreka prejšnjo silo faustičnega nagona (vsaj fau-stične tehnike mu je že sit)? Toda činov in slave ni brez kruha, če naj slavni čini ne obstoje samo v heroičnem prenašanju stradanja do smrti od gladu.
Nagon samoohrane. pa je najjačji nagon, jak tudi še, ko pešajo ali že opešajo drugi nagoni. Temeljni ta nagon bo z veliko silo silil tudi »faustičnega« človeka, da bo iskal izhodov iz nevarnosti trajne brezposelnosti, ogražajoče mu golo življenje. V taki nevarnosti mu bo, če ni drugega, dobrodošel tudi tako rekoč najožji izhod, ki dovoljuje le najskromnejše preživljanje.
Pa preiščimo Spenglerjeva izvajanja, da vidimo, ali ni mogoč vsaj tak izhod, ali pa je upravičen Spenglerjev obup nad zapadno Evropo. Za druge, »barvaste« narode po Spenglerju stvar seve sploh ni obupna. Ustanavljajo in vodijo tovarne s pomočjo zapadnoevropskih inženerjev in organizatorjev, da, celo iznajditeljev, ki jih je, kakor pravi Spengler (str. 86), iz Evrope pregnal socijalizem. Z »barvastimi« narodi razume Spengler tudi Ruse in nas (»tudi prebivalce Rusije in dela južne in južnovzhodne Evrope«, str. 85). Mislim pa, da te označbe ne rabi v zaničljivem smislu, ampak da hoče s tem neprimernim izrazom le kratko označiti vse narode zunaj zapadne Evrope in severne Amerike. Saj v »Propadu zapadnega sveta« celo domneva, da bodo Rusi, to »mlado človeštvo«, v bodočnosti ustvarili čisto novo kulturo, drugačno od fanatične.'* V knjigi »Človek in tehnika« (na
“ »Najprej živeti, potem baviti se z modroslovjem«.
18 Več o tem razpravljam v spisu »Kultura in telovadba«, objavljenem v »Sokolskem Glasniku« leta 1929 (štev. 23 in 24) in izdanem tudi v posebnem odtisku, v poglavju IV: »Slovansku kultura — jugoslovenska kultura«.
str. 8t!) pa hvali druge, resnično barvaste narode, »da so dosegli svoje vzore«, da, jih celo »morda prekosili s premetenostjo barvastih ras in s prezrelo inteligenco prastarih civilizacij«.
10. Kako bi bilo dobiti izhod?
Spengler govori o »uporu rok«, pred katerim utegnejo zbežati tehnični vodniki. No, tudi za ta upor je treba vodnikov. Vsi delavci morda res ne boJo znali ceniti vrednosti tehničnega voditeljskega dela za njih same. Spengler pravi, da to delo v delavcih vzbuja zavist in mržnjo zato, ker »osrečuje«, »vznaša in bogati dušo«. Ali mržnja do vodnikov nima v mnogih vira morda v tem ali vsaj tudi v tem, da donaša vodniško delo večji zaslužek nasproti delavskemu? Toda vsaj vodniki uporov bodo znali ceniti pomen vodilnega dela tudi za delavce same. Prej ali slej jih bo morala biti skrb, dobiti tehnične vodnike, če ne drugače, pa za nič manjši ali pa še večji zaslužek, nego so ga imeli pred uporom. Saj vidimo to na Ruskem. Spengler sam pravi, da »sovjetska vlada izza 15 let ne skuša nič drugega, kakor pod novimi imeni obnoviti politične, vojaške in gospodarske organizacije, ki jih je razdrla.«15 Dandanes je na Ruskem mnogo nemških inženerjev, prav tako ali še bolje plačanih, nego prej v Nemčiji. Zbežali so menda tja k zmagovitemu uporu pred pretečim uporom doma in menda tudi niso še preveč siti faustične tehnike. Morda bodo, ako bi na Nemškem prešel preteči upor v zmagovitega, prav tako brez skrbi in bojazni, kakor so šli na Rusko, prišli zopet nazaj, morebiti k še boljšemu zaslužku, kakor ga imajo na Ruskem.
Zapadna Evropa pa bo mogla dobiti nazaj tudi one inženerje, organizatorje itd., ki jih je, kakor pravi Spengler, eksportirala s tehničnimi tajnostmi in metodami vred v vzhodno Azijo, v Indijo, na Japonsko itd.14 Dobila jih bo tem laže, ko bodo vendar, ako naj verujemo Spenglerju, vsi »barvasti« vrgli »vejo« faustične tehnike proč, potem ko jih bo ubranila faustične civilizacije. To bodo »barvasti« storili tem prej in tem laže, če bodo, kakor Spengler, mislili, da so upori uničili v za-padni Evropi možnost telinično-gospodarskega dela. Glede na Spenglerjeve premise bi najbrž te veje tudi ne zagnali kar mirno proč. Vodnikom bi upor v Indiji sami, na Japonskem itd. pretil tem laže, ko po Spenglerju »barvasti« že po značaju svoje duše čutijo odpor in mržnjo proti strojni tehniki. In beli tehnični vodniki bi pred pretečim tem uporom zopet bežali nazaj v zapadno Evropo, k zmagovitemu uporu, ki bi med tem že prišel do spoznanja, da je takih vodnikov tudi njemu treba. In tudi dela bo tu zopet dosti, k( pridejo vodniki nazaj. Zakaj konkurence »barvastih« ne bo več. Ko barvasti narodi »zaženo vejo proč«, ne bodo mogli več obnoviti in voditi strojne tehnike. Ne bo vodnikov, ki jih je za to treba. Ali naj se zapadnoevropski iuženerji vedno selijo sem in tja? Razen tega morda, izučeni po skušnji, ne bodo hoteli več sebe in svojih skrivnosti postavljati v službo konkurence svojih rojakov. Sami pa barvasti narodi po Spenglerju nimajo notranje potrebe po faustični tehniki, nimajo nagona k njej. Nadarjenci med njimi se zatorej ne bodo posvečevali poklicu vodnikov pri strojno-tehničnem delu in gospodarstvu. Barvasti narodi bodo morali dopustiti, da se zopet začne k njim uvažati faustična civilizacija in Evropi grozeči vir trajne velike brezposelnosti bo zamašen.
»Der Mensch und die Teclinik«, str. 84 v opoiubi.
14 Istotam, str. 86.
Vse to seve glede na Spenglerjeve premise! Toda ena njegovih premis je tudi, da bo tudi v zapadni Evropi čim dalje manj tehničnih vodnikov, vsaj prvovrstno nadarjenih, češ, »faustično mišljenje začenja postajati sito tehnike« in »začenja se beg vodnikov pred strojem«. Potemtakem bi zapadna Evropa sčasoma ne znala in ne mogla več izdelovati mnogo onih stvari, če ne vseh, ki danes na »faustični« način osrečujejo svet? Kaj pa potem?
No:	primum	vivere,	deinde	philosophari!
Najprej potrebščine, ki jih zahteva golo življenje, potem šele stvari, ki delajo človeku življenje lepše ali pa tudi ne, srečnejše ali pa tudi ne. Treba se bo — če ne gre drugače — pač vrniti k manj »umetnemu« življenju, pa četudi k petrolejki nazaj ali k sveči, h konju ali vozu ali celo k potovanju peš. Saj se ne more reči, da je človek danes ob električni luči bolj srečen, nego nekdaj ob petrolejki ali sveči; — v železniškem vozu, avtomobilu, letalu bolj kakor nekdaj, ko je vse potovalo v vozu, na konju ali peš, pa videlo tudi nekaj lepega »mikrokozma«, ki ga v avtu ali letalu ni videti prav nič; — nabasan med tisoče in tisoče v mestu bolj srečen, kakor njegov oče ali ded na deželi itd.
Na deželo se bo pač mnogim treba vrniti — če ne pojde drugače. Navaditi se, imeti majhne, najmanjše potrebe — če ne pojde drugače! Navaditi se vsaj za nekaj časa na to, da človek dobi samo najpotrebnejše: kruh, obleko, streho!
Vsaj kruh, živež, pa bodo mogli, če bodo hoteli — in hoteti bodo morali, če ne pojde drugače — pridelovati delavci ob vodstvu vodnikov, ki bi bili talenti samo »drugega reda«. Pridelati bodo mogli živeža več, nego ga bodo potrebovali sami, pa s presežkom kupiti obleko in plačati streho in tako preživljati tudi one, ki bodo rajši ostali ali pa postali krojači in čevljarji, zidarji in tesarji, mizarji in ključavničarji itd. Tudi tem ne bo treba za njih delo »nadarjenosti I. reda«, ne samim ne vodnikom, mojstrom. Celo marsikaterega posebno nadarjenega, »krepko in tvorno nadarjenega« moža pa bo morda gnala sila razmer, da bo delal hlače, ko bi rajši bral »Fausta« ali se udejal »čisti spekulaciji«.
Ako ne pojde drugače, bo torej treba nazaj, na kmete, v prirodo. Ugrizniti v to ali pa umreti 1 Pa morda niti ne bo tako težko ugrizniti v to! Saj Spengler sam pravi, da so ljudje začeli sovražiti velika mesta in si žele biti bliže prirodi. In pa: človek se pač na marsikaj navadi, ako se mora. Na kaj vse se je velikemu delu zapadne Evrope bilo treba navaditi med svetovno vojno! Na kako malo jn vedno slabšega kruha, na vedno slabšo obleko in mnogim tudi na vedno slabša stanovanja! Vsaj kruha pa bi bilo ob taki rešitvi pred katastrofo, ki jo prerokuje Spengler, dosti in dobrega. Sčasoma pa bi že prišlo tudi do tega, da bi se življenje moglo urediti bolje, čim udobneje. Ako bo moral velik del tovarniških delavcev k poljskemu delu, pa bo za ves drugi del še vedno dobiti dela, bodisi v mali obrti, ki se ji dno zopet nekoliko pozlati, bodisi še nadalje v industriji. Vsaj z nekaterimi stroji in strojčki bo vendar še šlo, tudi če bodo vodniki talenti drugega in tretjega reda. Seve do medsebojnega razumevanja med delavci in vodniki bo moralo priti — ko stvar ne gre drugače. In da se poravna telesu in duši kvarni vpliv strojnega dela, tudi za to se bodo našla sredstva, ko se bodo morala, če naj se ne začne beg — delavcev pred stroji. In eno takih sredstev, eno najboljših, so vprav telesne vaje, pred vsem pod milim nebom, v prirodi.
(Dalje prihodnjič.)
imuni
filEfiHmi 21
TELEFON St. 25-52
se priporoča za cenj. naročila, kt jih bo izvrSila hitro, lično in po zmerni ceni
T
Tiskarna Merkur je novo, moderno podjetje. Poleg 5 Lino-type stavnih strojev, na katerih lahko izvrši vsakovrstne knjige, brošure, časopise in revije v najkrajšem času, je založena z vsakovrstnim črkovnim in okrasnim materijalom in ima nove. moderne brzotiskalne stroje, za hitro in množin-sko izvršitev pa rotacijski tisk v ent ali več barvah.
Razen vsakovrstnih reklamnih tiskovin, ki so seveda za vsak predmet svojevrstne, tiska za trgovce, obrtuike: dopisni papir, me-morande, kuverte, posetne karte, komisijske knjižice, račune, letake in lepake iu sploh vse drugo v to stroko spadajoče tiskovine.
Zahtevajte
proračune!
jiitu poročila
Mariborsko sejmako poročilo. Na svinjski sejem dne 18. marca 1932 je bilo pripeljanih 135 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 7—9 tednov stari, komad 90 do 120 Din, 3—4 mesece stari 130 do 250, 5—7 mesecev stani 300 do 380, 8—10 mesecev stari 400 do 500, 1 leto 700 do 800, 1 kg žive teže 5 do 6-50, 1 kg mrtve teže 7 do 8 Din. Prodanih je bilo 62 svinj.
■▼•t« iijflu is norrsiks
ribje olje
is Mura#
Dr. O. Piccoll-|« v Ljubljani
as priporoča blsdlm Is slabotnim
<4) A!
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
J v etn Jelačin
Ljubljana
Zaloga evede prošene kave,
mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna poetretba! — Zahtevajte ceniki
Ipgovd? 5Vapoča/fc blago pri tvvdhah, hal ere oglašajo v „Tvgovshom lisfu“.
KLIŠEJE
vseh vrsl pqj>
Isifrjfu/#
najsoiidn ejjfe ki iit €9rna
ST-DIU
HUB LIANA
DALMATINOVA 13
Motvoz Grosuplje
Jomal slovenski izdelek -s- Svoji k svojimi
Tovarna motvoza in vrvarna J. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja dr. IVAN PLE8S. — Za Trgovsko-lndustrljsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.