n aj večji slovenski dnevnilT^^ v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 3 Za pol leto.....$3.00 1 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Q GLAS list slovenskih .delavcev v Ameriki« 8 The largest the United States. - Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CBelses 3—3878 Entered M Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. I, under Act of Congress of March 3, 1871' telefon: CBelsea NO. 302. — ŠTEV. 302. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 26, 1931. — SOBOTA, 26, DECEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK SENAT BO RAZPRAVLJAL 0 NEZAPOSLENOSTI predlogi dveh senatorjev sta v direktnem nasprotju s predsednikovo politiko V Združenih državah je sedem milijonov nezaposlenih. — Senatorja Costigan in La Follette za-1 htevata, naj da vlada tristo milijonov dolarjev za pomoč nezaposlenim. — V senatu se bodo vršile o teh predlogah ostre debate. — V tobač-• ni industriji je opažati malenkostno izboljšanje. Japonci ne trpe nobenega vmešavanja WASHINGTON, D. C., 25. decembra. — Poseben senatni odbor se bo začel v ponedeljek baviti s predlogama, ki sta jih vložila senatorja Costigan in La Follette. Senatorja sta ugotovila, da je v Združenih državah najmanj sedem milijonov nezaposlenih ter da jim je treba čimprej pomagati. Predlogi sta v očividnem nasprotju s politiko predsednika Hooverja, kateri pravi, da bi bilo za ameriškega delavca preponiževalno, če bi sprejemal miloščino ter da tudi vlada nima v to svrho nobenega denarja. Po Hooverjevem mnenju naj pomagajo privatne družbe in organizacije ter je v to svrho imenoval odbor, kojega delokrog se razteza preko vseh Združenih držav. Senator Costigan demokrat iz Colorada, zahteva, naj da vlada na razpolago tristopetinsedem-deset milijonov dolarjev. Ta vsota naj bi se uporabila za direktno pomoč nezaposlenim. Senator LaFollette, republikanec iz Wisconsina, zahteva v isto svrho dvesto petdeset milijonov dolarjev. Ako bo posebni senatni odbor predlogi odobril in priporočil, se bodo začele v senatu vroče debate. Posebni senatni odbor, kateremu načeljuje senator La Follette, bo najmanj tri dni razpravljal o predlogah. Demokratje, ki popolnoma kontrolirajo poslansko zbornico, so proti temu, da bi dajale vlada nezaposlenim kako direktno pomoč. Ako bodo pa predloženi nepobitni dokazi, da se revščina neprestano širi in da ljudje že umirajo od pomanjkanja, bodo najbrž izpremenili svoje stali- papež hvali združ. države Na sejah Lige narodov nikdar ne prosijo božje pomoči. — Ameriški kongres se otvarja z molitvijo. VATIKLAXSKO MESTO, 25. decembra. — Papež Pij XI. je v svojem odgovoru čestitkam kardinalov za Rožič rekel, da ;>o Zdr. države edina država na svetu, ki ni pozabila Roga. — Ime Roga, se mi zdi, je bilo pozabljeno pri vseh mednarodnih zborovanjih, z edino izjemo — Združenih držav. — je izjavil p« pež. Papež je ozlovoljen. da dele-pati pri sejah Lige narodov in drugih narodnih zborovanjih niso pred svojimi sejami klicali za vodstvo božjo pomoč, medtem ko ameriški kogres otvarja svoje seje z molitvijo. Papež je pripomnil, da v mnogih državah pregaaijajo krščanstvo in posebno v Mehiki. V svojem govoru je tudi izrazil željo, da bi se narodi sprijaznili. da bi zaupali eden drugemu in naj bi vse države delale na to. da se razorožijo, kar je edina pot k svetovnemu miru. pogodba med rusijo in nemčijo Trgovsko nasprotje je s tem končano. — Rusija bo pošiljala v Nemčijo dvojno množino žita. zarota proti japonskemu poslaniku Neki tuj diplomat je skušal pridobiti ruskega uradnika za umor japonskega diplomata.— Skesan je priznal. MOSKVA. Rusija. 25. dee. — RER.LIX, Nemčija, 2."». dee. — Med Xemčio in sovjetsko Rusi- jo je bila podpisana pogodba, pojbial odkrita zarota, ki je imela kateri so odpravljene težkoče gle- namon umoriti japonskega posla- japonska je zavrnila noto združenih držav TOKIO, Japonska, 24. decembra. — Japonski ministrski predsednik Inukaj je danes sestavljal odgovor na noto, ki jo je poslal Japonski v imenu ameriške vlade državni tajnik Stimson. Ameriška vlada je izrazila v" noti svojo skrb glede najnovejših 1 razvojev v Mandžuriji. • Slične note sta izročila japon- ,T , , ., . , . : skelim ministrskemu predsedniku . L radno je bilo naznanjeno, da je i ..... _ * , .. • i angleški 111 francoski poslanik. Japonska vlada bo danes odgo- sce. S tem bi se demokratom nudila prilika, stopiti v opozicijo proti Hooverju ter kovati iz trpljenja nezaposlenih zase politični kapital. -t. januarja bo predlagal sen. Cappers, naj se da nezaposlnim na razpolago 40,000,000 bušljev pšenice, ki je last farmske oblasti. Proti tej predlogi bo odločno nastopil James Stone, ki je član far-ske oblasti. Rekel je, da bi stala prevoz in razdeljevanje pšenice šestnajst milijonov dolarjev. WASHINGTON, D. C, 25. decembra. — Iz poročila delavskega zveznega urada je razvidno, d a meseca decembra zaposlenje ni dosti napredovalo. Izboljšanje v tobačni industriji, ki se je pojavilo meseca oktobra, se je tudi v novembru nadaljevalo. Položaj v premogovni industriji se je poslabšal. Gradnja cest dobro napreduje razen tam, kjer so morali zaradi snežnih žametov prenehati z delom. Pri gradnji javnih del je dobilo precej novih delavcev delo. V državi New York je zaposlenost globoko pod rtormalno mejo. V državi New Jersey je položaj ne-izpremenjen. BREZ SNEGA,-BREZ ŽGANJA NI BOŽIČA IjIMA, Pa., 25. decembra. — Mrs. Lvdia liaker, stara 102 leti, pravi, da ni praznovala božičnega dne. — Zakaj neki bi ? — je rekla. — Odkar nam je llog vzel sneg in kongres žganje, zame ni več Rožiča. Zame je to samo 25. december. de trgovine med obema državama. Za Nemčijo je podpisal pogodbo poljedelski minister Hermann Warmbold, za sovjete pa poslanik Cinčuk. Pogodba je bila sklenjena po šestmesečnih pogajanjih z ozirom na svetovno gospodarsko krizo. Pogodba določa, da se podvoji izvoz ruskega žita v Nemčijo. Poroča se, da bo nemška vlada kupila 200.000 ton rži in 100.000 ton pšenice in 100.000 ječmena v Ru.-siji. DRŽAVNE TAKSE ZVIŠANE ZA 140 MDJONOV AL CAPONEV JEČI CHICAGO, 111.. 25. decembra. Najmlajši brat zloglasnega gang-sterja Al Caponeja, Matt Capo-ne, je nesel v ječo svojemu bratu velikega purana. Njegova celica je bila polna božičnih daril. Al Capone je dal svoji ženi cel kup bankovcev, da je kupila božična darila. PRVI BOŽIČ V OSMIH LETIH ESC AMR A, Mich., 25. decembra.— Prvi Rožič je obhajala osem let stara Elaine Plucker. katere .sta riši so jo imeli zaprto v zaboju za klavir, kjer je živela kot žival. BOMBARDIRAN FAŠISTOV-SKISTAN VICENZA. Italija, 25. dec. — V krajevni fašistovski stan je bila vržena bomba, ki je podrla notranje stene poslopja, toda ranjen ni bil nikdo. Policija je aretirala večje število sumljivih oseb. nika Koki Hirota v namenu, da bi prišlo do vojne med Rusijo in Japonsko. Nek uslužbenec prometnega i komisarijata je naznanil G. P. I', (sovjetski tajni policiji), tla ga je nek diplomat tuje države nagovarjal. da bi sodeloval pri u-moru japonskega poslanika, kar bi gotovo povzročilo vojno med Rusijo in Japonsko. Zunanji komlsarijat je zahteval odpoklic diplomatičnega zastopnika. Njegova vlada Je tudi zahtevi ruske vlade ugodila. Ruska sovjetska vlada ni izdala imena onega diplomata, kakor tudi ne uradnika svoje vlade, kateremu je bila stavljena ponudba. Ta novica je v Moskvi povzročila veliko razburjenje. Sovjetsko časopisje že dalje časa poroča, da so razne kapitalistične države na vse načine skušale zaplesti Rusijo v vojno z Japonsko. Kot pravijo ruski listi, so razne države skušale nahujskati Rusijo, da bi izzvala Japonsko na vojno, nakar bi Poljaka Romunska s pomočjo Francije in drugih držikv pričele splošno ofenzivo proti Rusiji. ALBAX, X. Y., 25. decembra, vorila v najostrejšem tonu, češ, Je mogoče pokriti primanj-da so te obdolžit ve povsem ne- klJaj države !Xew York, je po-upravičene in nesramne. Japon-; tr^no 'da ^^višajo takse za 140 j ska ne trpi nobenega vmešavanja v mandžursko politiko. Japonci zatrjujejo, da je vedno več in več kitajskih banditov. milijonov dolarjev. Primanjkljaj za fiskalno leto lf*31—32 se ceni na 100 milijonov dolarjev. lYedsednik Roosevelt bo pri- USTRELJEN ZARADI DREVESA ki ogrožajo življenja in lastnino ' liodnji mesec to povišanje pripo-"miroljubnih" Japoncev v Man- r«*'11 leglslaturi. džurijl Japonski ministrski predsednik Inukaj domneva, da so Združene države. Anglija in Francija poslale svoje note na prošnjo kitajske vlade, da Kitajce v vseh ozi-rih podpirajo in da so zavzele odločno stališče napram Japonski Ml cenibr vroči bitki med japonskim vojaštvom in kitajskimi bandit i. Slednjič so bili banditi pognani v beg in so imeli velike izgube. Japonci so zavzeli mesto Tajt-kušen. PHILADELPHIA. Pa.. 25. dee. JKDEX. Madiurija, 25. de-j 25 ,et iitar IUOŽ ->e bil o*«1*««. k» ra. - Danes sta se vršili dve!*0 triJe Pol'cLsti feljah "JC~ gov avtomobil o katrem trdi policija, da je ukradel božično drevo., Mrtvi je Woodrow Shoemaker. ■Policija pravi, da je bil Shoemaker spremljevalec moža, ki je ukradel na ulici božično drevo. Iz Tiengčnugtaina poročajo, da . . . . je skušalo dva tisoč kitajskih' PoIu'tst1l ,;sm° Pneeli streljati za vstašev zavzeti neko japonsko postojanko, pa jim poskus ni u-spel. Umakniti so se morali z velikimi izgubami. avtomobilom, in slednič so v avtomobilu našli Shoemakerja mrtvega njegov spremljevalec pa je odnesel zdravo kozo. PO DVAJSETIH LETIH PROST BEL KIT SCITUATE, Mass.. 25. dec. — Kit bele barve, kar je nekaj posebnega, je obiskal obrežje Sei-tuate.- Kapitan J. Frank Duight. ki je lovil rake in je kita vklel. pravi, da je bil kit dolg 40 čevljev. MOUNT C ABM EL, Mish., 25. dcembra. — Jesse Lucas je letos po dvajsetih letih prvikrat zopet obhajal Rožič kot prost človek. Pred dvajsetimi leti je bil obsojen zaradi umora na dosmrtno ječo. Malo pred Rožičem, je nek mož Ha smrtni postelji priznal umor in Lucas je bil izpuščen iz ječe ravno v času, da je mogel obhajati Rožič kot prost človek. TRČENJE VLAKOV MINNEAPOLIS, Ind., 25. dec. j Dva osebna vlaka sta se trčila v I bližini Lowry, Minn. V enem železniškem vozu. ki se je preobrnil, je bilo petedset potnikov. Petnajst med njimi je bilo ranjenih. TROJČKI ZA BOŽIČNO DARILO LXtX, Mass.. 25. decembra. — Mrs. James A tla ms je svojemu možu dala za božično darilo trojčke in vsak je deček. "GLAS NARODA" — List slovenskega naroda • » t Ameriki 1 — Naročajte gal STARO BOŽIČNO DREVO GRANT PARK, Cal., 25. dec. Letos so okrasili božično drevo smreko, ki je rastla po cenitvi znanstvenikov že 2000 let pred Kristusom. In šele, letos je bila izpreobrnjena h krščanstvu, kajti letos je prvikrat, da je nosila na sebi znake krščanstva. GRŠKE TRGOVINE STRAŽUO ATENE. Grška, 25. decembra. Straže so bile postavljene pred javna poslopja in trgovine v Solunu, da se preprečijo demonstracije več sto nczaposelnih m lačnih. V več krajih Grške je bilo oropanih mnogo trgovin. NEPISMENOST V ITALIJI V šolskem letu LvSl—1S82 so našteli v Italiji 1.039.000 učencev in dijakov. To število je v šolski dobi 1!)29—30 poskočilo na 4 milijone 419.000. Število analfabe-tov pa p;«la kakor sledi: lBtjl je bilo v Italiji 72 odstotkov anal-fabetov. 1901 so našteli 48 odst., 1911 že 38 odst. in 1921 samo še 27 odstotkov nepismenih ljudi. Danes je nepismenost najbolj razširjena v Ivalabriji. nepismenost pa je največja v Piemontu. Pri rekrutacijah se je dvignilo števi lo pismenih od 67 odst. leta 1900 na 87 odst. v letu 1927. BIK JE USMRTIL GOSPODARJA PRAIRIE DE decembra. — CllIEN, Wis., Zaprt v svojem NAJDENA TRUPLA V VAT1-KANSKI KNJIŽNICI VATIKANSKO MESTO, 25 decembra. — Danes je bilo naj- 20. hlevu se je farmer John Rurris, i deno peto in zadnje truplo žrtev, star 50 let, boril na smrt z bikom.! ki so izgubili življenje, ko se jo ki ga je napadel. Ko je bil Rurris podrla streha knjižnice. Zadnji, čegar truplo so našli, je bil najstarejši izmedjitirih delavcev, ki so bili pokopani pod razvalinami. Vzelo je 42 ur. predno so v razvalinah prikopali do njega. Prvi, ki so ga odkopali. je bil dr. Vat-tasso. ki je ob času rešitve še dihal. toda je na potu v bolnišnico umrl. Štirje delavci so bili pokopani na dan sv. JŠtafana; truplo dr. Vattasso pa so prepeljali na njegov dom v Turin. najden, je bila njegova obleka vsa razstrgana in bik ga je na več krajih predrl z rogovi. Poleg mrtvega trupla so ležale železne vile. Rurris je bil sam na farmi in ko so sosedje opazili, tla ga že nekaj časa nt bilo na izpregled, so pogledali v hlev in našli njegovo truplo. STROJ ZA LED ZMRZNIL DELTA. Colo.. 25. decembra, bilo toliko zastonj poročano o ostrem mrazu v državi Colorado. ko so lastniki neke tovarne za izdelovanje ledu nekega jutra Štiristo potnikov iz vseh J našli, da so stroji zamrznjeni in BOŽJEPOTNIKIV BETHLEHEMU HAIFA. Palestina. 23. decembra. \ delov LES KOT CESARJEVO DARILO DQRX, Ilolandtika, 23. dec. — Rivši nemški cesar Viljem je zgodaj začel razdeljevati letošnja bo žična darila uradnikom in svojim pribočnikom v svojem izgnanstvu v Doornu. Dal jim je živila, obleko in kose lesa, ki ga je sam raz-žagal in razsekal. Rivšemu cesarju, ki bo prihodnji mesec star 73 let, je pri razdeljevanju pomagala njegova druga žena princesa Hermina in njeni in Ilenrijeta. 14 let. I mm ZELEZNISKA NESREČA NA ITALIJANSKEM FOGOIA, Italija. 25. decembra. Ko je brzovlak, ki je vozil iz Bo-logne, skočil s tira blizu postaje Incoromata. sta bili dve osebi u-biti. šest pa ranjenih. Minister javnih del, Araldo di Smreka je visoka 271 čevljev j Amerikancev. je prišlo v Haifo in je stara 6000 let. Vsled izvan- ter so odpotovali v Retlehem. rednega dogodka je prišlo gledat kjer so se udeležili božičnih sve-*'božično drevo" več tisoč ljudi, i čanosti. sveta med njimi mnogo niso več obratovali. Vročina, ki je bila namenjena obvarovati strojenjem bo sam posekal božično dre-pred mrazom, ponoči ni bila za-! vesce in bo zopet imel svojo na-dostna. da bi jih obvarovala, da vadno pridigo zjutraj na Božič v bi ne zmrznili. 1 domači kapeli. Crollauza, ki se je vračal s po- "T "T ,V* ""'"".Vrt /T ' greba Arnaldo Mussolini j a iz Mi- l hčeri Karolina. stara 20 let i f . ... ... TT lana, je vodil rešilna dela. Tovorni, poštni in štirje osebni Viljem, je letos skrčil število j vozovi so skočili s tira. Brzojar« svojih gostov za božične prazni- ( ne žice so bile pretrgane ill za ne~ ke in jih je povabil le malo. Vi- kaj časa je bila zveza nstavljena. Ministrski predsednik Mussolini in njegova družina, so potovali ▼ Milan, s posebnim vlakom, niso bili t tem vlaku, v •QUI N 1 ft O D 1 NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 26, 1931 TIIE LAItGfcST SLOVENE DAILY in O. S. A. "Glas Naroda" Otmfl yy^ pabUahid by SLOTENIC PUBU1HDIQ COMPANY (A Corporation) L. Benedlk. Trta« Place of traatneai off the corporation and addresses o I above officers: Ol W. ISth Stmt, Boroafb at Mmtottoa, M6.00. Advertisement on agreement. •Glas Naroda" iahaja vsaki dan tovaem*! nedelj In pramlkov. Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ae blagovoli potLLjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, orodmo ds se nam tudi prejtoje blvallMe naznani, da hitreje najde- mo naslovnika OLAft NARODA**, 21« W. 18tb Street, Nea York, K Y. Telephone: CHelsea 3—M78 GIURATUEV PADEC Predsednik laške zbornico Giuriati je pred kratkim odstopil kot generalni tajnik fašistične stranke. Za njegovega naslednika je hi] Mussolini imenoval njegovega prvega namestnika Ahilo Htaraoea. ki dolnjo že več lot vodstvu fašistične stranko. v BERLIN, 12. decembra. — Dolgo pričakovana zasilna naredba je prošli teden vendarle izšla. S tem so cvrženl očitki kancelarju Brue-ningu češ, da je popolnoma pasiven in da prepušča državne posle, naj se razvijajo, kakor vedo in znajo in kakor je prav hitlerjev-cem, stalhelmovcem i n drugim sovražnikom republike. Nepotrpež-ljiva nemška javnost je pri sličnih očitkih pozabljala, da državni kan-celar ne more govoriti po shodih, kakor kak agitator, marveč da sta njegovo torišče parlament in ministrski svet, kjer Bruening vsekakor daje izjave, ki jih čuje in vpo-števa vsa Nemčija. Brueningova pasivnost je tedaj le navidezna in le prebučno delovanje narodnih so-cijalistov povzroča dojem, kakor da da je vlada ugnana v kozji rog in da si iz zagate ne zna pomagati. Trezni opazovalec bo spoznal in priznal, da položaj v Nemčšj-i ni-kak:r ni tak, kakor ga slikajo hitler j evci, ki v svoji bujni domišljiji že vidijo, da je njihovo "tretje cesarstvo" pred durmi. Kljub stalnim volilnim uspehom Hitler danes še nima večine. Zato ni misliti, da bi s lahko pc zakonitem potu prisvojil vlado ali vsaj dobil premoč v njej. V državnem zboru mu je treba vsekakor še računati s centru mom socijalisti in komunisti. V inezemstvu sicer mislijo, da imajo narodni sccijalisti na svoji strani tudi predsednika republike Hin-denburga in da tudi centrum ni nenaklonjen sodelovanju ž njimi, vendar govori zasilna odredba dovolj določeno, da o takih kombinacijah vsaj v danem položaju ne more biti govora. Naredba nima samo namena pokazati inozemstvu, osobito Franciji, da Hitler še dolgo ni gospodar Nemčije, marveč je naperjena izrazito proti hitlerjevcem ter ima značaj nekake vojne napovedi pre-smelim desničarskim načrtom. Od-i ločitev vlade izhaja predvsem iz več pripravljeno dovoljevati Nemčiji kreditov, ako nima jamstev, da se denarna sredstva in olajšave raznih obveznosti ne bodo porabljale v prevratne namene zapriseženih kalilcev miru iz hakenkraj-lerskega tabora. Energični ukrepi, ki jih je po d vzel Bruening za u-čvrstev gospodarsva ni za vzpo-stavo notranjega miru in reda, bo- Demisija Giuriatija je precej presenetila ter vzbudila precejšnjo pozornost. Giuriati je star naoijonalist in znan clan nekdanje nacionalistične garde. Včasih jo tesno sodeloval s Fodo-zenijem, bivšim ministrom, ki pa so je moral umakniti iz Mussolinijevega kabineta. O Giuriati ju je znano, da je bil hud nasprotnik sporazuma z Vatikanom. Vatikan je za lateransko pogodijo predložil poseben predlog, ki je bil tudi v pogledu narodnih manjšin vse bolj pravičen. Toda na pritisk Giuriatija in njegove sku- j spoznanja, da inozemstvo ne bi bilo pine so ta predlog zavrnili. V sporu, ki se je pozneje razvil med Vatikanom in fašističnim režimom zaradi katoliško akcije, je igral G hirati važno zakulisno ulogo. Znano je namreč, da se v veliki meri opira na "Lavoro Fascist a", list, ki je prvi napadel katoliško akcijo. Giuriati je bil prenapet fašist in nacionalist in žo lani zaradi tega za politično delo nemogoč. Znano je, da jo Mussolini na njegovo inicijativo u-stanovil mladinske fašistične napadalno oddelke, ki so pa s svojimi pustošenji in nasilji niso izkazali. Ko je Giuriati prevzel generalno tajništvo fašistične stranke, je napovedal, da bo iz stranke pometal vso golazen, ki je bila stranki v sramoto in je pripravljala njen razpad. Saj je znano, da jo še sedaj v stranki vpisanih mnogo ljudi, ki so v resnici komunisti, socialisti in drugi antifašisti. * Pa tudi te «voje obljube ni izpolnil. Spričo vedno težjih gospodarskih razmer morajo odpuščati z dela celo same fašiste in tako narašča med njimi nezadovoljstvo in propada toliko poveličevana fašistična disciplina. Nastale so v fašističnih vrstah takšne razmere, kakršnih ni za seboj zapiMil niti Turati, ko je moral pred dobrim letom dni s stolca generalnega tajnika fašistične stranke. Razen ukrepov v interesu notranjega miru vsebuje zasilna naredba tud važne narodnogospodarske deločbe, ki pričajo, da je nemška vlada trdno odločena boriti se s krizo, da na ta način list vari ugodna tla za mednarodno konferenco o nemških političnih in kratkoročnih gospodarskih dolgovih. Vlada je znižala davke, obrestno mero, najemnino, uradniške in delavske plače. Osobito važno pa je znižanje cen, kajti v Nemčiji je po inflaciji in visoki stabilizaciji marke nastala draginja, ki nikakor ni bila v skladu s prejemki najširših ljudskih slojev. Ako se bo vladi posrečilo, da obenem s temi ukrepi čisto gospodarske narave izvrši tudi politično pomirjenje, potem se je nadejati, da bo sedanga zima minila brez silnih prestresov, ki jih na temelju notranjega položaja napovedujejo opazovalci in poznavalci nemških prilik. Vendar pa zadnji dogodki ne nudijo kaj tolažilne slike v tem pogledu. Politična napetost se je po četrti odredbi še povečala in govorice o razpustu državnega zbora ter razpisu novih volitev se vzdržujejo čim dalje bolj. Vlada je odločena, da ne bo dopustila razpusta, ker ve, da bi pri n:vih volitvah nedvomno izgubila večino. Zato se bo skušala obdržati na krmilu za vsako ceno, pa naj posamezne stranke gredo ž njo ali ne. Iz vrst komunistov je namreč izšel predlog, da naj se državni zbor sestane še pred prazniki, in nekatere vladne frakcije so bile temu pred- Milwaukee, Wis. Kam bomo šli na Silvestrov ve-veer ? Nas namen je, da se snidemo zadnji dan tejra. leta in pozabimo slabe čase, katerih smo siti že čez ušesa in nam je taka god-ba že 'zoperna. Mislim, da se enn-ko godi vsem rojakom. Toda kdo bo vedno čemeren l Ko je umiral slavce k. si je prepeval, zakaj bi si pa tudi mi ne '. Z namenom, da zapustimo staro leto 1931, ki se imenuje po domače staro leto Hooverjeve prospe-ritete, z veselim obrazom, zato bo društvo "Sloga", št. 1 J. P. Z. priredilo v South Side Turn dvorani nekaj i/.vanrednega samo za en kvoder s takim zanimivim programom, kot ga vidimo redkokdaj. Igra. ki bo predvajana zvečer, res ni zgodovinska, ampak je taka ,ki biča razmere, istočasno pa nudi občinstvu toliko smeha, da se bo vsak nasmejal od dna duše. Takega programa še ni bilo za Silvestrov večer kot bo letos in odbor ,je pridno na delu. da se bo izvršilo vse lepo v redu kot "po notah". Neka posebnost bo tudi ljubljanski radio program in polnočni prizor. Program bo otvorjen /. nagovorom našega predsednika F. CSrel in s priljubljeno Pavličevo godbo, ki nam zna zasvirati take po-skočnice, da celo nas starejše pete zaščegetajo in radi skočimo v vtinee vrtečih se nadebudnih deklet, ako nimamo sebrtj boljše ne mara nikdo imeti veliko o-pravka s šerifom, kajti to je oseba. katere .se izogibamo. Na odru ga boste videli v osebi Jožefa Ko-pušarja. ki bo vsakega aretiral, kdor bo delal nemir v dvorani. Ječa je že preskrbljena, ki je samo za boljše ljudi! Pričakuje se. da na-s gangsterji ne bodo pretili. čeprav bodo puške pokale. Po igri bo ples in pr "mož posta-vladi nepremostljive ovire. V tem Ive", ki mnogokrat zaprejo ne primeru oi seveda vse Brueningovo dolžne ljudi, samo da se postavi delo postalo brezpredmetno. SMRT FRANCOSKEGA ZNANSTVENIKA V Parizu je umrl 13. decembra na svojem stanovanju v Marnesu dr. Gustave le Bon, ravnatelj filozofske znanstvene knjižnice. Pokojnik je dosegel starost 91 let. Dr. le Bon je bil po poklicu zdravnik, do v inozemstvu nedvomno neko- Njegova dela so bila posvečena fi- jo in če mogoče tudi zraven zaslužijo nekaj "eapakov". akorav-iio Že itak imajo svojo plačo. V tej igri bodo nastopili Joe Stampffelj kot redar Trsek, bojevit pri prepovedani pijači, toda strahopetec pri svojem delu Stampielj je poznan kot izvrsten igralec za komične vloge. Drugi redar, tudi strahopetnež in vinski brat, bo predstavljen po Vin RADIO-GODBA IZ DRUGIH DEŽE liko omajali vero v to, da je za Hitlerjem pol Nemčije in da mu je treba le poseči po oblasti, kakor je to nedavno proglasil. Pri tej priliki je Bruening tudi odkrito in odločno nastopil proti Hitlerju. Omental je njegovo ne-neprestano zatrevanje legalnosti, ki je v ostrem nasprotju z izjavami zi kalno kemičnem raziskava njem,. Pisal je zlasti o svojstvih atomov, zanimal se za Hertzove valove, za delitev snovi itd. Najbolj je zaslovel po svojih delih o psihologiji množic in narodov, ki so mu pridobila svetovno slavo. Napisal je razprave o človeku in človeški družbi, o njenem izvoru in zgodovini, drugih veljakov njegove stranke.1 o prvih civilizacijah itd., ki so zbu-Slednji vedno napovedujejo brato- dile pozornost v znanstvenih kro-momo državljansko vojno in prise- gih vsega sveta. Pokojnik je bil član gajo o sveto pristašem in voditeljem belgijske kraljevske akademije. — današnjih vladnih strank. Taka le- Francija pa ga je za njegove za-galnost, ki se naj po prevzemu via- sluge odlikovala z redom "Grand de izpremeni v krvavo zatiranje officier" legije časti. Nekaj del le političnih nasprotnikov, je vse prej Bona je prevedenih tudi na -Slovenko legalnost. |ski jezik. TRAGIČNA BUST ZASADI MttAZA ANGLEŠKI POTKI LISTI. Iz Rima poročajo o nenavadni smrti zakoncev Dimozzo iz Ca-praccrtte v Abrucih. Mož in žena sta šla z doma v soeediljo vas z namenom, da »c preskrbi t a s po-trebnitni nakupi. Na povratku ju je zalotil mogočen snežni vihar. Bila sta že blizu domačega kraje, ko ae je Diomoazova žena onemogla in izčrpana zgrudila na zemljo. Mož jo je naložil na rame ter fi aeeel kos potk dalje, potem pa je omagal tudi on m se. je sam. sgrudil pod peed nje»e teže. Pogaeje so kmetje- cašK oba v aneiru-4n ao odnesli zmsranjeoea v nek« fcoio. Tam je iena umrla T moiHidl naročju. Mož* so ai-e«r ci llik MvliezLHi, toda Britfiko vnatije ministrstvo objavlja, da se bodo v prihodnje podvojilo pitetojbine za izstavljanje in podaljšanje angleških potnih listov. Nanovo izdani potni listi bodo v bodoče veljali namestil dosedanjih 12 šilingov in pol 25 šilingov. Obnovitvene pristojbine pa se zvišajo od sedanje take 1.70 n^ 3.40 šilinga. Vnanje ministrstvo v Londonu pojasnjuje, da s tem ukrepom nikakor ne nmerava z vtisa ti državnih dohodkov, ampak samo navajati svoje državljane k temu, da ne bodo nosili svojega denarja v inozemstvo. ae w*, "Gl Vsakovrstne KNJIGE poučne knjige povesti in romani spisi za mladino •i. ^ se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street* New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Ako Amerikanci, ki so bili rojeni v drugih deželah, slišijo po radio godbo iz svoje domovine, so neiz memo veseli. Radio programi, ki se vrše pod pokroviteljstvom iz delovalcev Lucky Strike cigaret, prinašajo goabo, ki jo igrajo vodilni orkestri v Evropi in Južni Amerik ter drugih delih sveta, ki so oddaljeni na tisoče milj od Združenih držav. Slišati je bilo že orkestre iz Londona, Havar.e in Buenos Aires, v kratkem bodo pa prišla še druga tujezemska mesta na vrsto. Programi bodo podani po N. B. C. omrežju vsak torek, četrtek in soboto zvečer, ob desetih Eastern Standard čas. Kot so izdelovalci Lucky Strike cigaret zaposlili radio, ta čudež modernih iznajdb, da nudi Ameri-kanoem godbo iz drugih dežel, tako so se poslužili tudi znanosti pri izdelovanju svojih cigaret. Neozira-je se na stroške, so izdelovalci Ko so delavci v neki tovarni dobili plačo., je bS v vsaki ko-verti polejr denarja listek z naslednjo vsebino: — Tvoja plača je tvoja osebna zadeva. >.> pravi nikomur, koliko zaslužiš. Spodaj je bil podpisan gospo-lar. Neki delavec je prevtel svoj borni zaslužek, zvečer je pa odpisal gospodarju: — Nikar se ne boj, nikomur ne bom povedal, koliko je bilo v ko-verti. Ce jo tebe sram. javno razglasiti, koliko mi plačaš, je tudi mene sram povedati, koliko zaslužim. * Radio aparati so idealno jrnez-dišče za ščurke. Posuj notranjščino s praškom zoper mrčes. Ce prašek ne bo pomagal, skušaj dobiti na radio kako moderno opero. V tem slučaju bodi ščurki trotovo poerkali. * Odbor nokega klubu, v katerem se zbirajo sami bankirji, j«* določil, da mora plačati sleherni član pet dolarjev globe, ako izgovori besedo "depresija". To je vse lepo in olrajt. Toda kaj bo nesrečni član navedel za vzrok, če globe ne mo mogel plu-čatT? eeneu Gollu. slovenskem urarju. | Lucfcy strik* ^aret uvedli posebni proces prazen j a, ki vsebuje tudi ultravioletne žarke za odstra- katerega še nismo videli na ameriškem odru, toda se pozna na to stroko "iz starega kraja". Tudi on bo pokazal svojo neustraše-nost kot se spodobi za redarja, kadar se skrije ,da je na varnem. In delavec Gašper Robida, katerega bo predstavljal Math Mala-rič, orjak, katerega se bojita oba redarja, bo s svojim zagovorom, da je nedolžen, povzročil mnogo smeha, posebno -ko se izkaže, da nosi tak orjak ženske hlače. Ta ; siromak bi gotovo bil obsojen v j dosmrtno ječo v Waupun, ako bi se za njega ne potegnil gostilničar Zaje (Frank Tamše), ker je priznal, da je ubil on v resnici Bučo, ko se ga je preveč nalezel v gostilni. Mogoče bo prinesel eno "bariglo" vina šerifu! Bomo videli, je rekel slepec! Pismonoše najbrž poznate, posebno sedaj, ko so "zelo "bizi" pred Novim letom. Njega boste videli v osebi Franka Kokole na odrti. Vem. da _i_ njenje raznih dražljivcev, ki so pc naravi navzoči v vsakem to bačnem listu. Ta cigareta je edina v Ameriki, ki nudi kadilcu zaščito grla. Za izdelavo Lucky Strike cigaret je uporabljen najboljši tobak, ki je prava "smetana pridelka". Tem znanstvenim metodam izde lovana je prišteti tudi Cellophanskj ovoj, ki ščiti cigarete pred vlago in je na vrhu opremljen z malim tabom, da ga je lahko odpreti. Ni čuda, če razni igralci vpo-števajo te prednosti ter so v oglasih vseh listov po deželi Lucky Strike javno odobrili. Zaščita glasu in grla je važna za vsakega igralca, zato kade le Lucky Strike cigarete, ki v tem pogledu najbolj zadoščajo. V oglasih je izrecno povdarjeno, da igralke in igralci niso bili plačani za svoja u-gotovila. —Adv'1 — Papa, zakaj so pri poroki potrebne priče/ — Ker bi sicer pozneje nič he ne verjel ženinu, da je bil tako neumen. * — Kdo si prej polomi kasti, ti* »ti, ki pade iz petega nadstropja, ali oni, ki pade iz. prvega ' — Tisti, ki pade iz petega, — Ne, temveč oni. ki pade rz prvega, ker preje prileti na tla. * — Moj mož je strašno brihten, vedno ve vse bolje od mene \ — Moj tudi, toda vendar obvelja vedno le moja. * — Mož mi vedno oftita, da sem premlada. Kaj praviš, ali gleda za starejšimi? — Le potolaži se, saj ni mogoče, da bi gledal za starejšimi! * Pregovor pravi, da lažnjivcu nihče ne verjame; vendar verjamemo največ le lažnjivcem, saj resnicoljubni navadno ne smejo govoriti. * Sodnik : — Pri vlomu se niste zadovoljili samo z denarjem, temveč ste odnesli tudi vso zlatnino. Obtoženec: — Oa, gospod sodnik, saj je fstara resnica, da denar sam človeka ne more osrečiti. DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI veselice, zabave OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m fit* članstvo, pae pa vsi Slovenci ▼ okoHcL CEIS ZA OGLASE SO ZMERNE Vf n'1 To je malo čudna, toda verjetna zgodba. Policija je. aretirala človeka, ki je prostodušno priznal, da je zidar po poklicu, da je poročen, ima šest otrok ter nt imel že osem mesecev nobenega dela in nobenega zaslužka. V potrebi je začel prositi tukaj in tam, pa mu nikjer niso ničesar dali. * Ko je bil pa v najskrajnejši sili, je počakal na samotni poti bogatina in ga pohiadil. Imel je smolo. Nobenega denarja ni dobil pri mrtvaku, naslednjega dne so ga pa aretirali. Porota ga je proglasila krivem, sodnik ga je pa obsodil na dosmrtno ječo. V kaznilnici so ga zaposlili pri vseh zidarskih delih, ker je bil res mojster v svojem poslu. Nekega dne mu reče ravnatelj kaznilnice: — Oast, komu čast. Vi pa res znate delati? No, povejte mi, kako se vam godi T Zidar je prikimal. — Hvala, prav dobro. Le ene stvari ne morem razumeti. — Česa ne morete razumeti? —« je poizvedoval ravnatelj. — Le to mi ne gre v glavo, da mora nezaposleni revež najprej človeka ubiti, potem mu šele dajo hrano, obleko, prenočišče in stalno delo. ^ - — ii> YiniiitiifriiiirNii' :• .».i«^,- e L A S NARODA NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 26, 1931 TUB LARGEST SLOVENE D AILS kV. & f TERČAK STANE: BOŽIČNI IN NOVOLETNI OBIČAJI IN VRA2E NA KOZ JAKU V mali k me ti ki hiši, posebno pa po hribih obhajajo najlepši naš praznile Božič po starih tradicijah, po uslnep. izročilu tako ga ae danes Kizj^.čani obhajajo po ooiča-jih, nelzpirmenjenih, kakor pred >o leti. Temu in drugimi večjim praznikom pripUuje preprosto ljud itvo čudodelne moči, zato je med njimi še dandanes vse polno pripovedk. pravljic, vraž in običajev, ki so se ohranili in ki prehajajo od roda do roda po ustnem izročilu. Posebno značilne so med narodom vraže, ker nam kažejo lahkovernost ljudi in njihovo mentali- teto. Čim priprosteje žive ljudje, čim bolj se bo>ujejo z naravnimi elementi, tem več je ohranjenega pri njih tega pristna narodnega blaga, ki nam cdkriva njihovo dušo, ki nam kaže tako lepo in nazorno nji-licve težnje po sreči in po lepšem ter lažjem življenju. Posebno poglavje pri teh praznikih so običaji in vraže, v katerih igra navadno glavno vlogo "naj-vtčje zemeljsko dobro" denar, smrt in hudobec. Poleg božiča, in novega leta je za vraže pripravna tudi Velika n:č in praznik sv. Janeza 'kresna noč>. Evo nekaj najznačilnejših običajev in vraž o božičnem večeru, ki Jma po ztrdilu VJudi, ki verujejo v nje, največjo, naravnost bajno moč. Na božični večer, ko so vsi člani družine zbrani okrog jaslic, čakajo, da začne vabiti k polnočni-cam, nato pa se tiho Izmuzni na prosto irt teci trikrat okrog hiše. Ko si to stcril, poglej ksozi okno v L'bo in kdor je od družine v sobi brez glave, bo še to leto umrl. katerega pokladaj na sveti dan ži- in skozi vse leto ti ne bo nikdar vini. Imel boš naiilepšo govejo ži- primanjkovalo denarja, vino daleč naokoli. j Na dan sv. Vincencija se nikar Kolikorkrat ugasne na božični ne ženi, kajti ta dan se ženijo ptič-večer svečka pri jaslicah, toliko i ki, ki ti bodo ednesli zakonsko sre-manj hlebov kruha (ponekod mer-. čo. nikov žita) ima dotični posestnik To so najznačilnejiš običaji in v prihodnjem letu. i vraže v božičnem času, ko so se še Na božični večer, ko zadnjič za- ohranue med starejšim kmetikim zvoni k polnočnici, leti trikrat c- j prebivalstvom na Kozjaku, ki pa krog hiše. Ko se boš hotel vrniti v i bodo sčaioma zapadle pozabljenju. sebo, boš zagledal na pragu veliko Gotovo bodo ti običaji in vraže za-grdo kačo z zlato krono na gla- j nimale vsakogar, ker so pristno vi. Pogrni čez prag bel prtič, ki ri i narodno blago in naša narodna ga preje namočil v blagoslovi j e*ii last, ki ne sme v pozabljen je. vodi. V belo glinasto skledo vlij ____ sveže pomolzenega mleka ter gaj pcrnidi kači. Preden bo šla kača srkat mlek:, bo odločila zlato kro- i i no. Poberi jo, daj jo k denarju in Velika prometna nesreča pri Celja ; » *. . . -- .. —-- ŽALEC, 9. decembra. — Davi trupla, odrezane roke in nege. Po,nik. V avtomobilu samem je ostal okrog 10.45 se je na cesti med Ce- dosedanjih poročilih je vlak vle- težko ranjeni šofer Bučar, neko ZAZNAMOVANI LJUDJE imel ga boš vedno več. Vedno in povsod te bo spremljala čudežna sreča. ^ Pojdi med povrdigovanjem polnočne maše trikrat okrog cerkve pa Znani dunajski internist, prof. Julij Bauer, je imel na zadnji seji dunajskega zdravniškega društva ranimivo predavanje o "endokrinih stigmatizirancih", o bolnikih, ki ti pride nasproti tisto dekle, ki bo j kažejo določene znake kakšne mot-pcstalo tvoja žena. i nje v delovanju krvnih žlez, ne da Na b:žični večer po večernem | bi bili *x>lruki. zvonenju ne meči vode čez prag, Prva eksperimentalna raziskava-drugače bo nastopila povoden j, ki I v P°d">=ju žlez izvirajo še iz bo prizadejala U*j hiši veliko ško-1*«4^ vendaI' Pa so n^ih izsledki prav polagoma osvajali šolsko medicino. Šele po dolgih desetletjih so lahko Jigotovili bolezenske znake, ki nastajajo zaradi motenj v de- do. Ko gredo člani družine k polnočnici, pazi, da si zadnji, poglej skozi okno v sobo, nato pa teci za ostalimi in glej, da jih dohitiš, pa|lo,v*niu Tako so ugotovili naj-boš srečen I Prvo znalce za motnje v delovanju Pojdi"na božični večer v klet, če strimskLh in ^^ vino v sodu vre, bo drugo leto vin- i .e*?tsko bolesen, ki Je: po- sk: trta zelo dobro corodila. Če hočeš vedeti, s katerim dekletom se boš poročil, pojdi, ko greš od polnocnice, k prvemu studencu ter se umij v njegovi vodi. ' Pcnoči v spanju ti obriše obraz tiče hočeš vedeti, kdo bo domačih! sto dekle, ki postane tvoja, žena. naj pre,i umrl, napravi na božični Pojdi na božični večer na mejo večer ognjišče, točno sredi sobe. i svojega posestva. Na meji se vlezi Zakuri v nJem ogenj, vsa družina pa naj p:sede okrog njega. Naj-nc dolžne j ši član družine mora o polnoči pogledati v ogenj. Kogar vidi v ognlu brez glave, ta bo še Isto ltio umrl. N a božični večer pojdi v drvarnico ter poslušaj na kladi, ki jo rabijo za sekanje drv. Čul boš vse v novice, ki se to leto zgode pri hiti. V petek pred božičem bodi točno opolnoči na križpotju s popolnoma črnim petelin:m. Odsekaj mu glavo ter jo zakopijl na križpotju. Na bcžični večer, ko gredo ljudje k polnočnici. ga izkcplji. V kljunu boš našel zlat prstan. Če prstan natakneš na prst in ga na njem trikrat zasučeš. se ti izpolnijo vse že Ue. Na božični večer gori denar, ki fe zakopan globoko v zemlji (zaklad), a modrikastim plamenom. Pojdi na tak kraj točno opolnoči, lahko ga boš izkopal, toda še isto leto moraš umreti. Pojdj med polnočnico k studencu. Med polnočjo in eno uro teče iz studenca vino. Lahko si ga natočiš, kolikor hočeš, a gorje ti, če nisi preje doma, preden mine polnočna maša. Hudobci dede nad teboj moč da te raztrgajo v prah in pepel. Dekle, ki želi videti svojega bodečega moža. mora ostati med pol-ncčnico sama doma. Pogrne naj mi&> In prinese nanjo božična jedila, nato pa mora v sami srajci pometati sobo. Ko pomete do vrat, naj pogleda proti mizi. Tam bo sedel tisti fant, ki bo ie to leto njen mož. Poizskusi in prepričaj je res! Če hoče* videti hudobca, užgl med potnočnlcami doma dve blagoslovljeni sveči, med nje pa postavi ogledalo. Poglej od strani v njega .videl boi hudiča. Toda do tebe ntma nobene moči, ker te varujejo blagoslovljene sveče. Pazi. da na poti k polnočnici ne padeš, če ae ti to zgodi, boš umri še istega leta. Ako hočeš vedeti, če ostaneš drugo leto ie doma, postavi se sredi i*he in vrzi copato preko glave proti vratom, če ao copate obrnjene a prednjim delom proti vratom, — graft ie to leto od hiše, drugače p« ostaneš i Ako hočeš imeti lepo govejo fi- na tla in poslušaj. Ako pa čuješ jokanje in zvonenje, pa nekdo v bližini umre. Vraže ob novem letu: Na Novo leto jej opoldne svinjsko meso, ker to ti bo prineslo sreč:. Na noben način pa ne jej ta dan perutnine, kajti potem bo v tem letu odletela suša od tebe. Na Sllvestrovo (staro leto) ne peri pa tudi ne suši perila, kajti drugače gotovo umrje nekdo pri hiši. Če hočeš, da boš imel vedno dosti denarja, deni na Novo leto zjutraj denar v vodo. S to vodo se umij sledica preživega delovanja ščitne žleze, in končno za miksedem, ki je posledica prelenega delovanja te žleze. Šele 1914. so dognali važnost trebušne slinavke v zvezi s sladkorjem v človeškem telesu. Predavatelj je poudarjal, kako težka je diagnoza začetnih oblik gori navedene egiptske bolezni in miksedema. Nepravilno dedovanje žlez, ki povzroča preveliko ali pre-majhno izločevanje hormonalnih sokov, pa nastajajo stigmatiziran-ci, zaznamovanci, n. pr. velikani ali pritlikavci, možje z ženskimi boki ali ženske z mrško okostno konstrukcijo, toiščaki ali osebe z abnormalno rastjo las in kocin. V o-stalem trpijo čestokrat samo zara- je gotovo ena največjih prometnih r^sreč doslej v našem avtomobilskem promelu. Vlak, ki vozi med Velnjem in Celjem, se je zaletel v zadnji del potniškega avtobusa, ki redno vozi na progi Vransko—Celje, in sicer med Petrcvčami in Celjem blizu vasi Leveč pri Kristini-nem dvorcu. Posledice so bile grozne. Lokomotiva je avtobus popolnoma razbila, sesula se je vsa ša-lusija. Po prvih poročilih, ki smo jih dobili, je bilo 7 potnikov takoj mrtvih, mnogo ranjencev so pa morali prepeljati v celjsko bolnico. CELJE, 9. decembra. — Ob 11. je bila celjska reševalna postaja telefonično pozvana iz Žalca na pomoč na kraj nesreče blizu vasi Leve;:. Celjski reševalni avto je z več člani reševalne postaje nemudoma odhitel na kraj strašne katastrofe. Že čez eno uro se prepeljali v celjsko bolnico 9 ranjencev, od katerih so pa trije takoj po prevozu u-miii, dočim je stanje vseh drugih zelo kritično. Vseh skupaj je torej katastrofa ao 11.30 zahtevala 10 človeških žrtev, dočim so jih več bori s smrtjo Vsi ranjenci so strašno razmesarjeni, polomljene imajo roke in noge ter zevajoče rane po vseh delih telsa. CELJE, 9. decembra. — V celjsko bolnico je celjsko reševalni avto, več rasebnih avtimobilistov in pa' gasilsko društvo v Celju prepeljalo; nastopne ponesrečene: — šoferja! Franca Bučarja, posestnika Antona! Oblaka, doma v Vrbjah pri Žalcu.! Andreja Šepca iz Dolge pušče na Hrvatsckem, stanuj cčega v Vrbi ju, Heleno Sonba iz Št. Ruperta, obči- Ijem in Petrovčami pripetila str a- kel avtobus z nesrečnimi žrtvami ho vita avtomobilska katastrofa, ki okrog 100 m za seboj pre dno se je ustavil. CELJE, 9. decembra.—Nekaj podrobnosti o katastrofi. Ob 10.40 se je na križišču glavne državne ceste in pa savinjske železnice 3 km daleč od Celja pripetila strašna nesreča. Iz Celja vozeči dopoldanski celjski mestni avtobus je vozil poln potnikov na Vransko. Ob 10.40 je pri-vezil v tak; gosto meglo, da šofei ni videl niti koraka pred seboj, na omenjeno križišče ki nima zapornic in na katerem se je pripetilo že več težkih nesreč in katastrof. Istočasno je pri vozil savinjski dopoldanski osebni vlak. ki prihaja žensko so našli tik avtobusa mrtvo na tleh. Na travniku ležita skupaj neki moški in neka ženska, nekoliko naprej še neka ženska. N a kraju katastrofe so ostali mrtvi 4 moški in 4 ženske. Kolikor se je dosedaj moglo ugotoviti, sta obležali ru£ licu mesta mrtva poses trii ca Frančiška Pri-stovšek starejša iz Drešinje vasi pri Celju in posest niča Ana Kranj c. stara okrog 60 let iz Žalca, med mrtveci v bolnici so pa opoldne a -gnoscirali tudi Terezijo Hrovat, ženo mesarskega mojstra in gostilničarja Rudolfa Hrovata iz Žalca in hčerko daleč naokoli znanega gostilničarja Šribarja iz Št. Petra ... , . v Savinjski dolini. Med ranjenci tik pred 11. v Celje. Karambol je,sta dva ^irlno po,kodovana * si_ bil strašen. Vlak je močan avto-|cer tajnik ^ kmetske jU_ bus znamke Mercedes Bens popolnoma razbil, butnil je vanj v leva vrata in odtrgal vso karoserijo s sedeži vred ter gladko odrezal tudi vse potnike. tev ndsrere izklicatelj Mrak. Hit je vesten železniški uslužbenec. Po komisijskem ogledu .so prenesli telesne ostanke nesrečne-žrtve v mrtvašnico v Vnanjih froricah. Xa 1 jubljanskem glavnem kolodvoru »o Mraka pogrešali šele opoldne, ko bi imel nastopiti »redno službo. Otrok padel v kotel vrelega kropa 24. novembra popoldne se je v Atepanji vasi 68 pripetila težka nesreča, pri kateri se je ponesrečil 31etni Branko Videni«", sinček pleskarskega pomočnika. Dohlh iso klali prašiča in mali Branko je moral seve^n gledati, kako to gre. Pogledal je v kotel, kjer so se kuhale klobase mi padel notri. Opekel se je po vsem životu tako. da so ga morali prenesti v bolnišnico. En potnik je črtal mrtev v avto-i nice g. Ivan Kranjc, znani nacijo-nalist in turist ter nska učiteljica iz Petrove. Pogled na kraj katasrefe je na- ravnort strahoten. Trupla leže razmesarjena vse vprel-c. je prr-pein tuci soana ki ^e ugotovila dejanski busu. krčevito se je oprijel šoferjevega s?deža. Del karoserije in! Opoldne dva mrtveca sta pa obvisela na! komisija, bližnjem dvojnem brzojavnem ' s.an. drogu, en mrtvec je ležal nekaj ko-1 To so prva. por čila. katera so rakov naprej, več potnikov pa je* i.-: iiarc-ga kraja o tei iira.ini pri strahovitem karamboiu vrglo j prometni nesreči. Pcznej? b:m". več metrov na nižje ležeči trav-' priobčili natančnejš? vesti. Vlom v studeniško cerkev pojasnjen. Preti »int'vi j«' omenjena komi* i sija. ki jo je vodil kaznjenee, v Te dni so Poljčančani -z rado-1 bližini proge nedaleč od koiodvo-vednostjo opazovali nenavaden j ra. Slovenske Bistrice našla po dogodek. Skozi vas so vedli oroz- j dveurnem iskanj n m o rut rane o. ki na Braslovče. Vsi štirje so bili tež- niki vklenjeimega moškega sred-j je bila izročena, seveda vsa po-ko ranjeni ter so bili po prevozu v njih let. Polep: orožnikov pa je ! k v ar jen a. nazaj v samostan. bolnico nezavestni. Lažje so bila stopalo še nekaj po^podov. Vkle-poškodovana polir Ivan Guenter iz njeni je bil vlomilec knjigovez Novega Celja, zaposlen v državni 30-letni Ivan Magcrl iz Maribora, umobolnici, ter mesar Anton Turk .;premJjajoča gospoda pa državni iz St. Petra v Savinjski' dolini. Že tožilec in preiskovalni sodnik, med prevoze m v bolnico sta umrli Pred nekaj meseei, namreč v dve ženski, čijih id€aU6ete še ni- noči od 8. na 9. junija, je bilo so ugotovili, in pa neki mc^ki, za vlomljeno v samostan Studenice katerega domnevajo, da je irenti- skozi okno in je vlomilec odne-čen s posestnikom Antonom Dob- ^el izpred glavnega oltarja mon-nikom iz vasi Čeplje. Pri njem so štranco in dva ciborija. Iz stran-namreč našli knjižico, glasečo se skejra oltarja pa so iz rakve mu- na to ime in pa 10,000 Din goto- čeivika Fide list a 'izginili njegova } železniški protri od Brezovice pro ' zlata krona in trije zlati prstani. | ti Borovnici strašna nesreča. Mla Cerkev, ki je po iMagerlu oškodovana za hOOO Din, gotovo škode nikdar ne bo dobila povrnjeno. ker se je našel storilec, ki je bil spet izročen nazaj za zapahe mariborske ječe. kjer bo še za to svoje dejale prejel posebej zasluženo plačilo. Ekspres je razmesaril železničarja. ' 7. decembra se je pripetila na Zaslišani ranjenci so izpoveda- j Komisar Šebmik je imel na stili. dani nihče od njih opazil pri- mu t(Hlaj baš Magerla. vendar se di premočnega utripanja srca ah, hajajočega vlaka in da je prišla mu takrat vlom ni mogel doka-zaradi motenj v izmenjavi snovi. V j nesreča popolnoma nepričakova-' Magerl ie bil 8. avgusta za-kolikor so ti znaki posledica ne-j no. Kakor so pripovedovali člani radj Vazniih večjih vlomnih tat-pravilnega delovanja žlez, se dado j reševalne akcije, je bil pogled na vin izvrSenih ob vznožju Pohor- odpraviti enostavno z dovajanjem i kraju nesreče naravnost strahoten,' 216 West 18th Street ja, obsojen na 8 let ječe. Preti te aH one žlezne substance telesu, i daleč naokoli so ležala razmetana j tlnovi pa }> ]>re(l preLskovalnim _____J sodnikom iz lfekega posebnega ' namena priznal tudi vlomno tat-! vino v samostansko cerkev v Stu-i denieah. Povedal je. da je vse u-: kradene predmete že prodal, le | monštraneo je v noč.i na bef»u zakopal v zemljo. Knjigarna "Glas Naroda" New York, N. Y. tli 32-letni izklieatelj potniških vlakov 'I. Mrak. uslužben v Ljubljani na glavnem kolodvoru, doma pa v Xotranjih Goricah, je šel v neprodiirni megli po progi iz Brezo vice proti domu. Najbrže je računal, da ima ekspresni vlak proti Pariru zamudo, zato je ko-raeil po desnem tiru. A to je bilo zanj kmalu usodno. [z Jugoslavije. 1400 let stara cerkev izkopana. V neposredni bližini južnosrh-•.kf vasi Suvotlol pr. IVitnlju so pre»l te dni našli zanimive ostanke hazilik«> v razmerju ll'txl'J m. Odkopavaitje j«1 pr -vzel ;»- ijanski lini/.«*.; .Inžiu1 Srbij*-. vodii pa j.* dr. Me>t*sii«»l. Zadri 1 >»» na cerkveni /i«! i:i o^lkopali < -'!oj-n<> '»hzi'lje. U ij" bila jn»kJ*i*•» / več ko "J ni «1 •*!»«- - <» ;»'; rjo / ilj»*. OT> it»i prili!< i nale;i'li vc'-."«'«• .-ki-'iLr :«0j št vil«, grobov, ki sii-er 111 — hi! inapoln j-'iii > [)■ ii isii • laajioeenoN: mi. ;>ač pa - ;■•> zajit stnicah in drugem inat-Ktankov fresk ni bilo nikjer "paziti. Pač pa je zanimiv roc/JsIk, ki pokriva predoltarni pi«>-Tr»i-, in ki je potloht-n onemu iz. na Mi-šča v Stobih. Cerkev je zi'lana iz kamna in malte. Ima tri latl.ie. Razen mozaika so odkopa I i tudi nekaj kosov polomljenoga -ste-brovja in iVagmente marmornih plošč s skulptitrami. Ivolikor se j<1 doslej dognati, prevladuje mnenje. da j»* cerkev grajena v prvi poloviei VI. stoletja po Kristusu. Strokovnjaki trdijo. osredni bližini naj me boli. Zakaj ne bi moglo vse ostati pri starem? Saj je bil tako lepo in mirno; tako se počutim zadovoljno — dalje ni govorila, ker so ji solze lrotele zadušiti glas. — Podrli ste mi najdražje upanje. — pravi mladi zdravnik — odkar vas poznam, sem imel željo, imeti vas za svojo ljubo ženo. Tako zelo vas imam rad, draga Konsuelo. — Pograbi svoj klobuk. — Toda sedaj moram iti; oprostite. — Ne smete biti jezni, prijatelj; ničesar hudega vam nisem ro-tela storiti — ravno nasprotno. Ako bi poznali moje življenje — kdo ve, ako bi me še poželeli za svojo ženo. Govorite, kot bi kdaj napravili kak zločin. Konsuelo. da splavite našega prijatelja doktorja. — pravi gospa Omanova skoro jezno. — to ni prav in ni! — Mislita tako. morebiti je boljs«\ — odvrne mimo Marija.— Torej, gospod doktor. — se prijazno obrne k doktorju, — naj ostali«'. kot j«* dogovorjeno. Po vaši uradni uri pridete po mene in tedaj bom pripravljena. Oprostite mi pa, če sem storila kaj zalega, oad ne morem drugače, ako hočem biti poštena. Kaj ne, oba bova pohabila jih ta četrt ure in vse med nama bo ostalo pri starem? ■ . ... - 1 površna. Ne vrjamem. da bi bil stotnik srečen ž njo. — Začudeno me pogledujete, sestra, in gotovo mislite, da je Korntdius pravi 1 blebetač; zakaj bi sicer vse to pripovedoval? — Toda poglejte, mnogokrat imam priložnoset biti skupaj s stotnikom Wolfom in ga smatram za najboljšega, iiajplemenitejšega moža. ki ga poznam — in ne samo jaz imam to mnenje, tudi dr. Oman in mnogi drugi. Zato se tudi tako zanimam za njegovo družino. — Kot vidim, smo prišli do cilja. Nekaj minut zatem stojita zdravnik in bolniške strežniea pri bolniku. Gabrijela sedi poleg postelje in ko oba vstopita, naglo vstane. (Dalje prihodnjič.) z delom preženemo utrujenost Se nedavno so bili ljudje pre-; ševnem delu je treba privoščiti pričani, da je utrujen človek po-! možganom pošten počitek, ta čas treben poštenega počitka. Toda1 pa zaposliti roke ali noge, glas-ljudje sami delajo proti temu'nice s petjem ali uho z godbo itd. pravilu. Po naporni poti sedemo Znanosti se je posrečil cloka'z, da in čitamo. Uradnica, ki se je dol-. utrujenost najlažje preženemo z gih osem ur ukvarjala s številka- novim, toda drugačnim delom. Ta mi, rada vzame doma v roke ročno delo, češ da jo osveži. W da bi poznali fiziološki proces utrujenosti v človeškem telesu, ravnamo instinktivno pravilno, tla namreč ne preganjamo utrujenosti s počitkom, temveč z nadaljevanjem dela. samo drugačnega. Taka izprememba je tudi spanje, ko je v ležeči legi krvni obtok drugačen in ko živčni sistem ne moti notranjih organov v njihovem delu. Človeško življenje je nepretrgana izprememba. Dokler živimo, ne smemo počivati, kajti če človek popusti v delu. navadno /boli ali pa prav prehitro opeša. To vidimo zlasti pri starejših ljudeh, ki so navadno čili in zdravi, dokler intenzivno delajo, ko se pa '/. Ijubeznjivim nasmehom, ki moral vsakemu šiniti v srce. j umaknejo v pokoj, je kaj hitro suit ponudi svojo nežno, belo roko, katero krčevito objame, jo na- • konec njihovih telesnih in dušev-to pritisne ua ustnice in odide. nili moči. Ge hočemo v polni me- Xe razunisem vas Konsuleo. in vas ne morem razumeti. — rj izkoristiti življenje, moramo itravi gospa dr. Omanova nekoliko srdito. — 1'bogi revež! V nje- p0 vrsti zaposlovati vse delavce /ovni upanju sem ga še celo potrjevala in mu prigovarjala — ko i v SVoji državici. Po težkem du-I i vedela, da ste tako samisvoji — ne. tega. ni mogoče vrjeti. Iva j , bo rekel moj mož, ki bi bil tudi tako rad videl, ako bi vidva nekoč j -postala par. Kot nalašč ste vi za ženo doktorja. Zakaj vendar seji odpovedujete vsaki sreči; in vi, ki ste tako mladi in lepi. Tako le-1 pi Konsuelo, — meni, stari ženi že laliko vrjamete. - Kdo pravi, da sem se odpovedala vsaki sreči? — odvrne zjj nežnim nasmehom. — v svojem poklicu sem srečna, če — - K. to je vse neumnost in sarno lepa fraza. Edir.o pravo srečo najde človek samo v zakonu in jo šele tukaj spozna; seveda, /družiti se se morata prava dva. Poglejte mojega starega in liie-iie četudi se večkrat prepirava, se vendarle razumeva in sva si od srca dobra. Oba se naglo razvnameva — no. saj sami veste. Ka-i:4i bi se vi mogli imeti. Premislite še enkrat dobro! Alfred Korne-1 ms je zelo Ijubeznjiv človek, pri tem premožen — lep — ugleden —- • To vse vem. gospa; je dober in zelo simpatočen in tudi koT prijatelja ga iinaiu rada — toda njegova žena ne morem biti! In zakaj ne? Potem ste celo —? — Gospa ne skonča. ker se je sama ustrašila tega, kar je hotela reči. Marija se lahno nasmeje. - Kar skončajte. gospa, vem, kaj hoečte reči. Ne, ne .nisem /.ena. ki bi bila ušla ali pa bi bila ločena. — od te strani ni nikake zapreke. — O tem bi mi bila tudi moja prijateljica pisala — toda — Marija prime majhno okroglo gospo okoli pasu in pravi: - Ne. ne. nič ni napačnega na meni; drugače me vaša prijateljica ne bi bila poslala k vam. liila sem samo samotno dekle brez veselja, ki sedaj smatra za svoj poklic samo v službi krščanske ljubezni — po grenki, bridki izkušnji, ki uniči vse veselje sr-ea in življenja. To je vse. gospa, lil sedaj, prosim, da ne silite več v mene, ako me nočete oropati tega zavetja pri vas. Pozneje j kdaj vam moj;oče povem vse. Zdaj ne morem. Imjete malo potrpljenja z menoj. Saj sem vam tako zelo hvaležna in tako hudo mi je. da moram delati proti vaši volji. Toda vrjemite mi, da ne moreni drugače. Dr. Korneliusa imam preveč rada, da bi ga mogla napraviti nesrečnega. Imeti mora ženo. ki mu bo dala svoje celo st.ee tega pa jaz ne morem več — moje srce je mrtvo! — Toda vaši bolniki, ki se vlečejo za vašo dobroto? — To je zopet nekaj drugega. To je neomejeno usmiljenje z nesrečo drugih. -- Ali bi bil Alfred Kornejius zadovoljen samo /. usmiljenjem? Ne! On hoče več-— in tega mu ne morem dati! — Priznam, Konsuelo, da sem premagana. Marsikatera druga S bi pri vseni tem zagrabila, ne da bi kaj pomislila. — že zaradi dobre preskrbe — toda vi niste taka! Zalo mi je žal. da moram opustiti svojo srčno željo, da bi vaju videla kot moža in ženo. — in v mehkejšem glasu nadaljuje: — Zdaj pa bom pogledala, kaj je Li-j na napravila. Toda po kosilu morate leči in se prespati. da boste ] /i\ prihodnje dni močni. vi. trmica ! — lil ljubeznjivo poljubi dekh na lice, predno odide v kuhinjo. Marija pa poklekne iuNbrklko ihti. Po njenem belem obrazu ho polzele debele solze. — Ljubi I!og, daj mi moč za prihodnje dni, ko ga bom zopet videla. Stoj mi ob strani in reši njegovega otroka! O tem se lahko prepričamo na praktičnem primeru. I* trudim o močno desnico, pustimo jo počivati in glejmo na uro, kako dolgo bo trajalo, da si odpočije in da bomo lahko zopet delali z njo. Poskusimo pa zaposliti po desnici še levico. Videli bomo. da si desnica mnogo prej odpočije. V tem je ves trik ljudi, ki intenzivno delajo oil jutra do večera. O Napoleonu je znano, da je delal po l(i ur na dan. Seveda bi pa ne mogel celih Iti ur na dan pisati na siro.j. Pač je pa skiciral načr-j te bitk. se posvetoval s svojimi generaH. pregledoval vojsko, skr- j bel za svoje privatne zadeve, pri- j sostvoval sejam državnega sveta itd. Njegovi ministri in generali so se pritoževali, tla je njegova lieutrudljivost naravnost neznosna. Vsa kje pa ieml eno stroko in enolično delo čez dan ga. je utrudilo. Napoleon se je pa znal osvežiti s pogostimi izprememba -mi v delu. Tu je ključ k neutrud- GLOBUS V. Takoj po uradnih urah pride dr. Kornelius. Marija je že vse pripravila in tako sta mogla brez odlašanja iti. Spočetka je vladal med njima mučen molk; mladi zdravnik zavrnitve od zjutraj ni mogel pozabiti. Marija pa je bila tako lju-beznjiva, da je svojo odpoved oprostila — s premišljenimi vprašanji ga je spravila iz potrtosti, Gim bližje sta prihajala hiši, v kateri je stanoval Wolf, tem močnejše ji je utripalo srce. Samo da ga ne bi takoj vklela — svidenje z njegovo ženo bo že prenesla — za to je čutila dovolj volje in aioči — toda on — ko bo zopet pogledala v njegove temne oči in bo slišala njegov zveneči glas — ali to ne bo preveč? Toda oborožila se je z vso svojo odločnstjp, k i jo je od nje zahteval njen po-Ufif in tako bo tudi to prestala. — Gospa pi. Wolfova je zelo lepa elegantna gospa. — pripomni zdravnik, — toda nič mi ni simpatična. Preveč je samosvoja in r , . . ... kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. | Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih i razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- j pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se j mladini. S tem globusom vam je pri rokah sveti vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN | V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 lnfiev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODAOZIROMA SE NAROČJE, GA DOBE ZA — 75 "GLAS NARODA" 216 Wast 18 Street New York, N. Y. Ijivosti vseh velikih organizatorjev. politikov. ravnateljev velikih industrijskih podjetij itd. Proti tej osvežitvi v delil pa grešimo baš mi. najniodernejš-i J generacija. Hacijonalizacija del.i je dobra za gospodarsko, toda pogubna /a človeško življenje. Človek, ki je navezan ves dan na t.ežko delo, mora izgubiti svoj ali slej prožnost. Po Tavlorjevem sistemu se je posrečilo doseči /. uro v roki največjo delavnost po-jedinca kot člena v verigi. Preizkušeno je. da v kakšni legi človek najbolje dela. Seštete so kretnje, potrebne za to ali ono delo. Tisoče in tisoče kretenj pa delamo nevede. Moderni stanovanjski arhitekti so si zmlslili po tem kuhinjo, v kateri stoji v krogu tako, da ima gospodinja takoj pri rokah, kar rabi in ji ni treba skakati po kuhinji sem in tja. Človeške moči je treba do skrajnosti izrabiti, da je efekt de- j la čim večji. Organizatorji racionalizirane-j ga dela so pozabiil. da pri tem človek otopi. Sveže, še nerablje- j no mišičevje je pripravljeno pre-! vzeti delo utrujene skupine. j Znanstveno vodstvo dela mora računati s specijalizaeijo. Toda i vsake tri ure je treba delo me-njati. To pa še daleč ne pomeni izsesavanja človeških sil. Pri takem delu se od človeka ne zahteva več, temveč nasprotno, zavaruje se ga pred nespametno, iz-čarpano, izčrpavajočo raeijonali-zacrrjo. Pri tem imata korist delavec in delodajalec. Lajika zanima, kako utrujeno telo počiva. Xa vsak kvadratni milimeter mišičevja pride 1 majčkenih krvnih posodic. V po-čivapočem telesu se te posodice ritmično in samo po vrsti polnijo in praznijo. To lahko vidimo pod drobnogledom. Že s samo mislijo na kretnjo se pa slika izpremeni. Od pro se naenkrat vse, tudi zaprte posodice, mišica se začne polniti s krvjo tako .da so vidno veča njen obseg. V njo je prišlo mnogo kisika. V delujoči mišici nastane živahno izmenjavanje snovi. Obenem se pa v njej naberejo odpadle kisline. Z nabiranjem teh odpadkov se krvn< posodice čez nekaj časa skrčijo. Ctrujena mišica, ne more biti pre-skrbovana s toliko krvjo, kakor spočita. Zato mora človek počivati. In tu dela narava svoje čudeže. , Z večjo množino krvi in preskrbljena samo delujoča mišica, temveč tudi njene sosede in eelo druga polovica, telesa, tudi če ne dela. Dočim je utrujena desnica slabo preskrbljena s krvjo, ima levica krvi v izobilju, čeprav ne ' dela. Cim zamenjamo delo desmi-| ee za delo levice, se slika pod j drobnogledom izpremeni. Levica | dobiva še vet| tkrvi. obenem, se i pa odpirajo tudi v desnici krvne posodice in izločajo iz sebe bodisi produkte utrujenosti ali pa jili izpreminljajo v prvotno snov. gly-kogen, mnogo hitreje kakor če bi počivale. Desnica si odpočije mnogo hitrejše, če dela levica za njo. Sličen pojav vidimo tudi v možganih. Z zamenjavo duševnega dela za telesno, dosežemo blagodejen občutek počitka. Zado-tuje pa zamenjati tudi eno duševno delo za drugo. Tako lahko namesto neprestanega računanja sprejemamo telefonska naročila in že s tem si možgani odpočijejo. ALi pa naj sledi uri zemljepi sa ura konverzaeije. Posebno blagodejno vpliva na človeka, če se vrsti računanje s petjem. Možgani si v takem primeru mnogo prej odpočijejo, kakor če bi sploh ne delali. Živo telo ne zna mirovati. To nam dokazujejo sanje. Sanje niso nič drugega nego delovanje možganov v spanju, ki pa človeka osvežuje. Če bi bolje razumeli ustroj svojega telesa, bi ne bilo tako često izčrpano in tako kmalu obrabljeno. ZNIŽANE CENE ZA TJA IN NAZAJ Do LJUBLJANE IN NAZAJ PREKO HAMBURGA V TRETJEM ~ RAZREDU (U. S. Davek Posebej) Ta cena je zdaj veljavna na vseh naših parnikih i.> rntKU $174. Za podrobnosti vprašajte lokalne agente ali Hamburg-American Line }»BROADWAY . . . NEW TOBK L KNJIGE vodnikove DRUŽBE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York pozor, rojaki (z naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj. da se Vas opominja, temveč obno vite naročnino a!i direktno, ali pa tiri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO , Denver. J. Schutte Pueblo, Peter Cu ig, A. SaftM Saiida, Louis Costello Walsenburg, M. J Bayuk INDIANA Indianapolis. Louis Banich [LLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph B ish, J. Bevčlč. Mrs. J. Lukanich. Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich r. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank Stular MINNESOTA/ Chisholm. Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshei. Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis. A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup. M. M. Panlan Washoe. L. Champa NEBRASKA Omaha. P. Broderick NEW YORK Gowanda. Karl Strnlsna Little Falls, Frank Masle 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj u0odna pot sa potovanj« na ogromnih oarnikih: PARIS 15. jan.; 14. maja (10 P.M.) (12.05 A.M.» ILE De FRANCE 30. jan.; 17. feb. (12.05A.M.) (12.05A.M.) Najkrajfta pot po lelemiilcL Vsakdo J. v pont-Liril kabini z vsemi modernim •Jdobnoat^il. — 1'ija«"1* |n slavna frun coska kuhinja, jtredno nizke cene. VpraAaJle kaltregakoi poiiblaftfenega agent* FRENCH UNE 1» STATE STREET VOUK N V OHIO Barberton, John Balant, Joe H.;i Cleveland. Anton Bobek. Chas. Karlinger, Jacob Resnik, John Slap- | nik. Frank Zadnik. | Euclid. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant In J. Kunrše -Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Raehar Younestown Anton KikelJ i OREGON Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakš*» Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec. V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export. G. Previc, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polane, Martin Koroshetz Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. KoprlvSek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmllšek Pittsburgh, Z. Jakshe, V;«c Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. In okolico, J. Skerlj. Fr. Scliifrer West Newton. Joseph Jovan Willock. J. L'eteraei UTAH Helper. Fr. Krebi WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik in Jo* Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALL IS Frank Skok WYOMING Rock Springs. Louis Tauch*r Diamondville, Joe Roller jBffiffire!?*: irw .>»•„- -j.-. •.-,!. >L. li-Hill'l IWHi 111' Hi i i 11 EEET1 ii'aJTS fc! Mali Oglasi imajo velik uspeh s POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." Si Prepričajte se! ■P.nSPEJ mmmbhbmi