196. številka.
Ljubljana, v soboto 29. avgnsta.
XXIV. leto, 1891.
Irhftja vsak dan »večer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejemati za avstro-oge rake dežele ea vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. —Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če ne oznanilo jedenkrat tiskp., po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., Pe se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah st. 12. Dpravniatvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Vabilo na narocbo.
Slavno p. n. ot»Čiiintvo uljudno vabimo na noro naroebo, star« goapode naročnike pa, katerim bo potekla koneoua meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem cnau ponotc, da pošiljanj« ne preneha In da dobi* vtie ntevllke.
II
SLOVENSKI NAROD
II
velja »a LjuhlJ hiin k<- narodi i ke bres pošilja.
n|a na doiu: Vse leto . . .  gld. !«•— j <etrt leta   . .  «id. »*»o Pol leta ... 6-50 I Jeden meaee.     ,, lio
Za poMlIJan|e na dom *>e računa 10> kr. na mesec, SO kr. aa četrt leta. N poalljaajem po i>o*i i veljat Vae leto . . .  gld. 15-— I < etrt leta . . . «ld. •• — Pol leta ...     ,,    **•—I Jeden meaee .    „ l-io Naročaje me lahko z vsuklui dnevom« n h k ratu sie mora poslati tudi naročnina, drugače ■e ne oalramo na dotično naročilo.
Upravnistvo »Slovenskega Naroda1'.
Nemčije smola.
Dobe' kislih kumar, kakor se navadno imenuje v časnikarstvu sedanja doba, ko počiva večinoma visoka in nižja politika, letos ni tako občutiti, ker se ne manjka gradiva, ki zanima vse časopisje. Akopram so že davno minule hrupne veselice Kron-stadtske in se je francosko brodovje po slavnostnih dneh v Portamuthu vrnilo od angleških obal v svojo domovino, vender sta ta dva dogodka, ki sta se vršila v sicer mirnem poletnem času, toliko zanimiva, da bode de dolgo farni časnikarstvo imelo priliko pečati se ž njima, dokler važnoj i dogodki ne bodo zavzeli splošne pozornosti.
Posebno nemški listi, ki so tako naudušeno pisali po slovesnem VBprejemu, katerega je doživel nemški cesar na Angleškem, pečali so bo precej obširno b Kroustadtakimi dogodki in skušali dokazati, da se tam prav za prav ni dogodilo nič tako posebnega, kar bi že itak ne bilo znano vsemu svetu. Skušali bo kazati pred svetom neko veselost, katero ▼ navadnem življenji baš oni Bami imenujejo s prav dobrim izrazom „Galgenhumor", videl je vsakdo labko jasno, da je to le prisiljena stvar.
Portsmouth pa in slavnostni vsprojem, katerega je priredila Angleška francoskemu brodovju, zaprl jim je sapo, postali so kar nekako tihi in malo-besedni. Zmanjkalo jim je dobrega humorja in na-Bprutno postajajo včasih prav strupeni, kar kaže najbolje, da so „Blabega volja". Letošnje leto za Germunijo ni srečno, stari Bismarck, ki od strani gleda, kako se razvija nemške politike zamotani klobčič, »meje se na tihem v pest, kajti dogodki kažejo jasno, da nobena stvar ne gre Nemčiji po godi, da ima smolo, kakor bi se reklo v navadnem življenji.
Najprej opetovano potovanje nemškega cesarja na ruski dvor, da bi obranil dragoceno prijateljstvo mogočnega severnega soseda. A kaj je bila posledica vsega tega prizadevanja? V KronBtadtu dala je oficijelna in neoficijelna. JRusija na to uprašanje jasen odgovor, kateri je našel glasen odmev po vsej Francoski in pokazal Nemcem, da je minula doba prijateljstva mej Rusijo in Nemčijo, katere Časopisje je leta in leta hujskalo proti sosedni državi, kateri so se dobre usluge poplačevale le z nehva-ležnostjo in oholim preziranjem. A nad tem bi se bila še potolažila Nemčija.
Da bode prej ali slej tako prišlo, to se je že lahko dalo čutiti. Prebolela bi bila Germanija ta udarec, posebno ko se je zazibala v najsladkeje sanje po slavnostnih dneh cesarjevega potovanja na Angleško. Poleg vernih svojih dveh starih zaveznic, videla je Nemčija že tudi ponosno Angleško kot četrto v zvezi, v tem zmislu izražalo Be je vse nemško časopisje in pelo je Hosana in Aleluja.
Kakor strela iz jasnega neba prišel je nesrečni Portsmouth in razpršile so Be na mah vse iluzije, katere so obdajale lahkovernega nemškega til istra, Tudi naj proste ji Mihel moral je s prstom potipati, da slavnosti, katere so se priredile francoskemu brodovju na čast, bile so podobne popolnoma onim, s katerimi se je slavil nemški cesar. Ves efekt, ki so ga hoteli nemški listi sklepati iz slavnostij, na čast nemškemu cesarju prirejenih, razkadil se je v nič, ostalo je le grenko prepričanje, da se je nemško časopisje zopet jedenkrat temeljito blamiralo pred vsem svetom. Angleška popravila je
prav občutno mnenje, katero je zavladalo na Nemškem po potovanji nemškega cesarja.
Vedno praktični Angleži, ki se v svoji hladnokrvnosti ne naudušijo tako naglo, gledali so nekako začudeno, kako se sodi v Nemčiji o njih mnenji proti trojni zvezi. Prisiljena uloga „ četrtega v zvezi" ni jim ugajala prav nič, posebno liberalni in demokratični časniki dali so to jasno razumeti preglasnemu in malo ozirnemu nemškemu časopisju. Celo v parlamentu samem prišla je stvar v razgovor, a vse ni pomagalo nič.
V Nemčiji trdilo se je nadalje, da je Angleška popolnoma pridobljena, kar je v resno nevarnost pripravilo Salisburva samega, o katerem se je na tihem začelo sumiti, da je morda res kake tajne zveze sklenil z Nemčijo. Uspeh tega sumičenja pokazal se je jasno pri neki dopolnilni volitvi, ko je v volilnem okraji, ki je bil vedno vladi prijazen, zmagal opozicijonalec. To je vzdramilo lorda Salis-burya in izjavil se je odločno, da se Angleška na nobeno stran ni zavezala Nemčiji, da hoče obvarovati na vse strani svojo nezavisnost in živeti z VBemi državami v prijateljskih razmerah.
S slavnos'mi v Portsmouthu se je ta izjava sijajno potrdila, odvzel se je potovanju nemškega cesarja ves lažnjivi nimbus, i katerim ga je obdala samodopadljivost nemškega časopisja in ga hotela izrabiti v svoje namene. Merodajni faktorji angleški in mej njimi v prvi vrsti stara kraljica Viktorija, katero sicer vežejo rodbinske razmere na nemško cesarsko hišo, izrekli so razumljivo, da ni mogoče dvomiti nad tem, da je njih trdna volja, živeti s Francosko v istih prijateljskih razmerah, kakor z vsemi drugimi državami evropskimi.
Nemčija, katera je bila že tako trdno preverjena, da je tudi ponosno Angleško zajela v Bvoje mreže, se bode že morala potolažiti, da ji je za zdaj ta ščuka se izvila in bode težko kedaj se dala ujeti. Vedno bolj in bolj se kaže, da Nemčija nema srečne roke, kajti nobena stvar, katere bo loti na polji vnanje politike ne gre jej izpod rok tako, kakor želi. Morda bode pri drugi priliki kje drugod srečneja, v tem slučaji imela je očitno smolo.
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Lepe Gorenjske skrajni kot ob koroški in primorski meji doživel je bude dneve. Silni nalivi drli so z bregov v doline, valili seboj kamenje, debele skale in prod, pobirali brvi, mostove, podirali hišo, preplavljali vasi in zasipale zelene travnike in rodovitna polja s peskom in kamenjem. Daleč na okolu bilo je in je še vse opustošeno, žalostno in posestniku se milo pri srci stori, gledajočemu, kako je divji element v par urah uničil plod njegoveg« truda, njegovih žuljev.
llazven te elementarne nezgode pa vihra še druga nevihta ob Bohinjski in Dolinski Savi in to je volilna agitacija, ki je toli živa, da bi človek skoro mislil, da ne biva več v mirni Gorenjski, ampak tam doli v blaženi deželi, kjer paprika raste, kjer je kortešovanje obrt, ki svojega moža redi, in kjer je guljaš najboljši argument. Agituje se pa zares z gorečnostjo, kakor da bi že voda gorela, in da je že „Hannibal ante portas". Dasi načelne razlike mej obema kandidatoma ni nobene, deluje se vender z vsemi silami. Z lece se zabičava vo-lilcem, de imajo svoje glasove oddati le onim mo-
žem, kateri se jim iz farovža priporočajo. To je pač žalostna ilustracija osebne svobode.
To pa še ni vse. Iz bele Ljubljane poslal se je na gorenjsko stran še poseben „lieservat- Befehl", v katerem te župnikom in kapelanom v omenjenem skrajnem deželnem kotu naroča, kako jim je paziti na volilne može. Na dan volitve povabiti jih je za rano v farovž in pogostiti jih, potem pa vzeti pod pazduho in spremljati na volišče, da je tem načinom že naprej preprečena vsaka nevarnost, da bi zli dnh ne ujel kacega omahljivca v svoje brezver-ske mreže. Za volilne može je torej dobro skrbljeno. Najprej bodo pogoščeni, potem pa dobi vsak svoja dva angelja varuha, ki ga bodeta varno dovela na volišče, da s svojim kurjim očeBom ne zadene ob kak kamen.
Dočim se v Kranjski nekateri gospodje naudu-šujejo za tak volitveni sport in si laskajo, da je vse to izredno junaštvo, dogajajo se v sosedni Štajerski prav žalostno stvari. Cesar pride jutri v Celje, a tamošnji Slovenci se ne bodo pri nobeni priliki mogli udeležiti skupno, korporativno, ker jim je prepovedano. Ne bode jim torej možno, nastopiti v skupinah, kot društva, da bi pokazali, da Celje še ni nemško mesto, marveč da Slovenstvo v njem vedno bolj napreduje in daje faktor,
ki je jemati v poštev, akoravno se je tem povodom še jedenkrat potisnil nazaj.
V jednem svojih poslednjih pisem sem bil zabeležil pogovor mej tremi knezoškofi, pri kateri priliki je škof Ljubljanski dejal, da knezoškofu Kahnu ne treba znanja slovenščine. Pa je menda res imel prav. Ko je namreč knezoškof dr. Kahn letos prišel v Črno, je ondu propovedoval in mej drugim rekel: ,Ich spreche deutsch und hofle, das mich vvenigstens einer unter euch verstehen wird". Po tem načelu, da se na morebitnega jednoga Nemca jemlje ozir, na par stotin brumnih slovenskih duš pa ne, se pač ne treba učiti slovenščine. „Quod erat denionBtrandura".
Nekaj podobnega pripetilo se je na Štajerskem. Ob jezikovni meji je tam gori okolu Lipnice in Spielfelda še par mešovitih župnij. Ko je knezoškof dr. Zwerger zadnjič v taki župniji birmoval, rekel je dotičnemu župniku pri odhodu: „Ich hofte, das8, wenn ich nacb sechs Jahren wiederkomme, alle scbon htibsch deutsch verstehen vverden!"
Navadno se trdi, da se vsak učenec, vsak vajenec kolikor toliko vrže po svojem mojstru. Ako torej mojster, knezoškof dr. Zvterger, tako govori, čemu bi Be potem čudili, ako učenci njegovi v istem smislu ravnajo.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 29 avgusta.
Poset cesarjev v Pragi.
Deželni marža 1 češki naznanil je oficijelno deželnemu odboru bodoči prihod cesarjev v Prago. Razne korporacije in društva delajo priprave; da bode V8prejem cesarja velikansk in dostojen. Pri slavnostnem vsprejemu v deželni razstavi udeležili se bodo tudi nemški člani deželnega odbora. fikof Strossmager v Pragi.
Kakor se poroča ,Nar. Listom" iz Zagreba, bode škof Strossniaver posetil češko razstavo v Pragi. Čas, kdaj se bode to zgodilo, še ni odločen za gotovo.
Spremembe v ministerstvu.
V Dunajskem ministerstvu se bodo baje godile spremembe. Sodi se, da bode poljedelski minister grof Falkenhayn odstopil. Na njegovo mesto stopil bode bržkone zopet kak Nemec, ker grof Taatle ne mara spremeniti narodnega ravnotežja v Bvojem ministerstvu. Kot kandidat za to ministerstvo se imenuje kak kavalir iz alpinskih pokrajin, kateri bi bil levici po volji. Morda se na jesen potem dogodi še kaka druga sprememba v ministerstvu. Bode li kateri izmej vodij nemške levice prišel na površje, je še dvomljivo.
Hrvatska iti Dalmacija.
Nemški listi se veliko bavijo z dogodki pri Kačičevi slavnosti v Zagrebu in razpravljajo idejo zjedinjenja Dalmacije h Hrvatsko. Jeden njihovih organov pravi: »Mi Nemci nemamo ničesar ugovarjati proti utelešenji Dalmacije z Ogersko, mi privoščimo drage dalmatinske brate Madjarom od srca." Seveda bi Nemcem bilo všeč, Če se tako zuebe nekaterih nadležnih slovanskih poslancev na Dunaji in nekoliko stotisoč slovanskih prebivalcev na jugu države. To jim verjamemo prav radi.
Podržavljen je jažne železnice.
Na Duuajski borzi bila je razširjena vest, da se bodo skoro začele obravnave zarad podržavljenja južne železnice. Ker se bode baje pošiljalo mnogo indijskega žita v Nemčijo, nadeja se južna železnica za bližnjo bodočnost precej živahnega transito-prometa.
Trgovinska pogodba s Švico. Akopram so se pretrgale obravnave zarad trgovske zveze s Švico mej njenimi zastopniki in zastopniki Avstrije in Nemčije, je vender nada, da se bodo te razprave kmalu zopet nadaljevale in da se pogodba konečno skleue ugodno za obe strani.
* ii a nje države.
Jlejni konflikt mej Srbijo in Avstrijo.
Znani napad oboroženih srbskih kmetov na 40 ogerBkih jetnikov in 5 čuvajev, prouzročil je diplo-matično posredovanje ogerskega ministerstva. Stvar je že poravnana. Jetuike in njih čuvaje je srbska vlada takoj oprostila, napadnike pa bode ostro kaznovala. Srbski prebivalci ob Dunavu trdijo, da otok pripada k Srbiji, da torej Ogerska nema nobene pravice do njega.
Fra n cosko-r aske s i m pati je.
Kazni francoski listi zahtevajo, naj se prično priprave za veliko subskripcijo za stradajoče na Ruskem, če nastane, kakor se je bati, to zimo lakota na Ruskem. Generalni svet de parteinenta Allierskega je celo zahteval, naj se uvede ruski jezik kot obligaten predmet v francoske šole. Da taki pojavi Hiinpatij francoskega naroda za Ruse grozno jeze Nemce in njih časnikarske organe, to je lahko razumljiva stvar. Zanimauje za Rusijo in sploh za slovanstvo pa se vedno bolj in bolj vzbuja mej Francozi in more biti slovanstvu le v korist. Od tod velika jeza germanska.
Odstop ^Sovega- Hazarja.
Iz Belega grada poročalo se je .Nar. Listom", da je sultan pripravljen, da odstopi Rusiji namestu dolžne vojne odškodnine, katere Turčija ne more plačevati, kos sandžaka Novi-Bazarskega, katerega bi Rusija potem poklonila v jednacih delih Črni gori in Srbiji. Ta vest, ki je posneta po nekem Peterburškem listu, se zdaj oporeka po nekaterih listih ter se trdi, da je ni smatrati kot resno.
Potovanje italijanskega kralja. Z italijanskim poslanikom v Parizu grofom Menabreom vrše se pogajanja glede vabila, katero naj bi poslal predsednik Caruot kralju Uinbertu, da obišče Francijo ob priliki svojega potovanja na Angleško. Za kraj shoda bi se izvolil Touloo, kjer bi si ogledal tudi brodovje. Grof Menabrea si prizadeva doseči spravo mej Italijo in Francijo, stvar je vender dvomljiva.
Škof l*oznanski. Kakor se poroča, je papež dal svoje dovoljenje, da se škofom Poznanakim imenuje Nemec. S tem je germanizatoričnim namenom nemške vlade veliko pomagano, katera bi le nerada videla Poljaka na tem važnem sedežu.
Kova zanimiva železnica. Turška vlada začela se je zopet pečati z železniškim načrtom, kateremu dolgo časa ni bila pri-
jazna, to je namreč železnica iz Carigrada v Bagdad. Sklenilo se je namreč v ministerskem svetu, da se jedna izmej prog Stambul-Ismid ali pa Samsun-Sivas podaljša do Bagdada. Ta nova proga bi bila na veliko korist mnogim pokrajinam, ki so zelo produktivne, ob jednem pa bi bila najkrajša pot mej Evropo in Indijo. Od Bagdada do Perzijskega zaliva se da ploviti po Tigrisu, od tam pa je ie redna parobrodna sveza. Veliko bi potem izgubil na komercijelni in tudi strategiški važnosti Sueški kanal.
Ustanek v Arabiji. Nasproti poročilom, ki so trdils, da je utanek v Gemenu že udušen, je turška vlada še vedno pošiljala tja vojake. Ker je pa začelo tudi na otoku Kreti nekako vreti, ustavilo se je daljno pošiljanje vojakov v Gemen.
Dopisi.
Iz 14 run J rt 27. avgusta [Izv. dop.] Kakor Že zadnjič na kratko omenjeno, imela je tukajšnja „Narodna čitalnica" dne 16 t. m. svojo poletno veselico. In ta veselica obnesla se je vrlo dobro, od* likovala pa z odličnim  in  mnogobrojnim obiskom.
Navzlic temu, da je vojaška godba pustila odbor in občinstvo za par ur na cedilu, ko navzlic jasnemu dogovoru ni prišla ob določeni uri na vose lišće, vsled česar se je ob 4. popoludne napovedani koncert precej zakasnil, uavzlic temu bil je vender prostorni vrt gospoda Petra Maverja ml. — v ime veselice posebno krasno okičen — že ob 5. uri natlačeno poln. Geslo »svoji k svojim" se je tudi tukaj obveljavilo.
Mej prišleci videli smo mnogobrojno došle mile brate »slovenskega bralnega društva v Tržiči" z vrlim svojim predsednikom pa tudi druge prijatelje iz Tržiča, v uarodnem obziru probujajočega se, in njegove okolice, videli smo drage znance iz Ljubljane, Škofjeloke, Radovljice, Kamnika, Trsta Velikih Lašič in bližnje kranjske okolice. Opazili smo pa tudi mnogobrojno zbrano tukajšnje meščanstvo, bodi si iz »Narodne čitalnice" bodi si iz .Slovenskega braluega društva." Bila je to uprav narodna družba, katere ni strašila ali plašila slovanska zastava, vihrajoča raz društvene prostore v znak vabila na narodno zabavo. Vse to napolnilo je naša srca z radostjo. In v tej zavesti nas je tem bolj razveselil poset, s katerim sta počastila našo veselico velecenjena državna poslanca gg. dr. Ferjančič in Jos. Kušar. Pokazala sta s tem svoje gorke simpatij*', katere gojita našej čitalnici, kot narodnemu društvu. S tem pa sta tudi pokazala kako treba narodna društva podpirati. Bodi torej na tem mestu izražena zahvala gg. poslancema, ki sta s svojo prisotnostjo tako lepo odičila našo veselico. Na našo „ Narodno čitalnico" pa naj ohranita najboljše spomine, katera ju bode z istim vzra-doščenjem v svoji sredi pozdravila, kadar koli bode prilika nanesla. Da bi vrla gg. poslanca skoraj zopet prišla mej nas, to želi »Narodna čitalnica" iu želijo narodni meščanje, ki so se v zadnjem času učili spoznavati, kdo jim je prijatelj, kdo pa zo-pernik, in ravno omenjena gg. poslanca priljubila sta se nam s svojim vrlim in možatim potezanjem za naše narodne in mestno koristi. —
Nastopijo gg. pevci »Glasbene matice". Kvartet gg. Stefančič, Branke, Lilek, Dečman s solistom g. Pavškom je obče znan. Vse potihne, ko se zaslišijo prvi glasovi Ljubljanskih slavčkov, katerih nastop že je zbrano občinstvo z nauduSe-njem pozdravilo; po zvršetku pesmi pa hvali in občudovanju ter burnemu odobravanju ni bilo ni konca ni kraja. Pesen vrstila se je za pesnijo. Poslušalci so se kar divili kršenemu petju. Pa tudi opravičeno. Tako ubranih in krepkih pa zopet blago-zvočnih in milih glasov v Kranji že dolgo nesmo čuli. Ni čuda torej, da so se začule glasne simpatije za tako izvrstno društvo, kakor je „< ilasberm matica". Mnogo navzočnih izreklo je željo postati članom tega vrlega društva in do danes nabralo se je že lepo število novih tukajšnjih »Glasbenih matičarjev". Tako je prav! Čula se je pa tudi pogosta želja, da nas že skoro obišče »Glasbena matica" s celim Bvojim pevskim zborom v naši gorenjski stolici.
Nekako po G. uri zvečer dospela je vojaška godba na lice mesta, kjer je — in to rade volje priznamo — vrlo dobro iu pridno vršila svoj vspored, osobito nas je veselilo slišati slovenske kompozicije.
Ko je bilo pričakovano občinstvo polnoštevilno, poprijel je društveni gospod predsednik besedo. Nazdravil  je  dofilim gostom, osobito prisotnima
državnima poslancema gg. dr. FerjanČiču in Josipu Kušarju ter zahvalil presrčnimi besedami gg. pevce na njihovem požrtvovalnem sodelovanji. Z ozirom na bližajoči so cesarjev rojstveni dan pa je napravil naudušeno in gorko občutno napitnico na presvetlega cesarja Frana Josipa I. Godba je saigrala, patrijotično občinstvo pa je pritrjevalo predsednikovi zdravici z iskrenimi »živio" iu »slava-klici".
Po tej spontanni ovaciji, stopili so zopet vrli pevci na oder in zopet se je petje z godbo vrstilo na splošno zabavo. Vse je bilo v najboljši volji in mislilo se je, da bodemo še nekaj časa v Čarovno z lampijoni razsvetljenem vrtn uživali hlad večerni. Toda »Jupiter pluvius" ni nam prizanesel. Od daleč čulo se je zamolklo gromenje in goste, težke kaplje padati so jele na nas vesele zabavnike. Vsled tega umaknili smo se deloma v notranje gostilniške prostore, kjer so se razlegale vesele pesni, mladi svet z godbo pa je podal se v društveno dvorano in tam pri okroglem plesu rajal še pozno v noč.
Tako se je torej veselica završila vkljub neprijetnim neprilikam na občno zadovoljnost. Naša čitalnica pa si je zopet jedenkrat osvetlila svoje narodno lice in to navzlic skritemu in potuhnjenemu nasprotovanji od gotove strani. Spričala pa je s tem tudi jasno, da naši meščanje vedo ceniti svoje narodno zavetišče, katero se ponosno šteje mej najstarejša narodna društva.
Konečno še uekaj. Pretekle čase tudi v Kranji nismo bili v zadregi za dobro, dasi maloštevilno petje. Toda časi se spreminjajo. In sedaj smo na tem, da se nam je opirati na podporo iz »bele" Ljubljane, središča Slovenije. Ljubljančanje! ne za-marjajte torej gorenjskih mestec, da ne prevlada ondu mlaČnost in preperelost v narodnem oziru, da ne pride sovražnik po noči in zaseje lulikv. Kakor je bilo orjaku Aoteju dotikati ue matere zemlje, da novo moč zadobi, tako je i nam treba vedne dotike z srcem slovenskih dežel. Bodimo torej vzajemni v narodnem delu, saj nič tako ne pouzdiguje narodnega duha in krepi rodoljubne zavesti tako, nego veselice iu družbe čisto slovenskega značaja.
©«1 levega brega Rlstrlee 27. avgusta. ]Izv. dopis] Že precej dolgo je, odkar se je bila otvorila nova proga lokalne železnice Ljubljana-Kamuik, a vender še-le danes spregovorim nekoliko o koristi, katero je nam, ki smo po šumeči Bistrici ločeni, donesla. Korist le-ta obstoji v tem, da si je občina Radomlje omislila nov most preke Bistrice ter otvorila novo krajšo pot do železniške postaje Jarše-Mengeš.
Komur so razmere tukajšnjih krajev znane, bode to prekoristno delo, katero je deloma že dovršeno, z veseljem pozdravljal, kajti s tem skrajšala se uam je pot do Železniške postaje za dve tretinji, sploh pa imamo bližnjo zvezo do vseh krajev desnega brega.
Z veseljem pozdravili smo vsi misel g. Feliksa S t a r 61 a, graščaka Kolovškega, da se most zgradi ter tudi z vstrajnostjo pri delu pripomogli, da se je v istini dovršil. In tu bila nam je dana prilika videti, koliko premore vstrajnost in jedinost pri tako važnem podjetji, kakerino je bilo ravno to, seveda da tudi tu ni mankalo nasprotnikov.
Kakor hitro se je za trdno zvedelo, da se bode jela graditi nova železnična proga, pričela se je tudi agitacija za nov most, ki bi imel skrajšati pot do železoične postaje Jarše, ter se je v ta namen sklenilo pri občinski seji meseca januarja 1890. leta prositi pri raznih dobrotnikih dobrohotne podpore. Okrožnica, ki je bila v to svrho sestavljena, ni ostala glas upijočega v puščavi, marveč našla je mnogo radodarnih rok, ,ki bo deloma z denarnimi vsotami, deloma z darovanjem lesa pripomogli k tej prekoristni napravi.
Pri tej priliki mi je zopet omeniti radodar-nosti gosp. Feliksa Stareta in njega brata župnika Bovškega gosp. Alojzija Stareta, kakor tudi si. deželnega zbora, ki so v to svrho darovali lepe vsote, katerih jeden tisoč je darilo si. dež. zbora.
Mnogo denarnih podpor žrtovali so imovitejši posestniki Radomeljski, katerim je korist občine vedno v čislih, razven tega pa tudi s tlako prihranili obilo troškov za voznino in delavce Delo pričelo se je v letošnji jako hudi zimi, ko je bila struga popolnoma suha ter tako pripomogla, da se je brez vsakih zaprek v kratkem času dovršilo lepo in koristno delo, ki je v ponos občini Radomeljski in v korist nam, ki smo v nje bližini. Spomladi pa se je delo nadaljevalo ter jela graditi
Priloga ^Slovenskemu Narodu" Si 196, dnć 29. avgusta 1891.
novo odmerjena pot, ki nas dovede po lepem senčnatem logu v kratkem času do vasi Preserje in od tu do prijaznega Mengeša.
Pri izvrševanji tega dela pa ne smem zamol-čati, da so v slogi in z združenimi močmi da veliko doseči, kar so pokazali vstrajoi Radomljani in razni dobrotniki, prvi, ki se niso bali napora in težav pri delu, drugi pa, ki so jih vrlo z denarnimi vsotami podpirali, ter s tem pokazali, da noče nihče zaostati, ako gre za splošno korist kraja.
Res je, da ni še vse prav lepo v redu, kakor bi imelo biti, a po prizadevanji občinskega zastopa Radomeljskega, ki pač sedaj ne sme rok križem držati, smemo se nadejati, da nam bode v kratkem dana prilika po lepi, gladki in najkrajši poti iz naših zapuščenih vasic dohajati mej šumni svet, da tako v veseli družbi zabimo oaamelost, ki uas tlači na naših ilovnatih in hribovitih tleh.
Da se vse lepo izvrši in se pri kaki tej stvari primerni slavnostni otvoritvi nove proge vidimo je misel Voškega samotarja.
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Gospod J. Markelj, profesor na učiteljišči v Kopru, imenovan je ravnateljem tega zavoda.
— (Gospod dr. Ivan Šlander,) deželni okr. zdravnik v Mozirji, premeščen je v Gornji grad.
— (Slovensko del. pevsko društvo .Slavec") nam uaznanja, da se udeleži po deputaciji 16 pevcev pod društveno zastavo pevskih slavnostij v Zagrebu dne 6. do 8. septembra.
— (Posebna vlaka iz Ljubljane v Celje in nazaj.) Povodom navzočnosti cesarja v Celji odpeljal se bode v nedeljo dne 30. avgusta ob 2. uri 53 min. popoludne poseben vlak iz Ljubljane v Celje. Zvečer ob 10. uri vrnil se bode iz Celja v Ljubljano. Za ta vlak dajali se bodo navadni vozni listi, oziroma listi za tja in nazaj.
— (Promet mej Trbižem in Pontab-1 j e m) bode se, kakor nam javlja obratno ravnateljstvo v Beljaku, danes ali jutri zopet odprl.
— (Razstavni vlak v Zagreb) po jako znižani ceni priredi tukajšnja Pavlinova potovalna pisarna dne 6. septembra t. 1. iz Trsta, Reke, Go-rice, Maribora in Ormoža. Vozui listki in prospekti se že izdajajo. Iz Ljubljane odhaja ob 4. uri 54 min. zjutraj vlak, ki se na Zidanem mostu z Mariborskim zveze in prihaja v Zagreb ob 10. uri 50 min. dopoludne. Udeležba po znižani ceni je mogoča z vseh postaj do Brežic Tega vlaka udeleže se So* kolska in tudi vsa druga društva. V olajšanje udeležbe priredi omenjena pisarna 8. septembra jednak vlak v Zagreb. Ta vlak pojdo iz Ljubljane ob 4. uri 54 min. zjutraj, a pride v Zagreb že ob 8. uri 52 min. dopoludne in odhaja taisti dan ob 11. uri 20 min. zvečer iz Zagreba kot poseben vlak in ima brzo zvezo na Zidanem mostu z obema po-nočuiina poštnima vlakoma. Vsi listki so 14 dnij z dvakratnim izstopom veljavni. Cena iz Ljubljane v Zagreb in nazaj jo za I. razred 8 gld. 20 kr., II. razred 6 gld., III. razred 3 gld. 80 kr.
— (Od nekod) se nam piše: Zelo Čudno je to, da so se vabila poslala gasilnim društvom na Kranjskem iz Hrvatske, katera vabijo na shod (BlavnoHt) gasilnih društev, ki bode 12., 13., 14. in 15. septembra t. 1. v Zagrebu, v jedini blaženi neinščiui in da se na te vabila zavezni odbor kranjskih gasilnih društev tolikanj briga za to slavnost, da sedaj[ona še posebej in previdtieje v slovenskem jeziku vabi k tej slavnosti. Zakaj se pa za v Prago zavezni odbor ua njih prijazno, tudi v slovenskem jeziku poslano vabilo prav nič brigal ni in niti jednega poslanca od zaveze vseh kranjskih gasilnih društev odposlalo ni; pač pa odpošlje v u em Š k o-češke Toplice k shodu zavezni odbor dva in Ljubljansko gasilno društvo še posebej dva. Čudna logika!
— (Vrsta porotnih obravnav), ki se prično dne 31. t. m. pri Ljubljanskem porotnem sodišču: 31. avgusta, 1. obravnava: Marija Iliuter-BChvveiger, hudodelstvo goljufije; H. obravnava: Andrej Perko, hudodelstvo spolskega posiljeuja in oskrunjenja; III. obravnava : Emil Stattin, hudodelstva tatvine. Dne 1. septembru, I, obravnava: Cezar Strigl, hudodelstvo uboja; II. obravnava: Anton Ortar, hudodelstvo uboja. Dne 2. septembra, I. obravnava: Matija Žan, Urban Svetec in Anton Tojfer, hudodelstvo uboja; II. obravnava: Martin
ravnava: Janez Čarman, hudodelstvo uboja; II. obravnava : Fran Spelot, hudodelstvo uboja.
— (Vabilo h koncertu in občnemu zboru »Slovenskega pevskega društva") v nedeljo dne 13. septembra 1891. na Ptuji v »Narodnem domu". A. Ob 11. uri predpoludne: pevska vaja v gornjih prostorih »Narodnega doma". P. n. pevke in pevci se nujno prosijo, da o pravem Času dojdejo. Đ. Ob 1. uri popoludne: skupni obed v spodnjih prostorih »Narodnega doma". C. Ob 3. uri popoludne: veliki zbor z naslednjim vsporedom: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Poročilo a) tajnikovo, b) blagajnikovo, c) arhivarjevo, d) računskih preglednikov. 3. Spremenitev §§ 1, 5, 6, 13, 15 in 18 društveniih pravil. 4. Volitev a) predseduika, b) odbora, c) treh računskih preglednikov. 5. Razni nasveti. (Ako ob 3. uri popoludne ne bode potrebno število društvenikov navzoČnih, skliče se v zmisiu § 17 društv. prav. drugo zborovauje na 4. uro popoludne.) D. Ob 5. uri popoludne: začne se koncert. Ustopnina: 50 kr. od osebe, 20 kr. za kmete; pevci in dijaki so ustopnine prosti. E. Po koncertu: ples. Odbor.
— (Odbor »Slov. pevskega društva") prosi svoje p. n. poverjenike, da bi razdelili mej ondotne člane našega društva vabila na veliki zbor in koncert dne 13. septembra t. I. in ob jednim, (kjer se to še ni zgodilo) društvenino pobrali, da bode mogoče račune za letošnje poslovno leto sklenoti — Pri koncertu ponavljale se budo deloma tudi stare pesmi. Kdor je prejšnja leta sodeloval io se na letošnji koncert pripravljal, labko sodeluje. Vsak, kdor ima kakšne želje do odbora, naj se obrne pisma no nanj; ustreglo se mu bode točno.
— (V Gorico in na sv. Goro) pelje posebni vlak po jako znižani ceni in ugodnih pogojih iz Maribora in Trsta, dne 7. septeubra t. I. Vozna iz Ljubljane v Gorico in nazaj stane samo 4 gld. 50 kr. v III. in 6 gld. 80 kr. v II razredu. Iz Nabrežine v Trst in nazaj je cena v III. razredu na 45 kr. in v II. razredu na 70 kr. znižana. Listki so veljavni 14 dnij. Vse drugo o tem se poizve v Pavlinovi potovalni pisarni v Ljubljani kakor tudi o posebnem vlaku na sv. Višarje, kateri odhaja dne 5. septembra dopoludne.
— (Veselica bralnega društva pri Devici M. v Polji), ki bi se bila morala vršiti v nedeljo dne 23. t. m., se bode jutri v nedeljo, dne 30. t. m. po že naznanjenem vsporedu.
— (Ormoška čitalnica)  priredi  s prijaznim sodelovanjem Ormoških gospodičiu in gospodov dijakov v svojih prostorih dne 8« septembra ve Belico s sledečim vsporedom: A. 1. M. Vilhai : Uzor, meš. zbor.   2. Pozdrav.   3.  A. Nedved: Dijaška, moški zbor. 4. H Volarič: Slovan na dan (soprau in alt-Bolo), meš. zbor. 5. D. Jeuko: Bogovi silni, moški zbor.   6. H. Volarič: Pri zibeli,  ines. zbor. B. Gledališčna igra „Izbiralkaa. C. Posta zabava in ples. Mej posameznimi točkami svira Ptujska godba. Začetek ob 1/a6. uri zvečer K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
— (Gozdni požar.)   Pri Pulji blizu trd ojave Bradamonte, začel je goreti gozd.   Ker ni bilo vetra, so ogenj kmalu pogasili.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Reka 29. avgusta. Z Zagrebške razstave vračajoče se Dalmatince so tukajšnji Hrvatje z venci vsprejeli, kar je vzbudilo burne cestne demonstracije deloma za Dalmatince, deloma proti njim. Vse redarstvo je na nogah. Do sedaj nobega boja. 0 polunoči demonstracije še trajale, več oseb zaprli. Mesto razburjeno.
Valparaiso 29. avgusta. Balmaceda udal se je dne 27. avgusta v Valparaisu ustaški vojski. Izgube na obeh straneh jako velike.
Pariz 28. avgusta. „Gaulois" javlja, da se bodo spomladi pretrgana pogajanja zaradi ruskega posojila v drugi polovici septembra zopet pričela.
Berolin 28. avgusta. Veliki knez Vladimir s soprogo in otroci semkaj došel. Veliki knez odpotoval je v 8ch\verin, soproga in otroci v Pariz naprej.
Razne vesti.
* (Regulacija „2elezuih vratu.) Iz Orftove se poroča, da piviv dobro napredujejo dela
1 nn in a
ne visoka Velikanski nasip pri Grebenu, ki ima nalogo zajeziti široko strugo, se že vidi in gre delo urno izpod rok. Uazstreljevanje skal pod vodo vrši se s stroji, ki so se nula&č v to svrho naredili. Dela vodi uadinžener Rupčić, ki ima nad 3000 delavcev, kateri delajo pri raznih oddelkih. Tujci prihajajo iz vseh krajev, da ogledajo dela, kar je pa težavno, ker je treba imeti posebno dovoljenje ogerskega ministra Barossa.
* (Rumunska kraljica,) ki biva zdaj v Benetkah, je baje nevarno obolela na živcih in kaže ueko bolestno hrepenenje po samoti. Ne pusti nikogar do sebe, kakor svojo ljubljenko, gospico Va-carescu, o katere romanu s kraljevičem rumunskim se je že toliko pisalo. Pozvali so znamenitega patologa dr. Charcota iz Pariza v Benetke.
* (tir i pa.) V Varšavi in v okolici je zopet začela razsajati precej buda hripa.
* (Slavni potovalec S t a n I ey, ) ki si je, kakor znano, uedavno zlomil nogo, odpotoval je iz Berna v Švici v Pariz. Dva moža prenesla sta ga iz čakulnice v vagon. Sicer pa se počuti prav dobro.
* (Eksplozicija v tunelu.) V Burkeu eksplodiralo je 200 funtov razstrelivnega smodnika pri ubodu v Blak Bear tunel. Učinek eksplozijo je bil grozen. Tunel bil jo na 100 čevljev dolžine popolnoma rezrušen. Osem delavcev je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih,
* (Usmrtenje ljudožrcev.) V Saiut Louisu, glavnem mestu Senegala, usmrtili so Štiri črnce, ki so umorili dve žeuski, ju zrezali, spekli in hoteli pojesti. Dvajset domačinov, katere so povabili k tej pojedini, zaprla je oblast.
* (Naša Btauovauja) so dandanes vseskozi premajhna, kar je posebo čutno, ako se popravlja makar samo jedna soba. Ako n. pr. svetliš tia kateri sobi, treba jo je imeti odprto po več dnij, da se odpravi gotovo neprijetni duh navadnih oljnatih barv, katera se obično porabljajo v to svrho. Franc Curistofv Pragi iu Berolinu izdeluje že dolgo vrsto let svetilni lak za tla, in ta iak posuši se še med mazanjem ter nima prav nobene vonje. Vsako sobo, kateri so se tla namazala s tem lakom, moči je takoj zopet rabiti, kajti tega ne zadržuje niti kaka vonjava niti klejanost osvetljenega poda. Tu lak dobiva se v vseh večjih mestih avstro-ogerskih, v Ljubljani pri g. Ivanu Luck-manuu, a paziti je na ime Franc C lir isto i. kajti i ta izdelek posnemajo brezvestni ljudje, kakor sploh vsako dobro iznajdbo.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovska in obrtniška zbornica. XII
Železuišha uprava se sklicuje dalje na pogodbo z dne 1. jau. 1889. 1. o vzajemni rabi voz v obrežji društva nemških železniških uprav.
Po tej pogodbi in sicer po §.§. 11., 12., 13. in 14. morajo železnice vzajemno plačevati za porabo voz najemnino In zamudno pristojbino.
Najernščina za vozove je sestavljena iz pristojbina za pot iu čas.
Najernščina za pot znaša pri tovornih vozeb 0 01 marke za v^ak pretečeni kilometer.
Najernščina za čas se računi po številu dni in ui, kolikor jib je bilo voz na rabljeni železnici in znaša za 24 ur tovornih voz 1 marko.
Pogodba določuje tudi čas porabe, za ta čbb je račuuiti le najemščino za voz.
Po preteku te dobe za porabo mora železnica plačati tudi zamudno pristojbino po 2 marki za 24 ur.
Pa celo na podlogi te dogodbe se ne vštevajo po §. 14 nedeljo m prazniki v zamudno dobo, torej je prav naravno in logično, da imajo tudi podjetniki počitek ob nedeljah in praznikih.
Dasi tudi torej obratni pravilnik veleva jasno in razločno, naj se ne naklada ob nedeljah in praznikih, m dasi tudi obratni pravilnik ne razločuje med postajami iu industrijskimi tiri, vender se pod leluikoui preti celo z odpovedjo pogodeb glede industrijskih tirov ter se b tem silijo, da se ne brigajo za nedol|ski počitek.
Koliko nerazmerno veče stroške imajo podjet uiki vsled tega, razvidi se iz tega, da jo ob nedeljah iu prazuikih za 6 urno delo plačati toliko, kolikor za 10 urno ob delavnikih, in da morajo posestniki svojih tirov imeti za nedelje in praznike kar pripravljene delavce, ako treba voz premakniti na tir,_ česar seveda ni mogoče uže prej vedeti.
Železniška uprava hoče s to naredbo gotovo le poniankanje voz kolikor mogoče nadomestiti.
Pa četudi je priznati, da v občo zelo vpliva na pravočasno prijiravljeuost voz krajša ali daljša zamuda pri nakladanji in razkladali,i, vender ni mogoče po pravici zahtevati, da «e odpravlja po-maiikauje yoz ob stroških in v škodo podjetnikov, ki imajo svoje tire.
To bi so morebiti lahko doseglo z drugimi pripomočki, ne da bi kedo moral Škodo trpeti. .
Odsek meni, ker se uajbrže taki slučaji tudi ua Kranjskem dogajajo in bi torej dopolnitev obratnega pravilnika v navedenem smislu koristila tudi kranjskim iudustrijcem, da je ugoditi prošnji Budejeviške zbornice, in zatorej predlaga: Častita zbornica naj podpira omenjeno peticijo. — Predlog
it* hil varira i nf.
Hlgaren zdravilen n s peli. Vsem, katero vsled zapretja ali slabeg-a prebavljenja napenja, tiidi, jih glava boli, ki numajo slaatij do jedij in ali jim je drugače slabo
Somaga gotovo pristni „Moll-ov S ei d 1 i tz - p r a 5 e k", katljica L  gld. — Vsak dan ga razpošilja po poštnem
Eovzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvomi založnik, na ► unaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko iu podpisom. 4 (4—11)
Tujci:
28. avgusta.
Pri Hallei: Batid, ltreuman, Muck, Kichingcr, Kum-bold, lllek. Partsch z Dunaja. — IJock iz Draždan. — Dr. Gruber iz Pulja. — Patner iz Trsta. — Krap 3 s Krškega. — Rninbold. Kiistner la Gradca. — Schlik iz Metlike. .— (Sruden * Vrhnike. — Pl. Dulonv iz Berolina. — Kuzum-novic iz Zagreba.
Pri Nlonn? VVeinborger, Bteiner, Kaiser, Kosains, Braun, Klingor z Dunaja. — Dten, <3ricco, VViedner, UoHa iz Trata. — TauaBig iz Pečuha. — Kokošar iz Šebrelj. — Schlagor z Bleda. — Fiala iz Prage. — Wolf iz Pulja. — iteinhard iz (iradca. — Vitez pl. Casalanga iz Italije. — .Irršinovic iz Črnomlja.
Pri bavarnkeiii dvora : Muhić iz Črnomlja.
Pri av»tri|Nkeui cesarji: Kraker iz Senožeč. --Doloetti iz Trsta.
Pri lainem kolodvoru: Niločic iz Trsta. — Lip-tak iz Budimpešte. — Krištof iz Novega mesta.
Meteorologično poročilo.
J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
5 3	7. zjutraj si. popoi. 9. zvečer	787*6 mm. 736-3 mm. 736*6 na.	11-2» C 24 4° C 170° C	al. svz. si. jzh. s!, jzhv	jasno jasno jasno	000 mm.'
Srednja temperatura 17*5°, jednaka normalu.
ID-ianaJslca, "borza
dne* 29. avgusta t. 1.
(Izvirno telegrafiono poročilo.)
Papirna renta.....
Srebrna renta .....
Zlata renta......
6"/, marčna renta .... Akcije narodno banke   . .
Kreditne akcije.....
London .......
Srebro ........
Napol.........
C. kr. oekini......
Nemške marke.....
«•/. državno srečko iz l. I «5-1 Državne srečke iz 1. 1864 Og«;rska zlata renta 4°/0 . . Ogorska papirna renta !"."'„ . Dunava rog. srečke 5° ,  . .
Rudolfove srečke , . . A k olje anglo-avutr. banke Tramway-drnit. velj. 170 gld. a. v
včeraj	—	(UlIOB
gld. »0 55	gld	. 90 40
,     90 20	~~ f	9080
,    110 75	mmm n	110 50
„ 10IH0		102*06
. ion-	1 n	1012—
■   274- —	n	27325
„ 117.55	~"~ 9	117-55
; 935"/,	mm n ~~* ■	9 35V,
„ fitJO		iS 80
„     57 80		57 80
250 gld.	186 trld. fiO kr.	
100 .	179	,   ™ .
•   •   *   • •	103	
	100	.    15 .
.    100 gld.	120	n    25 .
zast. listi . .	115	•   50 ,
	189	.  as .
.    io „	20	
.    120 ,	151	• •
221   . —
GLAVNO SKLADIŠTE
KIJEVE
najčistije lužne
KISELINE
kateri jo kot zdravilni vrelec zo več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal i* prebavil, pri protlnu želodčnem in me-burnem kataru. Izvrsten je za otroke, pre-(5 6)       bolele in mej nosečnostjo.
Najbolji* dijelotična in osTcietalna pijaca. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj.
[Ceniki
pošiljajo se zastonj .
t uiiikovaiii. a
Največja zaloga
šivalnih strojev
Ljubljanu.
Nizke osne. — Ugodno plačevanje na obroke. — Stari stroji se zamenjavajo. — Popravki se Izdelajo hitro, dobro ln (25)        ceneno. (476)
Otvoritev gostilne.
Podpisanec naznanjam »lavnemu p. n. občinstvu, da sem prevzel gONtilno
v Krojaških ulicah h. št. 1
ter obetan, da bodem skrbel M doliro in pri Mu« vino, aveie pivo, dobro in eeue Jfdl in pn/.uu postrežbo.
Obilnega obiska prosed, priporočam se
(718—1) z odličnim spoštovanjem
Karol Pogačnik.
1 4
i
i
Deželnoknjižno posestvo
na Kranjskem, blizu železniške postaji; Zidani most, s 300 orali Nveta, in sicer 48 .ovalov njiv, 148 oralov travnikov, 8 oralov sadnega vrta, 95 oralov gozda, s popolno ekonomijo, mlinom, žufgo in lepo gra&Čliio je na prodaj i.n 25.000 gld. — Pojasnila daje Ferdinand 4ivnw.lv v Zagrebu. (716)
Razprodaja
500 hektolitrov
obče priljubljenih, dobrih in pristnih
vrst
hrvatskega vina
od sv. Ane, Plešivice, Jaške in okiškega gorovja,   z let   1883,  1884,  1885, 1888,
1889, 1890, hektoliter po uiti. IH
«1o 45 franko do železniške postaje
Korlovec ali Jaška. Kdor kupi 50 hektolitrov aH več, dobi hektoliter za 2 ali 3 gld. ceneje. (7io—5)
Podrobnejša pojasnila daje J. Zllllllier-mami lnsin. Karlovec, Hrvatska.
Dr. Rose Mu balsam
je nad 80 let znano, probavljanje in slast pospešujoče iu napenjanja odstranjujoče ter milo raztapljajoče
domače sredstvo.   (iai—27>
Velika steklenica 1 piti, mala 50 kiv. po posti 20 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana j varstvena znamka.
Starišem
(673-3)
ki žele dijake i/.rodit i za smerno ceno v stanovanje, hrano, dobro odgojo ter vestno nadzorstvo, priporoča se gospodinja, katera se že ved let skrbno in vestno trudi z vzgojo. — Več se izve'v prodajnlnlel konNnmnega društva ua Francovem nasipa, konec Krojaških ulic h. št. 8, kjer se vsprejemajo tudi pismena vprašanju.
V najem oddani svoji
čLT7"e IhLišI
v kojih sem dozdaj sam vodil trgovino. Hibi sta jedna tik druge, sredi vasi, zelo prostorni ter za vsak obrt jako sposobni. Več in natančneje poizvd se pri posestniku Tomažu Štruklju v Cirknem (Primorsko). (708—3)
V AMERIKO.
„       VOŽNJI LISTKI
6 M  (135—29) pri
ulzozeiUMlio - anieriikl parobrodu! družbi*
I Kolowratring 9 IV Weyrrngergasse 7*
DUNAJ.
Prospekti in pojasnila točno in zastonj. Najkrajše, najoeneje ln najhitreje potovanje.
puškar
v Borov IJ a h (Ferlaen) na Koron k. eni
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogrske.
Tam se tudi dobi
'rasko nni?ersaIno domače a»ilo
To sredstvo pospeSuje prav izhorno, kakor svo-dočijo mnoge skuSnje, čistenje, zrnjenje in leftenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine.
V ftkatliicali po 35 kr. in 25 kr. Po pošti 6 kr. ver. Na vseh dolih zavojnine je moja tu dodmia zako-
nito varstvena znamka.
Olavna zalega
B. FRAGNER, Praga,
it. -113-201, Hala struna, lekarna ,,pri črnem orlu", |t" Po Itn a razpoSiljatcv vsak dan.
izdeluje in prodaja vsakovrstne uove puAke in revolverje ter vse lovske priprave« patroito ter Sruzo utreljlvo po najnižjih cenah. — Puško so vse pre-NkuNene na ces. kr. izkugavaliŠoi ter zsznamenovano z znamko tega zavoda. (175—51)
Za izbornost blaga jamci IzdolovatelJ. Stare puške popravljajo se oeno. Ceniki pošiljajo se brezplačno.
Tinktura
za želodec.
(Tinctura Rhei Comp.)
lekarja Piecol^a v Ljubljani, narejena z v edine iz samega pristnega kineškega revuja, jo ukusno in izdatno zdravilu, katero ureja funkcijo prebavnih organov. Razpošilja jo izdelovatolj v zabojčkih po 12 steklenic.
Jedna steklenica velja 10 kr.
_ _<7ia—46)
KAROL TI LL, Ljubljana, Špitalske ulice 10.	
Svinčniki iz tovarnic: L. C. Hardmuth & Comp. v Budejovicah; A. VV. Faber v Parizu, za dijake, risarje, arhitekte, stenografe, mizarje, gozdarje in za urade; svinčniki za kopiranje in za umetnike; pastelni svinčniki in taki za skladišča, železnice in uredništva. Svinčniki za listnice.	Peresa iz tovarnic': Karol Kuhn & Comp. na Dunaji; D. Llonhardt & Comp. v Birming-hamu; F. Soennecken v Bonnu; potem Klapsova, Grainerjeva, Rasnerjeva, av-strija, knjižna, korespond., konkordija, Št. Jurij, ženska, stenografska, risalna, ničla, Dunav in aluminijska peresa.
Pismeni papir Buper-fini ministerski,  izborno fini ministarski, iino-fini za urade (surogat narejen brez lesa), srednje fini za urade, navadni za urade, super-fini dokumentni papir in konceptni, plavkasti konceptni papir (surogat, narejen brez lesa); fino melirani konceptni papir, japonskega dokumentnega papirja imitacija, tanki pergament ni zavoj ni papir, pergament za ukuhnine, Bteklenasti in gladilni papir.	Tinta najboljše  vrste:   tank ote koča kopirna tinta   za   pisarnice,   Pariška kopirna tinta, vijolasta ali črna, intenzivno črna tinta  (za pisarne),  izborilo lina črna univerzalna tinta,  dobličeva tinta, cesarska, antracenska, alizarinovn in av-togTafska tinta in posnemovalna tinta za hektografe.       (4,™— ia)
Oziraje se na v „ Slovenskega Naroda" št 181 z dne 11. avgusta 1891 priobčeni zakupni razglas intendancije 3. voja, žt. 6906, zaradi zagotovitve dobave kruha in ovsa za leto 1892., se naznanja, da se bodo pri oddajnih obravnavah za vse postaje, ležeče v področji tega voja, vsprejetnale tudi alternativne ponudbe za kruh iz
Mna pol pšenične In na pol ržene moke" in zA
kruh. kakor je bilo določeno v zakupnem razglasu.
V Grade i, dne 28. avgusta 1891.
(719_1} C. in kr. intendancija 3. voja.
Prodaja se posestvo
ležeče v Kapužali, pol ure od Hegli n J na (»oren|«keni in olnosno ■ .«•**•«•. pa K»«lovl|ice in IIUmIu. obatoječe iz k Diet IA k «> hI*«.* z froNpodarNklmi poslopji in vrtom, jedno vulfuvko %u «-r*T**lo, zemljiriel (njivami, senožetmi, dobro zaraščenimi gozdi in pašniki) s površjem 27 oral 76 O0 (od katerega se računi le na gozd 13 oral in 487 Q *), b čistini katastraluun dohodkom 82 gld. V obližji je Grilčeva tovarna za sukno, pa letovišči Alboii-jevo in Bock-ovo.
Natančnejše podatke zveš v c. kr. liofaraki piNarnl v Tržiel, f ven t u val m i pri Joitipii f iuVk-u v Kuježaku, poŠta Zagorje pri sv. Petru na Notranjskem. (703—3)
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
(270—40)
čista, alkalična kiselica.
Glavna zaloga pri
J. LIHINGER-ji
v LJubljani. Kloiska cea t a hiš. št o v. ii.
Prodaja po prvotnih cenah.
St. 16.472.
Zaloga piva v Ljubljani prve Graške delniške pivovarne
združeni pivovarni
Schreiner v Gradci in Hold v Puntigamu
je pri (173-25)
Zoppitseh-u
IKIolod-srorelsie vilice št. S24b pritlično
kateri ima v svoji mestni in tranzitni ledenici v Ljubljani po n i/ki tovarniški ceni na prodaj y sodčkih in steklenicah
najboljše vrste vedno svežega piva
iz zgoraj imenovanih pivovarn ter pošilja mestnim kupovalcem piva tudi potrebni led na dom brez vseh stroškov.
Na vprašanja odgovarja točno ln frankovano. "W
ANDR. DRUŠKOVIČ
trgovec z železnino Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10
priporoča svojo "bog-at© zeulogr©
štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa i. t. d.,
k ploh vaega v to stroko »padajočega blaga.
Fine (4i6-i7)
vodne pile ln žage
za kojih izbornost se jamči, po najnižji ceni.
(722)
skladne obravnave glede poprav prebendarskih poslopij župnije Trnovske v Ljubljani.
Vsled prošnje cerkvenega predstojništva župnije Trnovske v Ljubljani za popravo župnišča in pripadajočih gospodarskih poslopij potom postavnega sklada, določa podpisani magistrat na podstavi pooblastila visoke c. kr. deželne vlade z dne 23. t. m., št. 9644, da bodi skladna obravnava v zmislu §. 15. deželnega zakona z dne 20. julija 1863. leta, št. 12 dež. zak., v Četrtek
dne 3. septembra letos
popoludne ob 4. uri v llMVSf ni dvorani.
Magistrat vabi k tej obravnavi vse tiste, ki so dolžni skladati v navedeno svrho, t. j. vse katoličane, kateri stanujejo v okrožji župnije Trnovske in plačujejo neposredni davek, pa pristavlja, da bode vsacega, kdor ne pride zraven, zniatrati zadovoljnim z nameravanimi popravami in zavezanim za plačilo doneska nanj spadajočega.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 26. avgusta 1891.
Župan: Peter Grasselli.
fi „Pri Jožetu" v Brežicah.
%1 _ »^ T— T».T—■     T—. T—- m— m— T—*_m_*_T—"L^SS*^.T— T—T—T—^53^
I
I
n I
I
I I
ii ii ii ii
Velečastiti duhovščini, učiteljem in slavnemu p. n. občinstvu priporočam .svojo dobro založeno trgovino m popoluonio novim
modnim, suknenim, platnenim, volnatim blagom za ženske obleke, kurentnim blagom,
kakor tudi:
s špecerijskim, droguerijskim, kolonijalnim
in materijalnim blagom. |f Specijalitete: čaj, konjak, rum in likar -^g
Kupovanje vsake vrste deželnih pridelkov in jajec.
Zagotavljam vsacemn najcenejšo in pošteno postrežbo vkljub vsaki konkurenci ter k mnogobrojnomu obiskavanju uljudno vabim in se priporočam z odličnim spoštovanjem
(U3t»_4) Jože Kukovi«;.
*^H» m^ZSTi     *^»* **TT * ™ *^L^* ^
1
u II'
I
S •t
ii
s
n
D
i
a
(Največja razpošiljalnica tlaia T Brnn
Filip Ticlio,
C
(99—27)
Zelny trh 21. BRNO Radnička ulice 17.
Uaa]>oailja proti povzetju uli predjUa^Jlu : Mrimkcira mi k un, uletrov 8 10, mik avlo moiko obleko, ilohra linao anino kM. ft-—. BrnakegM lukm, metrov H-10, za celo moško oblek«, bolju liti« Mna gld, B'—. BnuktgB hukna, metrov Slo. ca eelo moško »Muko, nujftnojia bazo aamo gld. 10 7fi. liruake£& sukna, firiio barv.-, metrov S-lo, zudoatujoč za aulonikn obleko, Jako trajno
- mi" Rld. it-—,
Metra 2. za ogrtač, v najlltiojiih barvah in hlaRnih vrntuli, urno jjld. t;—.
' ••"        >•'•••< • za i n.....      (.I.i  i o  —ii..- proti, au janiit), t najuuvojaih uariiih in
harvnh, metrov 0 40, i.t culo imiako oblnko Hamu ft\ii. $■—. «»s|]iii<-k 1'latiK'ion.k blatit, miUinovo bluno, ki ni) aiuo prati ln v čudovitih uaorcili
metror ii'1, / i calo rooiko ubluko aamo ^ld. 4' —. Ojrrllljnlo   it Hiikiimii,  B  .-.•trtuik   <lolu>>.  «ld. 130; ^iata volna 10 čotrtink dolgo n'u\.   4'— i  popolnoma črno a ivilnoiiiini  rutami (kasuuraki robec za žalovanj«) gld. 4 60.
Blago
za ženske obleke
v vucll n minili tkanja, izvršbah iu barvali, najnovejše in naji-lfjrant-nejfie za pomladansko in lioletuo gezono ISt)l/t>2.
Za celo obleko,
dvojno siriko,
v dobri bazi 10 m gld. .'?.f>0
Francosko blago,
(latini),
ki se sni« prati, za kar ac jamči.
Za celo obleko,
J 0 metrov: v dobri bati    . . gld v lini bazi .... „ v najfinojfti b&ii „ v atlasasti bazi .
2 "H0 §-60 4*0
G —
v boljši haži i<» m v finojii baii 10 m v najfinejši bazi, (\i t.i volua 10 m v velefini bazi, 6ista volna  10 m
francosko blago.
8—
i:i-
Jutni zastori,
turški   uzorec   komplot ne dolgosti prvo bazo gld, 3'f>0 druge baže gld 2 50.
Črni kašmir,   I TuniSM zastori.
saksonski izdelek, gladek,
progaBt ali rožast: 1   obleka  10   m, gladek
gld. 450. 1 obleka 10   m, progast
gld. 5*60 do najfin. vrbte.
Angleški sefiri (platno),
najfinejše in najprakticneje za domaČe in cestne obleke. Novo!
1 cela obleka v  In. bazi
10 m gld. 5*60. 1 cela obleka v Ha. bazi
lo tu gld. 4 —._
7. z.atom  pretkani, z vele-tinimi   progami   in copi, kompletna dolgost v vseh J barvah gld. 450.
Garnitura,
' 2 posteljni pregrinjali in prt I iz juto.   .   .   .   gld. ■", iz ripsa   ...     „ 4-50
Manilske posobne preproge
jako trajne, ostanek 10—11 m tfld. 8.40,
Platneno blago
kos-SO  Dunajskih vatlov.
Cena kosu:
RumhurSko statvino platno, 5 četrtink Široko gld. 650.
Rumhurški oksfbrd, pristne barve, Ia gld. *i'50.
UumhurSki oksford, pristno barve Ha gld. 1 50.
Sii'un, dobre baže, it gld. 4-50, 5 50, 650 do gl. 9—.
Domačo platno, Štiri Cotr-tinke Široko, j;ld. 450, 5 četrtink gld. 5 50.
otefauiJHko platno, pet Četrtink Široko, popolno nadomestilo za platnene tkanino gld. 9-—.
AHasasti gradi za posteljne prevlake Ia gld. 8 50, Ha gld. 5 50.
Platnene rjuhe broz Sivi, ki umni 2 m dolg gld. 1.10.
Kauefas, Ia baže za posteljne prevlake gld. 6.—.
Žensko srajce iz Sifona ali moCncga platna, s čipkami, *> komadov gld. 3'50. iz najboljše Rumburske tkanine s švicarsko vezenino«; komadov gld 6*—.
Ilustrovani modni katalogi zaRtonj in franko se na zahtevanje od vsega blaga zastonj
— Uzorci pofiljejo in franko.
Najlepši
najceneji
otročji vozički
pi Antonu Obrezi,
tapecirat*j i (454—15)
Ljubljani, Šelenburgove ulice. 4.
WŠky Noto, lino iu moćno blago. ~^MI
Vsak slovenski gospodar,
ki 5e ni naročen na    i 1 ii h t r o v a n gospodarski list Kmetovalec'1   h  priloga „ Vrtnar",  posije naj svoj
naslov o. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani, katera mu doposlje prvo številko brozplHĆuo iu iz katere more ■pravidetl, da je list neobhodno potreben za vsakega napadnoga slovenskega gospodarja. (60—37)
sr vaprejmo na hrano in stanovanje. ()ndu imeli bi tudi priliko vaditi se v italijanskem jeziku in Bviranji na klavirji. — Već je izvedeti pri gospuj Joalplni Koren, v LJubljani, na Mestnem trgu, v Kendlnl hlil v II. nadstropji. (711—1)
O t—I
se
<
I CD
i n
t CD
i m I p
aa**^4^444
V torek dne 1. septembra
se bode
otvorila znova
KAROLA KMELNIGER-ja
trg ovina
z
ženskim konfekcijskim blagom
v Ljubljani
na Mestnem trgu st. S
in eicer kot filijala (Iraške trgovine.
Velika zaloga
konfekcijskega blaga za dame in otroke. (713-2)
Dobro ohranjene
(715—2)
police za prodajalnico
želi takoj kupiti trgovec.
Ponudbe vsprejeroa upravniitvo „Slov. Naroda".
z dobrimi Rprtčali, slovenskega jezika zmožen, vaprejnae Me takoj v pro«l»Jalnioo s mešanim blatgoiu iih deželi. — Zahteva se, da naznani svojo dosedanje službovanje, in v »lučaju, ako bi zsmogel kavcijo uložiti,
izroči se um dobro obiskovana in na lepem kraju stoječa produfitlulct* pod ugodnimi pogoji v iinjem. (714-2) Ponudbe vsprejeuia tipravniStvo „Slov. Naroda".
FRAN CHRBTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih laatnoatlj in jednostavnoga rabljenja se posebno priporoča, kdor hoče aam lakirati tla. — Sobo se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva so v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — Usorol lakiranja ln navod rabi dob« ■« v vseh zalogah.
Dobiva se v LJabUanl pri FRAN CHRISTOPH,
IVANU LUCKMANN-U. .,5$!^
C. in kr. intendancija 3. voja.
K štev. «924.
Izvod iz razglasa.
C. in kr. državno vojno ministerstvo namerja preskrbeti si jeden del letne potrebščine
oblačilnih in opravnih predmetov iz usnja
za c. in kr. vojsko za leto 1802. po posamnih malih obrtovalcib.
Obširnejši pogoji za udeležitev pri tem zalaganji so navedeni v razglasu, priobčenem v tega lista št. 190 z dne 22. avgusta t. 1.
V Gradci, dne 7. avgusta 1891. (664—1)
Za zobe nepresežno ^5
je
I. Tinkoczy-jeva voda za usta
tiromatiska, svetilna tekočina, katera ovira pohabljenje z"b in odpravlja zadah uat. — Velika steklenica 50 kr.
II. Trnkoczy jev zobni prašek
je jako obljubljen in avelllen ter dola zobe bloBtefte bele, a 30 kr. Navedena zdravila, za katerih izbornost je do&lo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno svoto v zalogi ter jih razpošilja vsak dan po posti
lekarna Tm.Hsz6cz3T
poleg mestne hiše v Ljubljani.
ffmJT Narooilam od zunaj zadoftoa ae s obratno poito.
Gradec: Lekarna Vendellna pl. Trnk6czy-ja, deželna lekarna, Sackstrasse. Dunaj: Lokama Viktorja pl. Trnk6ozy-ja, ,pri sv. Franciiku", (ob jednom
kemična tovarna), V., IIundsthurmBtrasse 113. Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkoczy-ja, „pri zlatem levu*, VIII., Josefstadter-
strasse 30.
Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczy-ja, „pri Uađeckiji", III., Kadetzky-platz 17. (616—6)
lovo racij onalno z<lravljenje.
ta
T*
N
S
Vsem bolnim na živcih.
■ e   najtopleju   priporoča  21. izdaja   izšle brošure Romana Weissuiana>a
B51 Ueber Nervenkrapkheiten, Vorbeugung und Heilung.33
Dobiva se zastonj (332—10)
v lekarni J. Svobode v Ljubljani.
Spričevala znanih zdravnikov.
društvo za zavarovanje na življenje, na rente in proti nezgodam
na Dunaji.
"Ustanovljeno leta
^ m
Poroštveni zaklad av. v. . gl. 41,389.671-82 vStanje zavarovalnin 1. dne
julija 1891....... „ 204,921.639-41
Izplačila do 1. julija 1891 „ 82,734.828-11
Zavije
na življenje v vseh kombinacijah, na doto in na kapital, katerega je izplačati o gotovi starosti, potem na rente in proti nezgodam.
Vojaška zavarovanja za neslužbujoee vojake sklepajo se brezplačno.
Zavarovauel dob£ mimo iilseltc premtje, katero plačujejo,  tudi delež dohirka,  ln to  pri vsi'li kombinacijah. (613—6)
Glavni zastopnik za Kranjsko:
J. J. Naglas v Ljubljani.
T
Izdajatelj ia odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".