St. 119
Pcltnica plačana v gotsmffonto correnffi con la posta)
jzhaja, izvzemSi pondeljek, vsak d^ AsiSkega št. 20, I. nadstropje. Dop^l na pisma se ne sprejemajo, rokopisi |e"t» vi Štefan Godina. — I^sinTk feh&ktdi anaSa za meser L 7. —,3 rr.esece IaIS^K^j Z* Inozemstvo mesečno 4 lire več.

V Trstu, v soboto 20. mala 1922
Posamezna številka 20 stotink
Letnik KLVBl
ulica sv. FrančiSka niStvo. Ncfrmkirana
^ LiC3j sita kn J1 I-IUBLJANA- Jugoslavija
niJh_
»|/ia>■ at. a ini*«.
:nost
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo * Urokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent1 osmrtnice, in zahvale, poslanice ln vabila po L !• —, oglasi denarnih zavodov mm po L 1 — Mali oglasi po 20 st beseda, oiajnanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo Izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv.4 FrančiSka AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ln uprave 11-57.1
Lulo Vojnović o jadranskem vprašanju
Dne 11. t. m. je predaval Lujo Vojnović v češkem državnopravnem društvu v Pragi o jadranskem vprašanju, ki je med najbolj perečimi Srednje Evrope. Ne le, da je v tem vprašanju izvor dosedanji napetosti med Italijo in Jugoslavijo, med latinskim in jugoslovenskih svetom, temveč je tudi silna Nemčija imela dohod do Jadranskega morja med njenimi «hoch-zieli», glavna točka na programu zavojeval-ne mednarodne politike Hohenzollerncev. Po silnem porazu, ki ga je doživela v svetovni vojni ta najmogočnejša militaristična država Evrope, je Nemčija sicer za sedaj potisnjena v ozadje in mora brzdati svoje veliko hotenje. Za sedaj — da! Velika zmota pa bi bila, če bi mislili, da se je veliki nemški narod za vedno odrekel svojemu stremljenju po uveljavljenju na Jadranskem morju.
Kdo je Lujo Vojnović? To je eden najboljših poznavalcev jadranskega vprašanja, e odličen zgodovinopisec Dubrovnika, velik častilec italijanske kulture, romanska glava z jugoslovenskim srcem v najpleme-n tejši dovršenosti.
V Pragi ga je poslušala odlična družba znanstvenikov in publicistov. Pa tudi italijansko javncst mora zanimati beseda moža tolike znanstvene avtoritete in prijatelja italijanskega naroda, četudi je sedaj odkrit kritik italijanske jadranske politike.
Seveda posnemamo njegova izvajanja le v kratkih, glavnih potezah. Črtajoč zgodovina italijanske posesti na Jadranu je pre-da\atelj na podlagi svojega temeljitega poznavanja benečanske politike prišel do ugotovitve, da so Benetke vedno smatrale Dalmacijo edinole za hodnik za svojo vztočno trgovino in da niso nikdar delale resnih zaprek narodnim stremljenjem dal-Tr-sinfkih Hrvatov. Še več: v lastnih bene-s»:t tiskarnah so izdajale številna, skcro \ sa dela dalmatinskih pisateljev. Dalmacija m bila italijanska in Benetke se niso brigale za to, da bi to deželo poitalijančile, ker so raje videle v Dalmaciji vojaško in primitivno ljudstvo, nego pa ljudstvo, ki bi v sled intenzivnega poitalLjanče vanja moglo postati Benetkam trgovski tekmec. Dalmacija je imela le močno plemenitaško posadko po mestih in seveda tudi mnogo italijanskih razumnikov; aH ljudstvo Dalmacije je bilo jugoslovensko, vsled česar so se po narodnem preporodu Jugoolove-nov tudi mesta kmalu pohrvatila, ne iz-vzemši celo tudi Zader. Le raz por med Hrvati in Srbi v tem mestu je omogočal, da je bila mestna uprava v italijanskih rokah. Od tod prihaja, da je mcagla Italija le na Zader opirati svoje narodno pravo.
Kakor znano — je nadalejvai Votjnović — je bila v tajnem londonskem paktu Reka pri poznan a bodoči «Hrvatski» na predpostavi, da ne pride do enotne Jugo-
slavije in da se Avstro - Ogrska ohrani. Ko pa je Italija prišla v težji položaj, je začela misliti na priključitev k Jugo-slovenotn in je sklenila v Rimu pogodbo z njimi (Rimski kongres zatiranih narodov Avstro - Ogrske eta 1918). Ta pogodba pa je dobila nesrečno stilizacijo, ki je puščala Italiji svobodno* roko, da ji ni bilo treba spoštovati pogodbe. V tej je bilo rečeno, da bo imela Italija po izvojevani zmagi urediti svoje meje z Jugoslavijo na podlagi narodnostnih razmer in primerno življenskim interesom obeh pogodbenikov. Italija pa je imela tedaj svojo londonsko pogodbo v žepu ter je podpisala rimsko pogodbo z naslednjimi pridržki: «Moji življenski interesi segajo v Dalmacijo, moj generalni štab mi označa meje, ki spravljajo pod moje gospodstvo 600.000 Jugoslovenov, ali pa tudi trikrat toliko, ker zahtevajo to življenski interesi.»
Po «tajni» londonski pogodbi je to «strategična» utemeljitev «življenskih in-teresov», navedenih v rimski pogodbi!
Vojnović je izvajal na dalje: Ko je Wil-son dne 24. aprila 1919. povzdignil svoj glas proti aneksiji Reke ter govoril Italiji na srce, je Orlando demonstrativno zapustil Pariz ter začel z «nackmalistično» agitacijo, ki ji je sledila D'Annunzijeva zasedba Reke (v septembru 1920).
Vojnović je naglašal, da je imelo to usodne posledice. Velesile so prepustile Jugoslavijo njeni lastni usodi. Jugoslavija je stopila v pogajanja z Italijo brez sodelovanja kake velevlasti, kajti zvezda Wil-sonova se je začela nagibati k zatonu. Tako je prišlo do rapallske pogodbe, s katero je Italija pridobila veliko več, nego je že prej zahtevala. Prišli so celo še hujši časi za Jugoslavijo. RapalLska pogodba čaka še vedno na izvedbo s strani Italije. Kajti, dokler se ta pogodba ne izvede, nima Jugoslavija nikakega dohoda do lastne jadranske morske obali, kar pomeni dušenje m upadanje njenega gospodarstva in njene suverenosti.
To bi bila Vojnovićeva izvajanja le v glavnih potezah. Predavatelj ni izrekel ugodne sodbe o jadranski politiki Italije, ali to mu morajo priznati tudi z italijanske strani, da so izvajanja mirna, stvarna in da se je vestno izogibal vsaki krepkejši besedi, ki bi se mogla upravičeno smatrati za žaljivo za italijansko občutljivost- Državnopravno društvo v Pragi hoče priobčiti to predavanje. Tako potegne gotovo globoko brazdo v mednarodni jadranski problem — brazdo, ki najde svojo pot do velikodušnih src tistih Italijanov, ▼ katere Vojnović trdno veruje, da pride končno do ifesničziega sporazuma med ital janskim in jugoslovenskim svetem na korist Italije in Jugoslavije in na korist miru v Evropi'!
Zakliuiifsv konference v Genovi
Plenarna seja — Govori posameznih delegatov — Poročilo gospodarske komlsiie in dogovor prsti napadom sprejeta
GENOVA, 19. Plenarna m sklepna seja [kt lference se je vršila v palači S. Giorgio z navadnimi ceremonijami. Povabljenih je bilo veliko število. Dnevni red seje je bil ta-le: 1. Odobritev zapisnika druge konične plenarne seje; 2. predložitev skle-3. (gospodarske) komisije; 3. predlo-sklepov 1. komisije za rovljenje pooblastil; 5. predložitev o'	glede
sanitarne konference v Varču-i, 6. predložitev sklepov glede predlogov o delovanju rrednarodnega Rdečega križa v mirnem čc.i; 7. sklepni govori.
-dsednik Facta je otvoril sejo ob 9.20.
Govor Facte Ministrski predsednik je vzel v imenu Italije slovo od vseh delegacij, katerim se je zahvalil za simpatije, izražene ital. na redu. Na eni zadnjih plenarnih sej — je nadaljeval Facta — so se odobrili sklepi finančne in tranzitne komisije, danes so se z odobravanjem sprejeli nasveti gospodarske komisije. Če se pregleda vse dosedanje delo tehniških in netehniških komisij, se mora priznati, da se je naredilo mnogo v tem kratkem času. Seveda bi o~tali vsi sklepi veljavni le v teoriji, če bi so ne rešila nekatera temeljna vprašanja evropskega življenja. Poizkušalo se je rešiti eno glavnih vprašanj evropskega življenja, povrnitev Rusije v gospodarsko življenje Evrope, toda konferenca je trajala prekratko, da se bi moglo to vprašanje definitivno rešiti, toda vkljub temu ni bilo delo konference zastonj. Ni se izgubilo upanje v uspeh. Sklenilo se je delati dalje do dosege zadovoljive rešitve. Delo v Haagu bo le nadaljevanje dela v Genovi, kateri gre v prvi vrsti zasluga za končni uspeh. V Genovi se ni moglo izvršiti vse delo, ki je bilo v načrtu, toda odprla se je pot k novi evropski politiki, in Italija je ponosna, da je k temu doprinesla. Duševno in politično delo te konference bo vplivalo na ves nadaljnji razvoj mednarodnega življenja. Facta je zaključil, pozdravljajoč v knenu italijanskega kralja, vlade in naroda vse delegacije in zahvaljujoč se jim za njihovo delovanje.
Zapisnik zadnje plenarne seje ni bil preči-tan in se je smatral za odobrenega. Vsled tega se je prešlo takoj k drugi točki, k sklepom oziroma nasvetom tretje gospodarske Jcomisije. Poročilo te komisje govori o ca-
rinskih pristojbinah, o prepovedi uvažanja in izvažanja, o trgovskih pogodbah in dogovorih, o trgovskih razsodiščih i. t. d. Posebno se priporoča državam, da z vsemi sredstvi pospešijo razvoj poljedelstva in s tem zmanjšajo brezposelnost; čim večje število brezposelnih tvorni škili delavcev naj bi se oprijelo poljedelstva.
Govor Schanzerja
Minister vnanjih stvari Schanzer je predložil plenarni seji v odobritev dokument, ki ga je včeraj odobrila prva komisija in ki govori o prihodnjem sestanku v Haagu. Orisal je v glavnih potezah razvoj pogajanj, ki so si sledila od predložitve spomenice londonskih izvedencev ruski delegaciji do danes. Šlo je za rešitev treh glavnih vprašanj: likvidacija minulosti, pogoji za bodočnost, ukrepi, potom katerih bi se pospešila takojšnja gospodarska obnovitev Rusije. Delo, začeto v Genovi, se bo nadaljevalo v Haagu. Predsednik konference bo pozval države, zastopane v Genovi, v Haag. Obvestil je o storjene sklepu tudi vlado Zedinjenih držav, izraživši željo, da bi se tudi one udeležile sestanka v Haagu. Na žalost washingtonska vlada ni sprejela tega vabila. Schanzer je nadalje prečital vse točke dogovora proti napadom posameznih držav in zaključil svoj govor, izražajoč željo, da bi se ta začasni dogovor izpremenil v splošni in trajni dogovor in da bi se mogle vse države združiti v eno samo veliko organizacijo.
Prvi se je oglasil k besedi francoski delegat Colrat, ki je pripisoval glavni vzrok sedanji gospodarski kriza dejstvu, da }e vojna ustvarila vsepovsod industrijska podjetja, ki sedaj niso več potrebna, da je ustvarila gospodarski nacionalizem, ki bi hotel proizvajati brez ozira na potrebe in cene, in da je vojna odtujila velikansko število poljedelcev njihovemu poklicu. Umetno ustvarjena industrijska podjetja so proizvajala preveč, poljedelstvo pa je z«, čelo hirati Po mnenju enega dela gospodarske komisije je edmo sredstvo za vzpostavitev ravnotežja vzgoja in organizacija kmetskega stanu.
Za njim je govoril italijanski delegat Teofilo Roesi, ki je poudarjal absolutno potreba vzpostavitve proste trgovfine in moralne ter socialne vzgoje delavskih slojev.
čičerfaoi? govor
Čičerin je ostro nastopil proti sklepom gospodarske komisije. Predvsem je poudarjal, da smatra ruska delegacija za višek abnormalnosti, da je bil tehniški odbor, ki je imel nalogo proučevati vprašanja dela, sestavljen po osebnih sklepih predsednika prve komisije, in ds ni bil imenovan za člana te komisije noben zastopnik Rusije. Ruska delegacija je že protestirala ^roti izključitvi iz tega tehniškega odbora, tem bolj ker vsa rasla ustava temelji na delavskih organizacijah. Posletfice te izključitve so vidne. Poročilo tega odbora se začenja s splošnim poudarjanjem važnosti delavskega sloja pri gospodarskem obnavljanju Evrope, vendar ni nikjer govora o tem, kar delavstvo potrebuje. Ne omenja se zakonodaja v zaščito delavstva razen samega vprašanja brezposelnosti; ni nikakega predloga glede zadrug, čeravno so zadruge prvovrstno sredstvo za izboljšanje delavskih razmer. V čf. 21., ki omenja sklepe konference dela v Washingtonu, manjka večji del njihove praktične važnosti, vsebuje pa stavek, da jih posamezne države lahko ne odobrijo. Iz tega stavka je i razvidna želja gotovih držav, kakor je n. pr. Švica, da bi ne uveljavile 8 urnega delavnika, ki ga ruska delegacija smatra za podlago delavskega blagostanja. Konferenca se tudi ni prav nič ozirala na spomenico mednarodne sindikatske zveze v Amsterdamu, ki je ugotavljala, da je neobhodno potrebni pogoj za vzpostavitev miru vsaj minimum socialne pravice.
Kar se tiče sklepov, pri katerih izvršitvi je prizadeta Zveza narodov, izjavlja ruska delegacija, da si pridržuje popolno prostost postopanja, ker Rusija Zveze narodov ne priznava.
Čičerin je končno ugotovil, da je iz poročila gospodarske komisije razvidno po-manjkanej poguma, ki je neobhodno potreben, če se hoče začeti delo splošnega obnavljanja. Predpogoj vsemu pa je popolnoma politična orientacija. S temi pridržki in s temi ugovori sprejema ruska delegacija poročilo gospodarske komisije v celoti.
Francoski delegat Colrai je odrekel Čx-čerinu pravico govoriti o napredku delavstva, ko je vendar on spravil rusko delavstvo v največjo bedo.
Govor Ralhenana
Govoril je nato član nemške delegacije Rathenau, ki je dejal, da se sedanji svetovni položaj ne bo izboljšal, dokler se ne bodo priznale nekatere resnice, do katerih se je prišlo tekom razprave: 1. dolgovi vseh držav so mnogo večji nego dohodki; ni države, ki bi mogla narediti redno bilanco razen Amerike, brez kajtere pomoči je nemogoče misliti na evropsko obnovitev; dolgovi se morajo skrčiti. 2. noben upnik ne sme braniti svojemu dolžniku, da si pribori sredstva za plačanje dolgov. 3. evrc<psko gospodarstvo se ne bo meglo vzpostaviti, če se ne vzpostavi zaupanje. Svet ni več v vojni, ni pa niti miru. Treba je narediti žrtve z mednarodnimi krediti. Govornik je govoril zelo laskavo za Italijo in je zaključil z besedami Petrarke: «Mir, mir, mrr!»	^
Govor Llayd Georgea
Lloyd George je pohvalil takt, debro voljo in spretnost Facte in Schanzerja, ki sta tako spretno vodila konferenčno ladjo. Zahvalil se je potem za gostoljubnost velikega italijanske^ naroda. Nikdar še ni bilo bolje organizirane konference — je dejal Lloyd George — in zahvaliti se moramo za sijajni sprejem velikemu mestu Genovi, ki nam je pokazala vse vrste vremena. Potrebna 9o različna vremena, da bo žetev dobra!
Lloyd George je nato govoril o doseženih uspehih, poudarjajoč, da je bilo težišče konference v politični komisiji. Izjavil je, da se spričo predstojećega sestanka v Haagu ne bo ustavljal na dolgo pri ruskem vprašanju, ki je obdano z mnogimi predsodki in strastmi. Nismo se zbrali v Genovi — je nadaljeval Lloyd George — da udejstvimo takojšen mir, temveč da pripravimo kon-čnoveljaven mir. Večji del težkoč izgine, če se zna gledati resnici v obraz, in najvažnejši uspeh konference je ta, da smo se odločili gledati resnici v obraz. Nismo šli tako daleč, kakor so nekateri upali, vendar pa smo naredili mnogo več nego so pričakovali plašljivci. Sedaj imamo še en mesec časa, da premišljujemo o vseh tež-kočah.
Še besedo o ruski spomenici! Nismo odgovorili na to spomenico, toda ne moremo molče preko nje. Spričo naporov, ki so se naredili za vzpostavitev odnošaiev med zapadno in vzhodno Evropo, je naredila ruska spomenica na vse zelo mučen vtise k. Rusija potrebuj* pomoči s strani Evrope, Ona se ne mora vzpostaviti brez evropske tehnike. Gre za mnjrvne ruskih otrok, ki umirajo lakote, in te Rusija žsK pomoči, jo lahko dobi, ker vlad* splošna simpatija za ruski narod. Gre za predsodek nasproti Rusiji. Prvi preAodek jas kdor proda, mora biti plačan; druga: kdor posodi, hoče, da se mu vrne; tretjfc če hoče kak dolžnik Se denarja, mara dali jamstvo, da ga bo vrniL Rusija mora sprejeti častni zakonik, dedščmo stoletnega evropskega dela. Ruska revolucija ne more uničiti tega dala. Ko bodo Rusi v Haagu, naj opuste predsodke: v Catmmi ye bila vržena vrv tistim, Id se potapljajo. Ti so is vodno v vodi, toda niso izpustili vrvi.
Barthou se je tudi pridruži L2o?d Ge-orgejevemu pozdravu Italiji Poudarjal fa
da se je v Genovi dosegel določen cilj, toda vsak sklep bi bil zastonj brez odločne volje vlad, da se bodo držale obvez. Francija jih bo držala. Rusija trpi in Francija ji bo pomagala, če bo izvršila podpisane obveze.
Govorili so nato zastopnik Madžarske, Bolgarske, Bratianu v imenu Male entente itd. Končno je govoril ministrski predsednik Facta, ki je ponovno pozdravil posamezne delegacije in zaključil sejo ob 13.15.
O poročilu gospodarske komisije in o dogovoru proti napadom na posamezne države je nadalje govoril nizozemski delegat Paty, ki je izrazil željo, da bi konferenca v Haagu res privedla do zaželjene-ga cilja: obnovitve Evrope. Njegove besede so izzvale burno odobravanje. Za njim sta govorila še litovski in poljski delegat. Predsednik je nato povabil Lloyda Geor-geja, naj izjavi, če sprejema sklepe komisije. Lloyd George je izjavil, da sprejema sklepe z opazkami, ki jih je stavil v komisiji. Isto izjavo so podali delegati sledečih držav: Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Indija, Južna Afrika, Italija (za Italijo je podana izjava v obliki, ki jo je odobril Facta), ter Japonska, katere delegat je izjavil, da je srečen, ko sprejme. Sledili so delegati, ki sprejemajo sklepe: Avstrija, Bolgarska, Čehoslovaška, Danska, Estonska, Finska (poslednji dve z reservo), Grška, Lotvinska in Litovska (ti dve z reservo), Norveška (z reservo, ker nima navodil od vlade), Nizozemska, Poljska, Portugalska (z reservo), Romunsika, Jugoslavija, Španska, Švedska, Švica, Ogrska, Albanija, Belgijska (bo predlagala vladi sprejem sklepov), Francija. Predsednik epaža, da se razume, da so vse države, ki so se izjavile za sprejem, sprejele s tem vse obveze od 6. maja, ter poživlja države, da imenujejo svoje zastopnike za haaško konferenco. Schanzer predlaga, naj bi se dogovorilo z Nizozemsko glede zborovanja v Haag i, kar je sprejeto. Potrdijo se sklepi glede odobritve pooblastil. Schanzer je nato še sporočil, da je Varšavska konferenca za boj proti kužnim boleznim sklenila, da se bo v tem boju posluževala Zveze narodov, med tem ko Čičerin želi, da bi se za to ustanovil mednaroden organ, v katerem bodo tudi zastopniki Rusije.
Pojedina na čast jugoslovenskim časnikarjem
Kom. Amadeo Giarmini, načelnik tiskovnega urada zunanjega mnistrstva, je priredil pojedino na čast načelniku tiskovnega urada belgrajske vlade drju Aleksandru Bodyju in jugoslovenskim časnikarjem, ki so se sešH. v Genovi o priliki konference. Pri obedu so bili zbrani zastopniki malone vsega italijanskega tiska. Mize so bile okrašene 9 cvetlicami, ki so tvorile italijansko in jugoslovensko irobojnico. Tudi jedilna lista je bila prepletena s trakovi v jugoslovenskih m italijanskih barvah. Vladala je največja prisrčnost in po cbedu je kom. Giannini nazdravil gostom, ki so se prvič srečali z italijanskimi kolegi. Gian-niniju je odgovoril dr. Bcdy, ki je izrazil upanje, da ni to zadnji sestanek med julijanskimi in jugoslcvenskimi časnikarji za utrditev prijateljstva in dobrobiti cbeh držav. Tako Ganntni kakor dr. Body sta žela enodušen aplavz.
Amerika končno odklonila sodelovanje v Haagu
GENOVA, 19. Poslanik Zedinjenih držav Childe je imel včeraj ob 12.45 pogovor s predsedrikom konference Facto. Ameriški poslanik je izjavil v tem pogovoru, da ostane politika Zedinjenih držav z o žirom na sestanek v Haagu neizpreme-njena, t. j. v skladu z vsebino note, ki jo je poslal državni tajnik za zunanje zadeve Hughes dne 16. t. m. predsedniku genovske konference.
Jugoslavija
Generalno in individualno pomiloščenje Kralj povodom poroke podpiše pomilost lm
akt — Vsi obsojeni komunisti pomiloščeni
BELGRAD, 18. «Noyi List* je priobčil vsebino akta, ki ga pripravlja ministrstvo pravde za pomloščenje. Amnestija je v prvi vrsti generalna. Pomiloščeni bodo vsi obsojeni ali še v preiskavi se nahajajoči politični zločinci, amnestija vsebuje vse politične zločine in prestopke po §§ 91, 92, 93 itd. srbskega kazenskega zakona, dalje vsebuje tudi ostale kategorije zločincev. Kdaj se amnestija objavi, še ni znano. Vprašanje objave je formalnega značaja. List objavlja, da predloži ministrstvo pravde po odobrenju od strani ministrskega sveta amnestijski ukaz kralju nekaj dni pred poroko v podpis in da bo potem najbrže amnestija objavljena na dan poroke.
Poleg generalne amnestije pa pripravlja ministrstvo pravde tudi individualno amnestijo, ki jo bodo deležni predvsem komunisti. Individualno pomiloščenje bo namenjeno vsem obsojenim komunistom m ostalim komunistom, ki so v preiskavi radi prestopkov, ki so se izvršili pred dnevom kraljeve zaroke in ki vsebujejo čina po srbskem kazenskem zakonu, oziroma čine proti zakonu o zaščiti države.
Francoski glas o izvršitvi rapallske pogodbe
ZAGREB, 19. «Obzor» p»e: V listu «L*Europe NoaveUe» je objavil znani francoski učenjak in veščak francoske delegacije v Genovi Eisenmann članek o italijansko-jugostovenskem sporazumu. Njegovo stafiSče je popolnoma nepristranska
Omenja dve sporni točki: Reko in Zadar. Glede prve pravi, da je bolje, da se o njep sploh ne govori. Mogoče bi prišlo do sporazuma — pravi —, «ako Tržačani, v katerih interesu je pogin Reke, ne bi zahtevali njene priključitve k Italiji*. Okupacija po italijanskih četah ni v skladu z rapallsko pogodbo.
Bolgarska
Pismo Vrangela bolgarski vladi — «Še enkrat bratomorni boj» — Objava bolgarske vlade
SOFIJA, 18. Bolgarska brzojavna agencija javlja: Začasni ministrski predsednik Daskalov je prejel od generala Vrangela iz Belgrada pismo, ki pravi med drugim: Sovražna usoda je hotela, da so sinovi onih, katere je osvobodil jruski narod, obrnili orožje proti svojim osvoboditeljem. V teh časih bolesti je našla ruska vojska bratsko prebežališče v slov. državah in je sprejela s polnim zaupanjem gostoljubnost bolgarskega naroda. Toda glej! Nove izkušnje nas čakajo. Udavši se nesrečni inspiraciji, povzročeni po njeni slabosti, išče bolgarska vlada zaslombo pri zatiralcih in trinogih Rusije. Napadeni od sovraštva in opravljanja vidijo ruski vojaki, da se bliža trenotek ko bodo prisiljeni, da se zberejo pod svojo zastavo. Nesrečna pošast bratomorne borbe se zdi da se bo še enkrat dvignila.
Vrangelovo pismo je napravilo v vseh krogih Bolgarske mučen vtis. Izzvalo je tudi sledečo objavo iz pristojnega vira: Ruskim beguncem sta se dovolila vstop in bivanje na Bolgarskem na podlagi pogodb, ki so jih smatrale kot take. Vendar dokazuje cela vrsta najnovejših dogodkov, da so se Rusi naveličali smatrati se za begunce ter da se bolj in bolj izpreminjajo v oboroženo moč, ki se pripravlja, da stopi v akcijo. Nedavna razkritja so spravila popolnoma na svetlo vojaško organizacijo in težnje Rusov, katere grede za tem, da izzovejo akcijo države v državi. Da odstrani vsak sum ter zajamči mir in red, je morala bolgarska vlada ukreniti neogibne mere, da se izogne cbdolžitvi, češ da ne varuje najvišjih interesov države.
Francoski odgovor na angleško noto glede turških grozodejstev
PARIZ, 19. Francoska vlada je poslala londonskemu poslaništvu svoj odgovor angleški vladi glede turških grozodejstev. Odgovor se bo takoj predložil angleški vladi. Nota pravi, da sprejme francoska vlada angleški predlog ter da je že naročila generalu Noletu, naj se v tej stvari dogovori s svojim angleškim in italijanskim kolegom. Vrhu tega predlaga francoska vlada, naj se odpošlje komisija predvsem v Smirnf. Turki se lahko zanašajo na nepristranost zaveznikov.
Dolnja zbornica. Angleška vlada turškim
trditvam o vstaji Grkov ne veriaine.
LONDON, 19. Doljna zbornica. Odgovarja. }oč na neko interpelacijo je rekel CharabeT-lain: Angleška vlada ima razloge, iz katerih lahko smatra, da so trditve Turkov o vstaji Grkov v pokrajinah ob Črnesn morju brez vsake podlage. Meseca junija 1. 1. so tri grške vojne ladje bombardirale Ineboli, ker so se turška obalstva protivila izročiti orožje in uničiti zaloge municije. V isti dobi so se izvršila lahka obstreljevanja Trapezunta in Sansuna. Da bi se bilo izkrcalo iz grških ladij orožje, za to ni nobenih dokazov. Sicer je res, da so Grla v crnomorskih pokrajinah v svoji skupnosti po svojih organizacijah netili gibanje, da se otresejo turškega jarma. Angleška vlada je dobila celo nekaj pozivov od teh organizacij. V teh pozivih se je angleška vlada naprosila, naj tekom mirovnih pngajanj podpira zahteva teh pokrajin po neodvisnosti. Toda ta politična stremljenja — je dostavil Chamberlain —-na noben način ne opravičujejo ropa grških žena in otrok v masi, ,kot so ga v tako barbarski obliki izvršili Turki.
Poslanec Kene-vvcrlhv je vprašal, zakaj sprejema angleška vlada trditve Grkov vedno, onih Turkov pa nikoli. AH je bita angleška vlada obveščena od angleškega komisarja v Carigradu, da so grške tolpe morile prebivalstvo in zažigale vasi? Na to je odgovoril Chamberlain: Vaša navada je, da predložite kot def-stva stvari, ki jih samo domnevate. Ni res, da bi angleška vlada grške trditve vzela za resnične, ne da bi prej prejela potrditve. Vesti, ki prihajajo zbornici, izhajajo ali rz angleškega ali iz neutralnega vira.
Turki zavračajo očitanja o poko£jih Grkov v Mali Aziji
RIM, 19. Poslaništvo turške angorske vlade javlja: Da bo konec gonje radi domnevnih pokoljev Grkov v Mali Aziji, opozarja poslaništva velika narodne skupščine v Angori na slab namen, ki jih imajo te vesti, ki se pojavljajo redno vsakikrat, ko se ima vršiti kak sestanek, na katerem naj se razpravlja o rešitvi vzhodnega vprašanja. Treba je tudi naglasiti, da ni-mafo take ovadbe izmašljenah incidentov nobenega določenega datuma in da nc navajajo ne dneva ne kraja, kjer bi se bili domnevni pokolji izvršili. Angorska vlada je pripravljena dovoliti preiskavo o tej zadevi in ji iti na roko, ker se zaveda, da bi taka preiskava, pomagala resnici do zmage.
Odnošaji med Italijo in Avstrijo Pojedina v čast Haioischu
DUNAJ, 19. Italijanski poslanik na Dunaju kom. Orsini Baroni je priredil pojedino v čast predsedniku avstrijske republike Hainaschu. Pojedine so se udeležili: gospa Schofcer, žena državnega kancelar-ja, minister za zunanje zadeve Hoenet, predsedniki državnega zbora Weisskir-chner, Seitz in Dinghofer, zastopniki kr-
gčansko - socialne in socialistične stranke,T angleški čehoslovažki, jugoslovenski in štediki poslanik, bivši minister Seitzmer-rer, senator MaJfatti, poveljnik torpedov-ke št. 79 kapitan Mateucci ter diplomatske in vojaška oeobje italijanskega poslaništva,
Mandžurija proglašena za neodvisno državo
PEKING, 18. Maršal Čang - co - lin, vx>-jaški guverner v Mukdenu, glavnem meslu Mandžurije, je proglasil po porazu, ki mu ga fe prizadjal general Wu - pej - fu, Mandžurijo za neodvisno državo. Diplomatski zbor v Pekingu ni še dobil o tem činu premaganega Cang - co - Kna nikakega uradnega obvestila. Tudi kitajska vlada izjavlja, da š« ni prejela tozadevnega proglasa Ćete generala Čang - co - lina, ki se nahajajo v Luan - tovu štejejo kakih 40.000 mož. General Wu - pej - fu pošilja proti severu neprestano nove 6ete, toda do bitke bo prSIo še le v kakih osmih dnevih.
LONDON, 18. «Times» poroča, da je proglasitev Mandžurije za neodvisno državo japonske politične kroge precej vznemirila, dasi ni še uradno potrjena. Japonska se boji, da bi znali nastati v Mandžuriji, Mongoliji in Sibiriji resni nemiri V Tokiju se celo računa z možnostjo nove vojne na daljnem vzhodu. Ako se bodo uspehi generala Wu - pej - fua nadaljevali in ako prodrejo njegove čete v Mandžurijo, bo postalo posredovanje mednarodnih čet na daljnem vzhodu neizogibno!.
Peli lični položaj na Gibkem
ATENE, 19. Atenski tiskovni urad pravi: Vladna kriza v zadnjih dneh je pokazala, da je parlamentarni položaj sledeči; Na eni strani je ljudska stranka s 183 poslanci. Ti tvorijo Gunarisov blok in so popolnoma homogeni. Na drugi strani je osem različnih skupin, izmed katerih je najštevilnejša skupina venizelisiov. Te skupine, ki imajo različne smernice, so stvorile opozicijo proti Gunarisovemu bloku, ni se jim pa posrečilo, da bi blok razbile, Sedanja narodna skupščina se lahko razpusti edinole tedaj, ako to sama sklene. Potemtakem ostane Gunaris, ki si je ohranil velikanski vpliv na ljudske mase, £o-spcd?r parlamentarnega položaja. Vendar pa nima zadostne večine, da bi si zagotovil absolutno nadvlado. Zdi se, da si bo skušal Gunaris pridobiti sodelovanje ene ali dveh malih skupin opozicije z namenom, da zagotovi normalno nadaljevanje parlamentarnih del.
Dnevne vesti
pekarn
Nameravana stavka gospodarjev in vlada
PARIZ, 19. Predsednik Poincare je predsedoval včeraj seji ministrskega sveta, na kateri je sporočil ministrom zadnje brzojavke med Parizom in Genovo. Ministrski svet se je bavil nato z nevarnostjo stavke pekov. Vomi minister in minister za notranje zadev« sta izjavila, da bosta pred-vzela v slučaju, da izbruhne grozeča stavka. primerne mere, s kaćerimi bo oskrbovanje prebivalstva s kruhom preskrbljeno.
Uno resta — uno
Priobčiti smo sklep našega Političnega društva *EdmoM» glede našega zadržanja o priliki prihoda kraljevske dvojice. Za gotovo smo pričakovali, da bo italijansko časopisje ta resni stvarni in ob enem lojalni sklep zamcičalo svojim čitateljem. Vemo, da izvestnim tržašk;m krogom ni prav, da bi italjanska javnost imela o Slovanih tisto mnenje, ki odgovarja resnici, in jth izpoznaJa kot element miru m reda, ki noče drugega kake«- spoštovati zakone in videti te zakone spoštovane od vseh, ki skratka hoče enake pravice in enake dolžnosti za vse. Toda «Piccolo» fe Šel dalje: Ni zamolčal naših izjav, ampak jih je z grdo perHdncstjo zaviL Piše namreč v včerajšnji večerni izdaji, da je naše Politično društvo sklenilo sledeče: «Poklon kralju, prav, v kolikor ta poklon velja osebi; v kolikor pa se tiče poglavarja države. je to druga stvar (un altro paio di maniche).»
Gospodom pri «-Piccolu» citiramo tu tiste stavke iz četrtkove «Edtncsti», ki govorijo o osebi kralja: V uvodnem članku: «Naše zadržanje povodom prvega obiska vrfeovnega poglavarja države ..nadalje: "Zavedati se moramo, da bomo t esebi N. V. kralja pozdravili predstavnika države, ki ye vzvišen nad zakoni in ni nikakor odgovoren za nelepo postopanje posameznih vlad in uradov napram slovanskemu delu julijskega prebivalstva. Zato mcTa biti naš pozdrav izraz spoštovanja do vladarja in države...» V sporočilu sklepa političnega društva so pa sledeči stavki: «... moramo razločevati med kraljem in vlado. V kralju moramo videti ofideinega predstavnika države, ki po ustavi ni odgovoren za vlado.* Drugih besed, ki se bavijo neposredno z vzvišeno osebo Nj. V. v »Edinosti* n i. Vprašamo: Kje razločujemo med kraljem kot osebo in med kraljem kot poglavarjem države? O kralju kot osebi sploh nismo govorili, ker je pri nas, gostoljubnem narodu, samo ob sebi umevne, da nam bo prvi državljan Italije posebno dobrodošel, če nas obišče. Razločujemo povsod le med kraljem in vlado. Če pa je *Piccc4u» vlada istovetna z državo, potem ga obžalujemo. *Uno resta uno» je napis «Piccolovexnu» članku. Mi mu odgovarjamo: Perfidnost o«tane perfidnost! Zapomnili si bomo to njegovo postopanje!
V zvezi s tem prinaša «PiccoIo» iolgo Itlobasarijo o nekdanjih razmerah na Ogrskem. To nas dalje ne zanima. Zanimalo bo bolj mogotce pri «Piccolu», katerim je !ka nekje v ogrski Kaniži, in baš na ogrsko - židovski italijansko javno mnenje!
«Uno resta — ano». Z ozirotn na članek sinoćnjega «Piccolo della sera», ki a i-ijim pečamo na drugem mestu, je poslanec dr. Wilfan že sinoči naslovil generalnemu civflnemu komisarju sledeče pismo: «Vaša Ekscelenca! Nasproti članku objavljenemu v današnjem «Picco4o della sera delle ore 18», pod naslovom «Uoo resta . .. uno», mi je na tem, da izjavim Vaši Eksce-lenci v svoji lastnosti kot predsednik Političnega društva «Edinosti»f da se po izvirnem besedilu toliko uvodnega danka, kolikor vesti, ki ®e tiče našega stališča nasproti prihodu Nj. V. kralja, objavljenih v včerajšnji «Edinosti», nikakor ne dela razlika, ki jo predpostavlja rečeni časopis, marveč naglasa dolžnost in namen videti v vzvišenem gostu glavarja in predstavnika države. Z največjim spoštovanjem itd.»
O slovenski trobojni cL Naše ljudstvo je v svojem nedolžnem naziranju na splošno pričakovalo, da mu bo možno pozdraviti novega vladarja s svojimi narodnimi znaki poleg italijanske državne trikolore. To pričakovanje je temeljilo na dejstvu, da je naša belo - modro - rdeča trobojnica le naroden znak, ki nima nikakega državno-pravnega značaja, ker je razvrstitev barv različna od one na zastavi, ki služi Jugoslaviji kot državen znak. Na tej so namreč barve razvrščene: modro - belo - rdeče. Naša narodna zastava nima torej nikakega političnega ali državnopravnoga pomena
—	kakor ga ni imela tudi pod Avstrijo in je zato smela skoro 100 let svobodno plapolati in je le zgolj simbol čustev našega ljudstva za s v 070 narodnost. Na morebitno oporekanje, da se italijanska trikoiera ni smela viti pod prejšnjo vladavino, odgovarjamo, da je bila to posledica krfvično-sti Avstrije napram državljanom italijanske narodnosti. Tako pristransko postopanje pa ni odgovarjalo ne naši želji, ne naši volji! Za to svojo krivičnost je tudi Avstrija slednjič prejela primerno plačilo. Kajti zapostavljeni in žaljeni državljani so se vsled tega vedno bo4j odtujevali državi in vzljubili tem bolj svoje narodne ideale. Zatorej pameten državnik naj ne posnema
—	slabih zgledov!
Ne podžigajte! V tržaških listih smo čitali te dni oklic mladeniške «avanguardie» povodom kraljevega prihoda. Med drugimi zvenečimi besedami se nahaja sledeča tirada: «Upoštevajoč politični položaj meščanstva, ki ga 'vedno bolj kvari neuklonljiva slovansko - social - komunistična in republikanska upornost, bolj in bolj drzna vsled obnemoglosti krajevnih in osrednjih oblastev, ki še danes ne morejo varovati ugleda imena Italije — je vodstvo sklenilo, da se udeleži sprejema itd.* — Vročekrvnim mladeničem ne štejemo v zlo, če se zaletavajo tu pa tam s tafcimi visokobobnečimi obtožbami' in vzdihi proti raznim dcmnevaznsn krivcem. Žalostno pa je, če Ksti, ki hočejo biti resni, brez pripombe priobčujejo obtožbe, ki so v navzkrižju z vsakodnevnimi pcj&ri nar naši sirani! Čas bi že bil, da bi resni Ksti začeli pomirjevalno vplivati na razpaljea« duhove med mladino.
I
•FmreUu (Odsek za toc. izobrazbo). Danes ob 20 is pot se bo vriilo predavanj ▼ stotih pevskega drvitva «Slava* pri Sv. Magd. spod Predmet: Vpfcv alkohola in tobaka na mladino. Predava gfeaa Mar. Čok-ova.
Odbor.
Krožek «Omladina* Titi Danes redili sestanek članov ob 8. uri zvečer v krožkovih prostorih.	Odbor.
M. D. P. —- Sv. Jakob. Dramatični odsek Vsi oni, ki scdelojejo pri otroški prireditvi, ki se bo vršila do« 18. juorja v prid otroškemu vrtcu pri Sv. Jakobu, naj pridejo danes ob pop. tečno k vajam, da se porazdelijo vlog
Posebno so naprošeni pdlčki, da pridejo ob določeni ari!	Vodstvo.
Manctolinistična skupina. Danes ob 20. uri Skupna vaja vseh inštnanentov. BKža se nastop. Pridite vsi k vajam.	Vodstvo.
Iz triEaškesa življenja
Dejanf« ifaboeamaega soproga; raail je svojo ženo in domnevabega tekmeca. Pred snočnjun okcii polnoči se je odigrala na trtu Leonardo da Vmci družinska žakrigra: ljubosumen so prog je ranil s petimi kroglami iz samokresa svojo ženo in domnevnega tekmeca, Evo poročilo krvavega dogodka: V prvem nadstropju hiSe št 3 na trgu Leo
Mali oglasi
sa računajo po 30 stotiak beseda. — Najmanjša pristojbina L 2*—. Debele črke 40 cfotink beseda. — Najmanjša prišlojbina L 4'—. X<Jor iič® službo, plača polovično ceno.
mm
tekla zibel katerim danes na čin «larb ajo>
Zanimive prispodobe. Pod tem naslovom piše socialistični <iLavoraiore»: V pr a Janje, ki a mora rešiti Trst, je vprašanje svobodne e, da se mrtvo mesto zopet oživi. Te^a bi se morala slednjič zavedati tudi vladal Vlada pa prihaja s kraljem v Trat, ce da bi bila to vprašanje preučila in ne da bi bila kaj storila spričo našega težkega položaja. Vzrok je za domnevo, da je vlada nasprotna uvedba svobodne luke, ker ss je že navezala na dela za razširitev luke v Benetkah, ki so — kakor vsi v«do — neizprosna nasprotnica svobodne fcike v Trstu. Kralj prihaja v Trst potem, ko je že svečano odprl velikf plovb eni kana! v nonrem beneškem pristanišču. PrrvoeČamo staremu ; talija nekemu meslu, da se okorieti na novem zaledju, da pomnoži svojo trgovino ki procvit svoje luke. Iz Istega razloga zahteva»o pa tudi pravice Trsta, ki niso le potisnjene y drugo vrsto, marveč jih vlada popolnoma zanemarja. Vprašamo: po kaka logiki se troApo tam ogromne svote za dela, ki morda niso v pravem razmerfu, medtem ko se za Trst prav nič ne stori? Ne moremo misliti, da bi Benečani trosili toliko denarja in dela tja v en dan. Tu mora biti določen dogovor med viadb m pristaniško družbo v Benetkak. Trftačanš so vznemirjeni, ker se bo$?ot da ae asarsikadta panoga trgovine, ki je bila vedbo v rokah tržaške luke, prenese v Benetke. Ta mora biti določen načrt, da se novemu pristanišču v Benetkah zagotovita trgovina m delo* Dra-gače si m možno razlagati, če— da ikiava trerib toliko denarja aa pristanišče, ki bi sicer, ob sedanjih razmerah, ne moglo pričakovati tako izredno velike trgovine. — Kralj prihaja torej v Trst potem, ko je kumoval veličini beneške luke. V Benetkah je bila chrna ena sama obljuba, ali — dala se je. Trstu pa se m nič obljubilo in nič dalo! — Na to pcsnemlje «Lavoratore» po listu «Mondo» opds vseh del, ki so se &e izvršila, ali se le vrše v beneški Inki, ter zaključuje: «Kdo prečita to poročilo, bo mogel razumeti, kako različno je postopanje vlade z o žirom na tržaško pristanišče, in vsadko bo mogel — ko kna pred očmi ta dejstva — soditi o iskrenosti «besed*, ki se bodo govorile povodom kraljevega obiska v Trstu.*
Vesel obisk v Trsta. Te dni nas je posetik> okrog 600 vseučiližkih dijakov iz Padove. Mlada kri m slavnostno razpoloženje po praznovanju 700ietnice padevskega vseučilišča sta doprinesla, da je vse mesto naenkrat zadobilo ve jelo lice in nekako razposajeno razpoloženje. Padovaki dijaki so nam že v drugič ljubi gostje m vedno jih bomo racfi sprejeli. Slovenski narod je od nekdaj poseben prijatelj dija-štva in sprejema, raztsne tn odpusti vsako šalo. Res marsikatero šalo smo morali takrat — odpustiti. Ali bi ne bilo mogoče, da bi dijaki pri prihodnjem obisku opustili nekatere šale, ki k večjemu spadaio v zelo, sek> intimen krog? Saj so pokazali, da znafo bati res duhoviti. To je naše mnenje in mnenje vseh Tržača-nov. Sboda bi bita, 4 si potrarino — riee bojne simpatije. Mi ki zfnbifi par veselih «rk, oni pa bi pridobili ramo toiilro uric spanja: Torej vsestranska nezatimroijnost. brez zamere.
nardo da Vinci sta stanovala gostilničar Ivan Grego, star 42 let, rn. njegova žena Clotilda stara 31 let.	A
Pred par meseci se je pojavila v pisarni odvetnika in branitelja kazenskih razprav Al->erta Barzala v ulici S. Sebastiano št. 2 Clotilda Grego m izrazila željo, da se hoče ločiti od svojega moža. Radi te zadeve je zahajal odvetnikov uslužbenec De Volpi pogostoma na dom Clodolde. Ti obiski so se zdeli Ivanu sumljivi: on ni vedel, kaj namerava Clotilda ukreniti, S časoma je postal ljubosumen. De Volpija je smatral za teme ca.
Pred včerajšnjim zjutraj je Šla Clodilda Vittorto Veneto. Spreanijal jo je De Volpi. Zve čer okoli 11. ure sta se povrnila. Okoli polnoči sta dospela na trg Leonardo da Vinci. Tedaj se jima je približal Ivan. Pri tej priliki je potegnil iz žepa samokres m oddal tri strele proti ženi, dva pa proti dozdevnemu tekmecu Ženska se je zgradila težko ranjena na tla. De Volpi je bil le lahko ranjen. Oba ranjenca sta bila odpeljana z avtomobilom rešikre postaje v mestno bolnišnico, Ranilca so kmalu po dogodku aretirali,
15 minut odsotnosti: 2009 Ur škode. Kateri na Weiner, vratarica hiše št. 18 v ulici Ga lileo Galilei, je pustila včeraj okoli poldne svoje stanovanje 15 minut brez nadzorstva Med tem časom so pa obćskafi stanovane neznani, nepovabljeni gostje in se polastili šival nega stroja znamke «Singer», par oblek, ne-ika zlaienine itd. Vratarica trpi 2000 lir škode
Dve tatvini aa Boznem trgu. Neki »luga 2iv-nostenske banke je gleded včeraj zjutraj okoli 11. ure na Borznem trgu neki pogreb. Pod pazduho je tiščal v časopis zavrto usma to tor bico. V torbici se je nahajalo nekaj listin in 18.000 lir. Nraadoma mu nekdo strže torbo izpod pazduha in se zgubi v gneči.
Skoraj istočasno je oila okradena na istem trgu neka Frančiška TM stanujoča v u&ci Pa squale Besenghi. Njej je b9o ukradenih 460 lir.
Radi tatvine sta bila predano£n|sn aretirana na trgu deiTOspitaie dva možakarja, in sicer Kari Chroschecb ter Andrej Prelicd, oba brez stalnega bivališča.
Vesti s Gorfikeaa
Prračlna. Dsnes 20. maja ae vrši v Prračini v dvorani g. A. Pafcorja družinski zabavni veter z raznovrstnim bogaikn sporedom. Vabila, poslana sa dne 6. maja ostanejo v veljavi.
Odbor.
DAROVI
Za barfeovljansfco božićnico darujejo v poče 9čenje spomina pcik. Dragotina Marte Lanca družina Svetka -Marteianca L 50 in M. M. L 10.—.
Borzna ooroCISa.
Tn£a itkU na tiMketn trgu:
- V Trst, dne 19. maja 1922.
ogrske brone......................—. 2*5 2.45
avfltrffsko-nerntte krone ......—.22.--.24
češkoslovaške krone..............37.—.— 37.75
dinarji • •	27.75.—■ 28.25
leji	13.25.— 14.25
rosike ••«•••••••••••	6*0.—
dolarji...... . . . . .	19.50 —r 19.75
franooskf franki..................177 25.-175 —
Švicarski tanki .........37d.--.-378.-
•ngieSkl fuaM papirnati . .....	87.20— Blm
aagie&i foud. riati..............93.73— 95.75
nipoleoni . .......... •	75.— 76.—
POSESTVO, oddaljero pol ure od Maribora ležeče ob glavni cesti, obstoječe iz hiše, hleva, lope, vrta in nive, se takoj ugodno proda. Eno stanovame takoj prosto. Ponudbe na F. Namors, Maribor, Koroška cesta št 50, Jugoslavija.	34/21
POZIV
na
MLINAR za vodni rnlin vešč obrti, se išče. Plača po dogovoru. Naslov pri upravništvu.
1002
ITAN KACIN, GORICA, Via della Croce 10 za Kornom). Izdelaje orgije, harmonije, po-pravija in ugiašuje klavirje. Izdelani harmoniji, vijoline, kitare, mantiolfne, strune za tamburice in furnir za mizarje vedno v zalogi. Harmonije prodaja na obroke in posoja. Vsako delo se jamči. Istotam so na proefaj lepe orgije s 4 krasnimi spremeni in pedalom.	t004
CAMPO BELVEDERE štev. 1 ^PRI STARI LENČKI». Naznanjam slavnemu občinstvu, znancem in prijateljem, da sem od danes naprej preskrbel v svoji gostilni tudi prvovrstno pavo «Dreher», kakor tudi točim prvovrstno črno rn belo vino po 4'20 liter. Vsak dan ribe in druge mrzle jedi. — Franc Zafred, gostilničar.	1003
Zadružne Štedionice a Trstu
r. z. s. o. j.
koja će se obdržavati
u zavodskim prostorijama Via deli' Oro-logio 6, dne 8. Hpnja u 4 sata poslije podno
uz slijedeći dnevni red :
1.	Čitanje zapisnika zadnje glavne skupštine,
2.	Izvlještaj upravnog vijeća.
3.	Izvještaj nadzornog odbora i proč:tanje izviješča revizije.
4.	Odobrenje bilance i razdioba čistog dobitka.
5.	Povišanje zadružnih djelova od Lit. 30 na Lit. 50.
6.	Izbor članova upravnog viječa mjesto članova Što su istupili.
7.	Eventualija.
TRST, 20. svibnja 1922. ,
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10, I. 16
SVINEC, med, staro, težko železo kupuje Bra-mcb & Snidersicb, Trst, via della Tesa 16
NOVE POSTELJE L 60.— vzmeti 55.—, 2im-nice 40.—, volnene 95.— in drugi posamezni kosi po zmernih cenah. Via Fonderia 3. 975
POPOLNA SOBA za L 600.—, druga L 950.—, brestova L 1500.— se proda>o v ulici Fonderia št. 3.	937
HIŠA v Opatiji z velikimi prostori, pripravnimi za garalo, trgovino vina ali lesa, se radi družinskih razmer proda. {Seda} služi za spedicipko podjetje). Pojasnila daje gospa Rumpl, Opatija, villa Rozalija.	982
SLAŠČIČARNA v Opatiji se proda radi bolezni. Pojasnila daje gospa Rumpl, Opatija, villa Rozalija.
Trakovi, moške In ženske nogavice, robci, čistilo za čevlje Brili, Eda, Lift. različni glavniki, špaga, difteča mila, krtače, vzmetne zaponke, igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir I. t. d. po dnevnih cenah. 71
GIACOHG LEV!, Trst, Via S. Hiccič 19
Prodajalci in mizarji!
Okraski za rakve, pajčolanasta pokrivata, obleke in čevlji za mrtvece, Zaloga na debelo po zmernih cenali
JL HSHZE, Trst, Via Ugo Fostoio Si. 15.
NOVI DOHODI poročnih sob, popolno, slavonsko delo, iz masivnega hrastovega lesa, z veliko krasno psiho, 3 bruSeaimi zrcali, se prodajo po reklamni ceni L 1350. — Velika izbera miz, stotic in stojal za cvetlice. Turk, via Rossini 20, Imbalaža za deželo.
995
POROČNE SOBE od L 1400 naprej, jedilne sobe od L 2400 naprej na prodaj v skladišču Vta Ud ine 25.	10C0,
CREME za olepša nje kože, proti Iišaju, mila, toiletne pripomočke, parfume priporoča lekarna v II. Bistrici.	23
RUSKI BEGUNEC VIOLINIST, absolvent petrograjskega in pariškega konservatorija, poučuje v igranju na gosli in tudi ruski in francoski jezik.
Srebrne Krone In zKrto plačujem po nsjcffjlft cenah
ALOJZU PGVH
M Pfazza GioMi a 2
a (prej Barriera)
Meta Mm feintn
a ijsls a iivasje psiss
reg. zadruga z o. z.
Trst, m ffeir Olma sieu. 6.
PODRUŽNICI : Gorica	Monfalcone
Via Garlbaldi št. 20 Via Priuli 5t. 614
Zaloga In delavnica mui3!i?nifi peči In itedllnlKo?.
Izbera majoličnih ploŽč za stene in keramičnih plošč za pode.
Prevzeme se figi o u otoHcl. ^ ^ •
rnmmmmm
Oglasi V „EDINOSTI" iitiojo
09
nsl^oijli usph
Edirra ziSoea df@bsiargi3 na daba5o
EsreHHja Pajep >KnBopaT rondi
Jyroa. apM^Je 8tpyHwa
ropnMhQM>e
BftJbeno

Oorict
Anica Šelj-Rajer Drago BlatnHc
arihinskl kapetan zaročena
Mostar
ZAHVALA
Podpisani m lam potom napskreneje zahva-fjujemo vsem blagim osebam, ki »o aa kateri, ti bodi način bde deležne nafte ia krsti ob pri-fiki aaarti nalaga dragega
FRANCA SCAHPERLE
Posabno ae rahvaljtrfejemo g. dr. Remigiju Zeanaro, U je z bratsko tjabeaatfo aCo«fl m mogoče, dm jm poknpmkn	bolečina.
TRST, 30. maja 1922.
faaatatt
Gotico, Pfazza della (HM Z4. Telefon bterarLit 1ES
Hnlsm soriSKn turdha v tej stroki.
Priporoča se trgovcem tn kramarjem. 7o
IS
Razna usnja najboljših tovarn.
Velika izbera kopit.
Gumijevi poMnlhi
„PIreSli".
Čistilo zo čevlje
((VUAnSKIHDOTREBSCIN.
„Brl!I4iW„Crea"
Ose po ROlnlžjlh cennfi.
Za pi popusti.
49 Vla Ifdlne (prej Belvedere) 49 Tel. 34-75 Hls