122
Korist čebelic.
Vsaki mu je znano, de veliko sladkima dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladcico iz mnogih cvetlic, in jo skerbno spravljajo v svoje zaloge, in s sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veseli nad njih pridnostjo, in se tudi od njih pridnosti uči. Tudi s. pismo svetva lenuham od čebelic se pridnosti in delavnosti iti učit, in za prihodnje skerbeti.
Tode ne le samo čebelarjem veliko dobička prinesejo čebelice, ampak tudi vsim kmetovavcam, če tudi s čebelami nič opraviti nimajo, kar morebiti še marsikteri kmetovavec ne ve. Res je, de poglavitno opravilo čebelic je, med po cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode z naberanjem medu one veliko veliko pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita in vsih drugih želiš. Mar-siktere zeliša bi nikoli sadii ne obrodile, ko bi čebelice ali pa njim enake živalice po njih cvetji ne lazile in od cveta do cveta rodovitniga prahu ne prenašale.
Per vsih rastljinah, naj bodo drevesa ali druge zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena prejeti; brez tega nemorejo sadii zarodki. Na drevesih, pravijo vertnarji, je nekaj cvetja možkiga nekaj ženskiga plemena. Kader se cvetni popki razpihnejo, se vidi v sredi cvetja žlahtni prah, ki je lepi barvi enak in se komej zagleda, in ta prah se imenuje rodovitni prah; brez tega prahii nobeno cvetje sadu ne more zastaviti. De se pa v cvetji sad zastaviti za-more , je vselej treba, de nekoliko rodovitniga prahii iz možkiga cveta v ženski pride, kjer se zedinita in sad se začne.
Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa stori rodovitne ? Lejte, to storijo zdelama tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in tako rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga, nektere zgolj ženskiga plemena; per takih mora rodovitni prah iz možkiga na žensko drevo prenesen biti, de se sad za-
123
rodi. To spet storijo čebelice ali pa tudi druge čebelam enake živalice. Res de tudi veter prenaša rodovitni prah od cveta do cveta in stori rodovitne rastljine, ven-der je marsiktero leto večidel tiho ali pa deževno vreme, ravno takrat, kader se sadni popki narbolj odprejo in so pripravni s pridam sprejeti potrebnima rodovitniga prahu. Ko bi takrat čebelice ali tudi druge take živalice rodovitniga prahu ne prenašale po cvetji, nič sadja bi ne imeli.
Zakaj ljudje pravijo včasi: Letaš bo veliko ajde, je dosti čebel na nji? Marsikteri tako pravi in sam ne ve zakaj. Kadar čebele močno na ajdo letajo , in iz lepiga ajdoviga cvetja pridno nabirajo, veliko rodovitniga prahu od cveta na cvet prenašajo, tako storijo de ajda obilno obrodi. Treba je, de bi kmetovavci bolj čislali in več špogali čebelic, ktere so nam toliko koristne, in nam mnogo dobička prinesejo.                               C.