Naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljski izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za insera'
Podružn.: Jesenice Kranj, Novo mesto.

VENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka (a dneva po prarnflra. Kopitarjeva 6, Ljubljana. - Telalon: 40-01 do 40-05. — Redazione, Ammlnlatrazione, Kopitarjeva 6, Lnbiana. - Teleiono: 4001-400i
Abbonamenti i Me*« Din 30; Estero, mese Din SO) Edizione domenica, anno Din 96; Estero Din 120L C. C. P.i Lubiana 10.650 per gli abbonamenti; 10349 per le InserzIonL
Filiali: Jesenice« Kranj, Novo mesto.
Obletnica trojne zveze
Zmaga Osi ■ uvod v novi svetovni red
Italije, Nemčija in Japonska slave prvo obletnico svojega tesnega zavezništva
Berlin, 2?. sept. Ip. Za obletnico podpisa pogodbe o trojni zvezi je bil snoči prirejen v »Inozemskem klubu« v Berlinu sprejem, katerega so se udeležili zunanji minister Ribben-tropp, visoki uradniki zunnnjegn ministrstva, diplomatski zastopniki držav podpisnic in zaveznic in časnikarji teh narodov. Sprejem je potekel v ozračju prisrčnega tovarištva, ob koncu pn so predvajali film, ki je bil posnet ob podpisu pogodbe. Zunanji minister se je zlasti dolgo pogovarjal z Ekseelencama Alfierijcm in nato z japonskim veleposlanikom. Danes bodo v Berlinu prirejene velike slovesnosti.
Za obletnico so objavili nemški listi že snoči članke, v katerih dajejo pregled. Podčrtava sc, da je pogodba o trojni zvezi v vseh ozirilh rodila najboljše sadove in cla je popolnoma zadostila pričakovanju narodov, ki so obenem z Osjo ustvarili skupno fronto koristi in idealov,
Eri tem pa so iz pakta napravili temelj svoje odoče politike. Ti cilji so šli samo za tem, da se ohrani mir, prav tako pa se naj organizira mirno sožitje v življenjskem prostoru posameznih narodov. Pogodba o trojni zvezi pa obsega tudi vse določbe vojaškega značaja, kakor to zahtevajo potrebe, da bi se odstranile ovire načrtu za obnovo, zlasti pa se naj preprečijo poskusi, ki bi hoteli razširiti spopad. Mirovno
Eoslanstvo in poslanstvo pravice trojne pogod-e je bistveno doprineslo k iskrenemu, globokemu razumevanju načrta treh velesil in je okoli tega načrta kot diplomatskega sredstva zbralo razne evropske države. Dokaz temu je, da je več drugih držav pristopilo, in da bodo tem druge lahko še sledile. Ta skupnost o zavesti glede skupnih idealov je v veliki meri doprinesla, da se je vedno bolj poudarjal čut za vzajemnost, ki se danes konkretno izraža vojni Evrope proti boljševizmu.
Program trojne zveze je postal skupna last vsega kontinenta in to je brez primere v zgodovini. S svoje strani je tudi Japonska naslonila svojo politiko na politiko načel trojne zveze, V zadnjem času niso manjkali zlasti z ameriške strani poskusi, ki naj bi japonsko vlado privedli s hvalami in s pritiskom do tega, da bi se oddaljila od držav Osi in da bi odklonila politiko trojne zveze. Kakor pa je bilo lahko predvideti, so se vsi ti manevri razbili. Ni1 še dolgo tega, ko so Anglosaksonci mislili, da so blizu svojega cilja, ter so že napovedovali nekak »gosposki sporazum«, ki naj bi slonel na tistem, kar se imenuje »beg Japonske«. Toda dejstva so pokazala, da je šlo pri tem samo za domneve.
Lahko se tedaj poudari, da je trojna pogodba tudi danes popolnoma dejavna in v posesti vseh svojih vrednot. Tudi danes še ostane ta pogodba »velika karta« političnega nazira-nja, Ki je veličastno. Zlasti pa so vojaške ob-rumbne določbe temeljne važnosti in vsakdo se naj povsod tega zaveda.
Berlinski tisk tudi poudarja, da je bil podpis pogodbe o trojni zvezi znak začetka za odločen boj proti boljševizmu, prav tako pa so se vse mlade sile evropskih narodov dvignile proti nazadnjaški plutokraciji v Londonu in v Washingtonu. »Nachtausgabc« piše, da je cilj trojne zveze uničenje boljševizma. Temu cilju smo se že zelo približali. Vsekakor pa ruska vojska ni več nevarna Evropi. Treba je uničiti šc »nove holjševike«, plu-tokracijo, in pri tem zbrati vse silo, da se odstranijo tisti, ki hočejo uničiti življenjsko silo našega kontinenta. Nemčija in njene zaveznice bodo zmagale tudi v boju proti boljševiškim plutokracijam.
Sicer pa se v nasprotnem taboru že popolnoma zavedajo tega. Ameriška revija, ki izhaja v Newyorku, »Lile« piše, da je škoda, da je Nemčija lahko znsedla eno državo za drugo, ne da bi na-' letela na močno vojsko in ni imela mnogo opraviti niti s francosko vojsko. Revija piše, da ima Nemčija najmanj 300 divizij, med temi 30 oklepnih, najmanj eno divizijo za prevoz z letali in 50 tisoč padalcev. Anglija pa ima samo 50 divizij, med temi pa je samo majhen del izvežban tako, kakor bi bilo treba, ostala angleška vojska pa je skromno oborožena. Anglija bi z največjim naporom mogla spraviti skupaj 100 divizij, pa še te divizije bi bile slabo oborožene. V zraku ima Nemčija številčno premoč, ki je ni mogoče zatajiti. Revija se vprašuje, če se je še mogoče tolči z Nemčijo po nemški zmagi nad boljševizmom. Anglija sama seveda ničesar ne zmore. Ostane še ameriška pomoč, vendar ne smemo pozabiti, da bodo Združene države šele v letu 1944 v celoti doseglo svojo polno proizvodnjo. Vojna pa se nadaljuje in Nemčija nima prav nobenega namena, čakati na leto 1944.«
•
Dan 27. sept. 1940 je zgodovinskega pomena v evropski zgodovini. Tega dne je namreč bil sklenjen trojni sporazum med Italijo, Nemčijo in Japonsko, v katerem so se te tri velesile sporazumele za tesno sodelovanje na političnem, gospodarskem in vojaškem področju. Zadnji namen tega velikega dogodka pa je bil ustvariti nov red nad svetu, ki naj bi bil v soglasju s koristmi vsake posamezne podpisnice.
Vendar pa pogodba ni imela nikakega napadalnega značaja. Pogodba, katere obletnico danes praznujemo, je določala le takoj-inio medsebojno pomol, ako bi bila katera napadena ali zapletena bodisi v evropsko, bodisi v kitajsko vojsko. Vendar pa je trojni sporazum pokazal silno dinamično silo v se-
bi. Kmalu so se mu v Evropi pridružile nove države, posebno na evropskem vzhodu in na Balkanu. Vidimo, da so nekatere od teh držav tudi ie poslale svoje vojaške sile proli skupnemu sovražniku na vzhod, kakor Slovaška, Hrvaška, Romunija in Madžarska. Nedvomno je tudi obisk bolgarskega kralja Borisa pri Hitlerju, ki je bil zadnje dni najavljen, v zvezi z vojaškim zavezništvom, kajti tudi Bolgarija je članica trojnega sporazuma. Tako zlasti zmagovita os Rim-Berlin povživa vedno več evropskih narodov v svoje okrilje, da se okrog nje oblikuje nova Evropa in novi red v Evropi.
Države Trojnega Pakta so odločene, da se bore proti anglosaksonskemu imperializmu in zlasti proti temu, da bi se neevropske države vmešavale v evropske zadeve. Prav tako Italija in Nemčija nista mogli več mirno gledati imperializma sovjetske Rusije. Italija in Nemčija sta odločeni braniti Evropo in uničiti končnoveljavno vse imperializme, bodisi sovjetskega, bodisi anglosaksonskega porekla. Na ta način je os Rim-Berlin postala ogromen jez proti tujim neevropskim vplivom, a obenem tudi nepremagljiva sila, ki evropskim narodom ustvarja boljšo bodočnost. Blagodejen vpliv trojnega pakta pa se kaže tudi na Daljnem vzhodu.
Danes, po enem letu zgodovinskega podpisa trojnega sporazuma so vse tri države podpisnice na zmagovitem pohodu. Posebno to velja za državi Osi, ki popolnoma obvladata evropski kontinent, kjer ustvarjata novi red, ki bo temelj bodočega svetovnega miru. Novi red bo slonel na zmagah Italije in Nem-
čije. In nova Evropa bo ustvarjena po genialnih zamislih Mussolinija in njegovih zaveznikov.
Nemški list ob obletnici trojne zveze
Berlin. 27. sept. as. Nemški tisk je danes na častnem mestu objavil slavnostne članke za prvo obletnico pogodbe o trojni zvezi. V Berlinu poudarjajo, da je ta pogodba »magna charta« novega sveta, ki ga bodo boljše sile uvedle v Evropi in v Aziji.
»Viilkischer Beobachter« piše, da so se Nemčija, Italija in Japonska obvezale uresničiti novi
red v Evropi in v Aziji, pri tem pa se medsebojno podpirati z vsemi političnimi, gospodarskimi in vojaškimi sredstvi, čo bi katera od teh treh držav bila napadena. Ta zveza je tedaj obrambna in je obenem ogromen doprinos za obnovo sveta.
»Lokal Anzeiger« piše, da je trojna pogodba že pokazala svoje uspehe. Vojaške določbe pogodbe so važni činitelji, da bi se zagotovila bodočnost proti hujskaškim načrtom nasprotnikov. Pogodba o trojni zvezi zagotavlja vsakemu narodu potreben mir za razvoj, ker se ustvarja ozračje zdrave politike, ki naj izloči prepire. Po duhu te pogodbe lahko vsi narodi, ki žive na prostoru teh treh držav, svobodno sodelujejo med seboj, pri tem na razvijajo svoje narodne in notranje politične sile. Nova Evropa bo zgrajena na načelu trojne zveze in dosedaj doseženi uspehi so odlična napoved za bodočnost.
Čestitke japonskega vojnega ministra Duce u in Hitler u
Tokio, 27. sept. AS: Vojni minister general Tojo in načelnik glavnega generalnega štaba general Sogujama sta poslala brzojavne čestitke Duceju in Hitlerju ob obletnici podpisa trojne zveze.
Bollettino No 481
Quattro velivoli inglesi abbattuti
II Quartier Generale delle Forze Armatc comunica:
NelPAfriea Settentrionale in azioni terrestri sul fronte di SoIIum reparti tedesehi hanno catturato uomini e automczzi britannici. Tripoli, Brngasi e Palormo hanno subito incursioni aeree: nessuna vittima.
La difesa rontraerea di Bongasi ha ab-battuto due bombardieri nemici; un altro i stato abbattuto dalla nostra raccia; un quarto apparecchio č stato costretto ad atterrare neHo nostre lincc: i'equipaggio e stato fatto prigioniero.
Vojno poročilo št. 481
Štiri angleška letala sestreljena
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Severna Afrika: Med boji na bo-
Seja vlade v Rimu
Vlada je sprejela razne zakonske načrte - Zavod za socialno pomoč ustanovljen
Rim, 27. sept. AS: Danes dopoldne je bila pod Ducejevim predsedstvom seja vlade, ki je odobrila razne zakonske načrte upravnega značaja. Vlada je sprejela ukaz, ki ustanavlja zavod za socialno pomoč za državne uradnike, prav tako pa so bili sprejeti sklepi za razvoj industrije v pokrajinah srednje, južne Italije in otokov.
' Sled sejo je Duce objavil, da .ie letos žetev dosegla 71,500.000 centov, to je 500.000 ccntov več kakor pa lansko leto. Ker pa žetev ne bo mogla kriti potrebe italijanskega prebivalstva in prebivalstva v zasedenih pokrajinah, je bilo sklenjeno uvesti racioniranje kruha.
Boji na vzhodu:
Bitka pri Kijevu končana
Pet sovjetskih armad uničenih - 685.000 rdečih vojakov ujetih
Berlin, 27. sept. AS. Hitlerjev Glavni Stan je objavil izredno vojno poročilo, ki pravi, da je bitka pri Kijevu končana. Pet sovjetskih armad jc bilo uničenih. Število ujetnikov znaša 665.000.
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev Glavni Stan, 27. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Kakor jo bilo že objavljeno z izrednim vojnim poročilom, je bitka pri Kijevu končana. Na ogromnem prostoru se je v objemu posrečilo dvigniti obrambo Dnjepra in je bilo pri tem uničenih pet sovjetskih armad, samo slabotni deli so se lahko izvlekli iz objema.
V	popolnem sodelovanju med vojsko in letalstvom je bilo ujetih 665.000 mož, 884 tankov. 3718 topov in še nepreštete ogromne količine vojnega gradiva so bile zaplenjene ali uničene. Tudi krvave izgube sovražnika so zelo velike.
Tako je bila dosežena zmaga v bitki, kakor je zgodovina še ne pozna. V polnem teku je izkoriščanje tega uspeha.
Letalstvo je bombardiralo vojno industrijo v prostoru okoli Tule in vojaške naprave v Moskvi.
V	boju proti angleškemu oskrbovalnemu bro-dovju so bojna letala ponoči vzhodno od Hulla potopila iz konvoja dve tovorni ladji s skupno 15.000 tonami. Ostali letalski napadi so veljali pristaniškim napravam v južni in jugovzhodni Angliji.
Slabe skupine angleških letal so ponoči priletele nad zahodno Nemčijo. Bombe so napravile nepomembno škodo.
Monakovo, 27. sept. AS: »Mflnchner Neueste Nachrichten« objavljajo dopis iz Helsinkija. Člankar obravnava angleški pritisk na Finsko. Piše, da je angleška vlada poslala finski vladi noto, v kateri ultimativno zahteva od finske vlade, da qaj ukaže svoji vojski, da se ne sme vojskovati onstran starih finskih meja.
List piše, da je ta grožnja brez vojaške vrednosti, kajti Finci dobro vedo, da je vojna proti Sovjetski Rusiji vojna za obstoj države in da zato
jišču pri Sollumu so nemški oddelki zajeli angleška prometna sredstva in angleško moštvo.
Sovražna letala so priletela nad Tripollt), Benghazi in Palermo. Žrtev ni bilo. Protiletalsko topništvo je v Benghaziju sestrelilo dva sovražna bombnika, eno letalo pa so sestrelili naši lovci. Četrto letalo se jc moralo spustiti za našimi linijami. Posadka je bila zajeta.
Vojna na zahodu
vojne proti boljševizmu finski narod ne more nenadoma prekiniti Če se finska vojska bojuje onstran starih finskih meja, tedaj se ne vojskuje samo za svobodo finskega ljudstva, ampak tudi zato, da si izvojuje boljšo strateško mejo proti Rusiji. Ta meja bo tudi boljša obramba za državo. Dobra strateška meja se je že izkazala v prvi vojni med Sovjetsko Rusijo in Finsko v 1. 1939-40.
Berlin, 27. sept. AS: Nemško letalstvo je tudi dne 25. sept. doseglo pomembne uspehe proti sovjetskemu letalstvu. V letalskih bojih je bilo sestreljenih 21 sovražnih letal. Protiletalsko topništvo pa je sestrelilo 10 letal, 25 letal pa je bilo uničenih na tleh. Po dodatnih poročilih so Sovjeti 25. sept. izgubili 46 letal.
Berlin, 27. sept. AS: Kakor poroča DNB, je nemško topništvo dne 25. sept. uspešno obstreljevalo pomorska oporišča in pristaniške naprave v Petrogradu, prav tako pa tudi sovjetske baterije v Kronstadtu. Na bojišču pri Petrogradu so nemški oddelki odbili vse sovražne napade tankov. Dne 25. sept. so nemške čete v tem odseku uničile šest sovražnih tankov. Nemški pehotni od-
^!kL,Pii PetruR,radU .ustrelili sovjetsko lov- veli armado v Indiji, katero V skozi"Perzijo po-Mvletsk bombnik Ja	S° ^ 16 6estrellla en 1 peljal. fez Kavkaz v Rusii°. kier naj bi ta iojska
Washington, 27. sept. AS: Angleški naborni urad v VVashingtonu je pred nekaj meseci poslal v Anglijo ameriške letalce. Šest od teh letalcev pa je sedaj angleško letalsko poveljstvo poslalo nazaj, in sicer pet zaradi tega, ker so zahtevali večjo plačo, enega pa zaradi tega, ker se je bal vojskovati se
Bern, 27. sept. lp. Švicareka vlada je objavila, da je cena kruha odvisna od tega, kako 6e bo odločila bitka za Atlantik. Vlada zaradi tega ne more ustaliti cene za kruh. Finančni minister je izdal proglas, v katerem poziva državljane, da naj čimbolj štedijo.
Berlin, 27. sept. AS: Angleški bombniki so ponoči prileteli nad kraje v severovzhodni Nemčiji in nad nekatere kraje v jugovzhodni Nemčiji. Poročila, ki so do sedaj prispela, pravijo, da so bombe napravile nepomembno škodo.
Pariz. 27. sept. lp: Angleško letalstvo je zopet bombardiralo Rouen, bombe pa niso padale na industrijske naprave, pač pa v središče mesta, kjer so ubile 14 oseb, ranjenih pa je bilo 18 oseb.
Washington, 27. sept. AS: Pred odborom za mornarico v ameriškem senatu je včeraj admiral Stark podal zelo temno sliko o položaju angleške mornarice. Admiral Stark je izjavil da so izgube ladjevja na Atlantiku še vedno zelo velike in to vkljub patroliranju ameriškega brodovja. Izgube so večje od obsega gradnje novih ladij v Ameriki in Angliji skupaj.
Angleške izgube na morju
Rim, 27. sept. Ip: Angleška uradna agencija je objavila, da je angleška trgovska mornarica po prvem avgustu izgubila 900 mornarjev.
General Wavell zbira indijsko armado
Stockholm, 27. sept. lp: List »Sozialdemokra-ten« objavlja novico, da zbira sedaj general Wa-
sovjetski bombnik.
Najdaljši alarm v Moskvi
Berlin, 2Y. sept. AS: V noči od srede na četrtek 60 imeli v Moskvi najdaljši letalski alarm po izbruhu vojne. Letalski alarm je trajal 5 ur 45 minut.
Stalin ne mara dajati pojasnil
Washington, 27. sept. AS. Politični krogi poudarjajo, da je Stalin odklonil dati pojasnila o položaju na vzhodnem bojišču. Anglpški in ameriški opazovalci v Rusiji so lahko "obiskali samo nekatere odseke na bojišču. Nekateri listi pišejo, da »Stalin ne pusti, da bi Amerika poslala Rusiji pomoč v tisti meri, kakor U »o potrebuje.«
ustavila nemško prodiranje. Železnica čez Perzijo je sedaj postavljena pred težke naloge in vse postaje na tej progi so prepolne vlakov, ki odvažajo čete proti severu. Prav tako prihaja mnogo vojnega gradiva v pristanišče Bendar šapur v Perzijskem zalivu. Od tam vozijo to gradivo po železnici na Kavkaz. Gradivo prihaja iz Indije, vozijo pa tanke, motorna vozila in tudi letala.
Nemci iz Perzije prišli v Turčijo
Carigrad, 27. sept. lp: Na turško mejo je včeraj prišlo iz Teherana 150 nemških državljanov. Begunci so potovali naprej v Ankaro, od tam pa hndo šli naprej v Nemčijo. Z njimi potujejo nekateri člani nemškega poslaništva v Teheranu, nemški poslanik pa bo prišel v Turčijo zadnji, ker hoče ostati v Teheranu, dokler ne bo od tam odšla zadnja skupina Nemcev.
Kmetijstvo naše pokrajine na veleselmu
Oni dan emo podali opis italijanske industrije, obrti in kmetijstva, ki bodo prikazali uspehe svojega delovanja na letošnjem Ljubljanskem velesejmu.
Danes podajamo pregled udeležbe industrije, obrti in kmetijstva Ljubljanske pokrajine.
Industrija naše pokrajine bo zavzemala eno izmed treh novih velikih razstavnih dvoran.
Naša 6trojna in kovinska industrija bosta razstavili: Avtomatske brusilne stroje, nožarske izdelke, zaponke, rinčtce za čevlje, vijake, razne pločevinaste izdelke, brusilne stroje, transmisijske dele, pile in rašplje, cest. požiralnike, turbine, jx>krove, armature in metalurgične izdelke, pasarske izdelke, kotle, kovino-tiskarske izdelke, litoželezne izdelke, kotle za pranje, črpatlke, pralne stroje.
Fina mehanika sledeče: Geodetske apaTate, instrumente za merjenja — Elektrotehnika: Masažne in obsevalne aparate, električne industrijske peči, elektromotorje s priborom, električne avtomatske varovalke za motorje itd. — Kurjava: Peči, štedilniki, pločevinoste peči, premog, fotografski posnetki raznih rudniških naprav. — Bicikli, vozovi: Bi-cikli, otroški vozički iu drugi kolarski izdelki. — Šport: Razni izdelki za šiport in turizem. — Poljedelski stroji in orodje: Razni poljedelski stroji. — Lesna industrija in pohištvo: Pohištvo, razni izdelki v narodnih motivih, dvojna pogrezljiva okna, tapetniški izdelki, sodi, kadi, lesene pete in drugi izdelki, stoli, upognjeuo pohištvo, rolete, umetni lesni izdelki, spominki, suha roba. — Igrače: Raznovrstne lončene in lesene igrače. — Tekstilna industrija in konfekcija: Nogavice, pletenine, pliši raznih vrst, zavese, preproge, brisače itd., platnene zavese, raznovrstna platna, predivo, tkanine, pletene mrežice. — Čipke, vezenine, ženska ročna dela: Slovenska ročna dela, čipke, vezenine. — Usnje in konfekcija usnja: Čevlji, aktovke, kovčegi, razne vrste usnja, usnjena galanterija, torbareki izdelki. Papirna industrija in konfekcija: Raznovrsten papir, kartonažni izdelki, albumi, katalogi za znamke, kovčegi, vezava knjig, razni litografični izdelki. — Kemična industrija: Parfumerija, kozmetika, pralni prašek in čistilna sredstva, klej, želatina, umetna gnojila, krmila, kisik, kreda, kemično-farmacevtski izdelki, kemični pripomočki za tekstilno in usnjarsko industrijo. — 'Živilska industrija: Domači čaji, žitna kava, razna hranila, mlečni izdelki, kvas, karamele, čokolada, kavni pridatki, surovine in proizvodi iz riža, Dia-slad, bonboni, pecivo, marmelada, sadni soki, juhini ekstrakti. — Stavbarstvo: Razni gradbeni material, Betocel-izdelki. — Glasbila: Harmonike. — Steklo, porcelan, keramika: Ogledala, brušeno steklo, peči in ploščice za oblaganje in ploščice za štedilnike, raznovrstni keramični izdelki, kmečka keramika, lončena roba. — Biiiiterija: Razne vrste bižuterije. — Razno: Fila-telistika. svečarski izdelki. — V isti dvorani bo tudi naša obrt odlično zastopana. — Kovinarska stroka bo razstavila: Kovano cvetje, spodnje dele za kočije, podkve, mizice s kamenito ploščo, svetilke, železen nagrobni spomenik po načrtu mojstra Plečnika, okvirje, pepelnike, železno ogrodje za steno z vrati po načrtu arh. Serajnika, razne strojne izdelke, precizijske tehtnice, pile in rašplje, kleparske izdelke, varilne aparate z opremo, brzoparil-nike, filtre za vino, kopalne peči s pralnico, vodovodne garniture, kovino-tiskarske izdelke, zemljemerske aparate, hladilnice, pokromane medicinske instrumente, reflektorje, livarske in graverske izdelke, umetniške plakate, lestence, kelihe, pokale, okovje in žične vložke. — Lesna stroka: Pletene garniture, gosli, sanke in smučke, sode z rezbarijo, strugarske izdelke, rezbane okvirje in lestence, Madone, razne izdelke lesnih domačih obrti, ribniško robo. — Keramična in steklarska stroka: Kmečke peči, umetna keramika, brušeno in gravirano steklo, ogledala. — Usnjarska in tkalska slrolca: Usnje, konjske opreme za kmečke težke vozove, lahke športne konjske vprege, torbice, kovčke, aktovke, vezane knjige, škornje, damske smučarske in gorske čevlje, naslanjače, preproge, razne tkanine.
Tako pestre razstave izdelkov naših obrtnikov na Ljubljanskem velesejmu še skoraj nismo videli.
Bolj kot kdaj prej moramo veliko skrb posebno dandanes posvetiti naši kmetijski delavnosti. Zato bo v okviru letošnjega velesejma prirejena velika
kmetijska razstava, ki bo zavzemala ves paviljon »Kc. Podala bo čim popolnejšo sliko današnjega stanja kmetijstva pri nas, smeri za izboljšanje kmetijske proizvodnje in poudarila važnost našega kmetijstva za prehrano, upoštevaje zlasti današnje prehranjevalne prilike.
Razstava bo imela tri glavne oddelke. Znanstveni in poučni del bo nazorno prikazal talne in podnebne prilike v naši pokrajini, rastlinsko prehrano s praktičnimi primerjalnimi poskusi v vegetacijskih loncih, razna domača in umetna gnojila, njihovo sestavo, pravilno ravnanje in^ medsebojno mešanje z uporabnimi navodili. Dalje živalsko prehrano z raznimi vrstami domačih in tržnih krmil 7, ozirom na njihovo sestavo, odstotek hranilnih snovi, kalorično vrednost, prebavljivost in pravilno pripravo. V tem oddelku bodo predočeni tudi podatki o naseljenosti kmečkega življa, velikosti posestev, število posameznih objektov, višina pridelka, kmečka prosveta in literatura.
Praktični del bo obsegal glavne kmetijske proizvodne panoge, ki so važne za lastno prehrano, in bo imel devet odsekov. Poljedelski odsek bo predočil sedanje stanje poljske proizvodnje, glavne vzroke nizkih pridelkov ter način in pota za dvig najvažnejših njivskih in travniških kultur. S slikami in prerezi bodo nazorno prikazane poljske in travniške površine po kulturah, dalje pravilni in pomanjkljivi načini obdelave zemlje, oranje z modernim in oranje z lesenim plugom, vpliv ročne in strojne setve, važnost dobrega semena, vpliv pravilnega in napačnega gnojenja na količino in kakovost pridelkov. Poudarjeno bo pravilno pridelovanje semenskega žita, krompirja in fižola. V zvezi s iem bodo razstavljena gnojila, kmetijski stroji, semena in sredstva za zatiranje rastlinskih škodljivcev. — Vrtnarski odsek bo razstavil zanesljive sorlne vzorce zelenjadi, ki so priporočane za naše kraje, dalje praktične tehnične pripomočke za pridelovanje zelenjadi, zlasti vrtno orodje, sred-
stvo za gnojenje in zatiranje škodljivcev, pripomočke za spravljanje, predelavo in konzerviranje zelenjadi, n. pr. sušenje strožjega fižola, uzimovanje endivije, zeljnatih glav in karfijole, kisanje zelja in drugo. Urejeno bo tudi vzorno kompostišče in vzorec kmečkega vrta. — Sadjarski odsek bo predočil proizvodnjo sadja v slikah in modelih ter podal glavne principe za pravilno vzgojo, oskrbovanje sadnega drevja, zaščito proti škodljivcem iu boleznim, tehnične pripomočke in zatiralna sredstva. Manjkal tudi ne bo sadni sortiment po okrajih Ljubljanske pokrajine ter sadni izdelki, »lasti suho sadje in konzerve ter priprave za predelavo in konzerviranje sadja. — Vinarski odsek bo razstavil vina iz sortimenta, ki je določen za vinorodne predele Ljubljanske npkrajine in bo razstavljenih okrog 30 vzorcev sortnih vin. V poučnem delu vinarske razstave bo prikazano današnje stanje našega vinogradništva: trsni izbor, pravilni in nepravilni način vzgoje, trsne bolezni in škodljivci ter njihov način zatiranja. — Razstava malih živali bo praktično predočila, kako naj se intenzivno uredi malo gospodarstvo, kakšne koristi nam isto daje in kako se izkoristijo proizvodi reje malih živali. Od kuncev in kokoži bo prikazala predvsem gospodarske težke pasme, to so zajci za meso in kokoši za meso in jajca. Razen razstave živalic bo v tem odseku organiziran tudi poučni del, kjer bodo razstavljene naprave za rejo živali in razni načrti in modeli hlevov, gnojišč, ensilažnih jam itd. V slikah, diagramih in načrtih bo predstavljeno stanje naše živinoreje, vrednost in sestava posameznih krmilnih sredstev, praktični načini za sestavo krmil, v kolikor to ne bo pokazano že v znanstvenem in poučnem oddelku. Mlekarska razstava bo predočila mlečno produkcijo in uporabo mleka v Ljubljanski pokrajini, preskrbo Ljubljane z mlekom ter načine, kako naj mlečno produkcijo zvišamo in organiziramo zbiranje ter predelavo mleka. — Čebelarska razstava bo pokazala umno kmečko in pridobitno čebelarstvo, vzrejo čebelnega zaroda, važnost čebel za sadjarstvo, oploditev cvetja, hranilno in zdravilno vrednost medu, tehnično porabo voska in razne čebelarske pripomočke. — Oddelek gozdnih zdravilnih in aromaliinih zelišč bo predočil važnost za ljudsko prehrano in zdravstvo. Razstavljena bodo zelišča, ki se uporabljajo kot Čajni in kavirti suro-gati, zelišča za napravo pralnih in čistilnih sred-
SP^ 4. — 13. OKTOBRA
Mogočen pregled
industrijske, obrtniške in kmetijske produkcije kraljevine Italije in njene nove liubljanske pokrajine. Novograjeno moderno razstavitve
Celotno razstavišče z vsemi razstavami je občinstvu dostopno do 9. ure zvečer. Polovična voznina na železnici
Pri oostajni blagajni kupite cel vozni listek v Liubljano in ga pustite žigosati pri velesejemski blagajni, nakar velja za brezplačen povratek.
stev, zelišča za preparate za uničevanje mrčesa, zelišča za destilacijo, parfuinerijo, slaščičarne, dro-gerije in veterinarstvo. — Razstava gob bo prirejena v zvezi z razstavo gozdnih zelišč. Gobe so zlasti v današnjem času važno sredstvo v prehrani. Razstava bo obsegala vse vrste Jedilnih gob, njihovo nabiranje, sušenje, konzerviranje in načine priprave jedi ter prikazala organizacijo prodaje.
Tretji odsek kmetijske razstave bo obsegal prehrano. Tu bo razstavljen nazorni material o prehrani, predvsem načini naše ljudske prehrane, vrednost posameznih živil, izražena v hranilnih enotah, pregled izvajanja nadzorstva nad živili ter organizacija kolektivne prehrane, kamor spadajo šolske in ljudske kuhinje. V tem oddelku bo podal Prehranjevalni zavod Visokega Komisarijata za Ljubljansko pokrajino pregled svojega delovanja, predvsem raeioniranje prehrane, možnost prehrane z lastnimi pridelki, navezanost na uvoz itd.
Tako se bo Ljubljanska pokrajina na našem velesejmu v 6vetli luči in v popolni sliki svojih gospodarskih značilnosti predstavila vsem mnogoštevilnim gostom.
Qj04po>dLoK&tvjo
Listino dei prezzi massimi No 2
per i prodotti ortofrutticoli in vigore dal 29 sett. 1941-XIX
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana ai sensi della propria Ordinanza No. 17 data 9 maggio 1941-XIX etabilisce i seguenti prezzi di vendita al produttore, aU'ingrosso ed al minuto per i prodotti sotto 6pecilicati. I prezzi massimi de-terminano in forma categorica i limiti entro i cjualj devono essere contenuti i prezzi effettivi praticati dai produttori, grossisti e dai negozianti al minuto. Ci6 comporta naturalmente la possibilitl di ven-dere anehe a prezzo inferiore, ma non mai a un prezzo superiore.
(II primo numero Vale aill'ingrosso, il secondo al minuto.)
Aglio senza foglia 5.15, 6,20; cavoli verze 1.90, 2.50; cipolla 1.60, 2; insalata lattuga I qualit& 3.30, 3.80; insalata II qualita 1.90, 2.40; spinaci 2, 2.60: peperoni verdi 2.65, 3.25; pomodoro 1.60, 2; Fichi 3, 3.80; mele I qualita 3.05, 3,75; mele II. qualit4 2.55, 2.95; pere I qualita 3.50, 4.20; pere II qualita 3, 3.70; susine I qualita 3.10, 4; pe6che I qualitd 3.70, 4.85; pesehe II qualita 3.50, 4.65; uva 4.95, 6.50; limoni oltre 150 gr. al pezzo 0.45, 0.50; limoni sotto 150 gr. al pezzo 0.40, 0.45; patate di massa locali — produttore 0.90, 1.20; patate im-portato 1, 1.20.
Avvertenze: 1. Mele I qualita sono: Parmaine, Renette, Champagne, Grafensteiner, MorgenduM, Jonatan, Wagner, Star, Imperatore, Delizioce, Ab-bondanza, Sergente, Amvurche.
Pere I qualita sono: William, Passagrassana* Kaiser, E6peren, Bergamotte, Spadone, Somrner Ci-tronen, Butirre, Ardepont, Decana, Duchessa, Abate.
Italijanščina brez učitelja
97
OSEM IN TRIDESETA LEKCIJA O predlogih.
Obvarovati Vas moram utvare, da se boste naučili rabe predlogov (la preposizione) iz pričujoče lekcije. Predlogi so v italijanščini tako čudne besede, da se naučimo edino iz prakse in s pazlji-vil branjem, kako jih moramo prav rabiti.
Pravih predlogov je prav za prav samo šest:
di in
a
da
con per
Poleg njih imamo pa še druge (med njimi nekaj izpeljanih): durante (med, v teku), mediante (s, s pomočjo, s posredovanjem), nonostante (kljub), liingo (vzdolž), eccetto, salvo (razen, izvzemši), eseluso (razen, izključno brez), inchiuso (z, vključno z), secčndo (po, v smislu).
Naposled jih imamo še dolgo, dolgo vrsto, ki so sestavljene z DI, z A, z DI ali DA in tako dalje. Vseh ne morem navesti. Dobite jih v vsakem besednjaku za vsako potrebo sproti. Omejiti se moram na glavne napotke, kako se glavni predlogi rabijo.
V ta namen bomo razdelili predloge najprej
po krajevni in časovni rabi.
Krajevna raba
1.	Kraj in gibanje proti nekemu kraju. — Pri občih imenih se rabi predlog IN (s členom se spoji seveda v znane spoje: NEL, NELLA itd.): Resta nčlla sua stanza — ostaja v svoji sobi. — Pri lastnih imenih se rabi IN pri imenu dežele, naroda, celine: Vado in Italia — grem v Italijo. Predlog A se rabi z imeni mest in večjih krajev: Sono arrivato a Lubiana. (Uradni jezik dopušča rabo ,in : Direzidne dčlle Poste in Lubiana.)
2.	Smer od kakega kraja, izvor. — V tej zvezi se rabi pri občih imenih predlog DA (ki se pred členom spet združi v že zgoraj omenjene spoje: DAL, DALLA itd.): £ arrivato da časa sua — dospel je od doma. — Pri lastnih imenih je raba členskih spojev nujna: £ arrivato dalla (ne: daO Croazia. Izjemo tvorijo mesta in večji kraji: E arrivato da LubiSna.
Časovna raba
1. Predloga sploh ni pri izrazih', ki povedo, i. j . : — je nolmi Trfndilo: ft arrivAto una sžra
ti u a |	i- ------- -<•---■-
— prišel je neki večer (nekega večera).
Pesehe I qualitb sono gialle e Ie Coche.
Susine I qualita sono frutto sano, pulito, tur-gido, commercialmente maturo, di pezzatura uniforme.
2.	£ fatto obbligo ai grossisti di esporre 6ulla merce un cartello indicante H prezzo unitario e la qualita. I grossisti dovranno rilasciare ai rivendi-tori la nota di consegna indicante il prodotto, la qualita e il prezzo unitario. Tale preserizione deve essere osservata anehe dai rivendHori.
3.	II presente listino deve essere temi to esposto in luogo ben visibile. £ obbligatorio per la merce importata eseluso le patate locali.
Lubiana, li 26 settembre 1941-XIX.
L Alto Commissario: EMILIO GRAZIOLI. jt
Vinarska razstava. Vinarska razstava na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. oktobra. Razstavljena bodo vina iz sortimenta, ki je določen za vinogradne predele ljubljanske pokrajine; skupno bo razstavljenih okrog 30 vzorcev sortnih vin. V jx>učnem delu te razstave pa bo prikazano današnje stanje našega vinogradništva: trsni izbor, pravilni in nepravilni način vzgoje, trsne bolezni in škodljivci ter njihov način zatiranja. Naj ne bo gosjDodarja iz vinorodnih predelov ljubljanske pokrajine, ki si ne bi ogledal te zanj tako važne in poučne razstave.	,
Italijanskonemško sodelovanje na bančnem polju. Ob priliki obiska delegacije italijanskih bank v Nemčiji je bilo še posebej poudarjeno, da je i>o-trebno italijanskonemško sodelovanje na bančnem polju. Poleg tekočega sodelovanja pa se je treba dogovoriti tudi o sodelovanju po končani vojni.
Navodila za kurjavo v Italiji. Pristojni organi so izdali v Italiji navodila za začetek kurjave, ki bo 1. decembra v severni, 10. v srednji in 20. v južni Italiji. Dnevno se ne sme kuriti več kot 10 ur v 6everni Italiji in 7 ur v ostali Italiji. Dobava tople vode je omejena na Iri dni v tednu.
2. Trajanje dejanja. — Na splošno se predlog n e rabi: Ha lavorato un mžse — delal ie en mesec (lahko 6icer tudi: per un mese — skozi mesec dni). Če gre za dejanje, ki se je v preteklosti začelo in se končuje v sedanjosti, se predlog ne rabi ali pa se rabi predlog DA v takemle primeru: Lavira da un mese — mesec dni (že) dela. Če pa navajamo začetni in končni rok trajanja, rabimo predloga DA in A: Ho lavordto dal primo maggio al primo ottobre — delal sem od prvega maja do prvega oktobra.
Razne rabe Posebnosti in izjeme k zgoraj povedanim primerom. — Reče se: Vado in Italia, toda vedno: nčlla bella Itdlla (ker je pristopil k samostalniku pridevnik, je nujen tudi členi). Reče se: in scuola, in Ccisa, in cuclna, in giardino, in bottčga, in fab1 brica, in chiesa, in prigione, in cittž, in via, in campagna, in montagna, in aria, in cielo, in mšre, in b6cca, in testa, in Sito, in bdsso, in su, in gitf. Reče se: a časa (razlika: a cdsa = doma, in časa = v hiši), a scuola (spet: a scudla — v šoli, in scuola — v šolskem poslopju), al ginn&sio, al siio pačse (v domačem kraju), al mžre (na morju — ob morju na letovanju), dalje: vado a vedčre, st6 a studiare (ravnokar študiram), potem: s6no a pranzo, vado a pranzo, a mčssa, a letto, a t4vola, al lavčro, dlla guerra, in še: vddo al caffe, alla stazione, dalje: sono, sto, vado a destra, Sila fi-nestra. — Reče se: vado dal dentlsta, vido da Mario, dal buon Mario.
Pomnite, da se rabijo sledeči glagoli vedno takole: partire per, dirigersi vereo, dirigere a, «ntrare in. — Reče se nadalje: usclre di časa, di bottžga, di chiesa.
Reči je treba: due v6lte al gičrno, lavčre fatto in tre mčsi.
Berilo.
Discorsi di saldtto.
—	Saprfiste dlrmi, dottčre, perchč Stelloni non si ldscia piu vedžre?	,
—	C6me, non lo sapčte, signorina? £ fidan-zdto da due mesi e passa le serate in cŽ6a dčlla sua futura1.
—	Hd capitol II »cdrcere' preventivo«' avanti dčlla »condanna3 a'1 vita'1«!...
iPripombei f hn^o*" Iona __ s nrnittlcnvalnt zapor, r— * do-, smrtna Joia.
Zahvala
Vsem, ki ste darovali cvetje in na zadnji poti spremili našo mamo in teto, gospo
Ivano Kovačič
vdovo po usnjarskem pomočniku
najsrčnejša hvalal - Sveta maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Petra 29. septembra ob pol 8 zjutraj. Ljubljana, 27. septembra 1941.
Žalujoči ostali.
Jubilej
uglednega gospodarstvenika
Znani slovenski industrijec Stane Vidmar slavi svojo 50 letnico in je ta njegov življenjski jubilej tudi praznik uspešnega dela, kajti Stane Vidmar se že skoraj 30 let udejstvuje kot gospodarstvenik in kot predstavnik važnih stanovskih organizacij. V duhu svojega očeta, ki je bil že leta 1908, ko je ljubljanski gremij prišel v slovenske roke, član uprave gremija, je tudi Stane Vidmar deloval v trgovskih strokovnih organizacijah in kmalu postal eden vidnih predstavnikov slovenskega trgovstva. Spomladi 1931 je bil izvoljen za prvega podpredsednika ljubljanskega združenja trgovcev, celo vrsto let je zastopal slovensko trgovstvo pri SUZOR-ju, bil je član razsodišča trgovskega združenja, član uprave »Trgovskega doma«, član sveta Zbornice za TI in član častnega odbora za zgradbo zavetišča za onemogle trgovce. Bil je zelo delaven član davčnega odbora. Največ pa je njegovega dela pri Zvezi trgovskih združenj.
Stane Vidmar uživa v slovenskih gospodarskih krogih zaupanje, med nameščenci in širokimi sloji ljudstva pa tudi dober socialni sloves. *
Nakaznice hrvatskega delavstva v Nemčiji. Ker je že vpo6tavljen normalni plačilni promet med Hrvatsko in Nemčijo za nakazila zaslužka hrvatskega delavstva. Zato je Hrvatska državna banka prenehala z zamenjavo bankovcev, ki jih imajo 6 seboj v Nemčiji zajjosletti hrvatski delavci. Dovoljeno je samo izvažati iz Nemčije marke ali kovance do zneska 10 mark v potniškem prometu.

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je nenadoma za vedno zapustil naš nad vse dobri in ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast, svak itd., gospod
Toni Jakob vulgo Srakar
posestnik in trgovec t živino v Lanišču.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 29. septembra 1941 ob 10 dopoldne na farno pokopališče v Šmarju pri Ljubljani.
Prosimo tihega sožalja. i ,Ljubljana, dne 27. septembra 1941.
U r š n 1 a, žena.
Ivan, dr. Jakob in Franc, sinovi; Tončka in Pepca, hčerki; vnuki in snahe; Helena, sestra; družine: Boljka-Pogačar, Remic in Toni.
Narodna ustanova Dopolavoro
Dopolavoro je začela wo|o delovanja po Ljubljanski pokrajini
V Fašistični Italiji uspešno deluje Narodna ustanova Dopolavoro, katera je zdaj začela v vsem obsegu delovati tudi na ozemlju Ljubljanske pokrajine ter je v Ljubljani dobila svoj pokrajinski sedež. Duce Fašizma Mussolini je delovanje te Narodne ustanove kratko takole označil:
»Dopolavoro je ustanova miru, ki zasleduje vzvišene naloge bratstva, ljubezni in civilizacije.€
Pred seboj imamo celotna pravila te organizacije, ki jih naj v celoti prinesemo. Za danes prinašamo prvi del pravil, ki govori o Dopolavoru po občinah, okrajih in mestnih četrtih. Prihodnjič bomo seznanili čitatelje tudi s pravili, ki govore o podjetniški organizaciji Dopolavoro ter o strokovni organizaciji.
Pravila za Dopolavoro občin, okrajev in mestnih četrti
Člen 1. Narodna ustanova Dopolavoro (O. N. D.) ima namen pospeševati zdravo in koristno zaposlitev delavcev v prostih urah z udejstvovanji in pobudami, namenjenimi razvoju njihovih moralnih, intelektualnih in fizičnih sposobnosti v duhovnem ozračju fasištične revolucije.
Člen 2. Občinski Dopolavoro, Dopolavoro okrajev in mestnih četrti 6e lahko ustanovi v občini, okraju, mestni četrti, ako znaša število članov vsaj: 50 za kraj do 1000 prebivalcev 200 za kraj do 5000 prebivalcev 300 za kraj čez 5000 prebivalcev
Člen 3. V Dopolavoro se lahko vpišejo državljani dobrega vedenja, ki bivajo v ojčini, okraju, mestni četrti, v katerem ima Dopolavoro svoj sedež. Izkaznica O. N. D. je veljavna 1 leto (fašistično leto). Lastnik iste uživa razne popuste in ugodnosti.
Člen 4. Prapor Dopolavora predpisuje Nacionalno Predsedništvo O. N. D.
Člen 5. Dopolavoro (občine, okraja, mestne četrti) spada pod Pokrajinski Dopolavoro, ki daje smernice za delovanje in odobruje delovne načrte.
Člen 6. Predsednika imenuje predsednik pokrajinskega Dopolavora. On zastopa Dopolavoro, sklicuje in predseduje ravnateljstvu, odgovarja za poslovanje Dopolavora in izvrševanje načrtov.
Načelstvo tvorijo štirje do osem odbornikov, sorazmerno s številom vpisanih in izvršenim delom.
Člane načelstva imenuje predsednik pokrajinskega Dopolavora na predlog predsednika Dopolavora (občinskega, okraja, mestne četrti): vsaj 2 odbornika morata biti izbrana iz stanovske skupine, ki prevladuje v dotičnem predelu.
Načelstvo izvršuje posvetovalno funkcijo na pobudo predsednika pri sestavljanju in izvrševanju načrtov, pri nadziranju uprave in pri sprejemanju članov.
Iz članov načelstva imenuje predsednik tajnika, ki izvršuje predsednikova povelja in ga nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti — in blagajnika-gospodarja.
Izmed tovarišev, posebno sposobnih v raznih strokah, imenuje Predsednik pokrajinskega Dopolavora, na predlog predsednika, tehnične ravnatelje.
Kjer smatra za potrebno, predlaga predsednik predsedniku pokrajinskega Dopolavora imenovanje predstojnikov odsekov. Oni prisostvujejo sejam načelstva.
Člen 7. Dopolavoro pospešuje kulturne, umetniške, športne, izletniške, zabavne, socialne, av-tarkične, poljedelske itd. pobude in udejstvovanja v skladu s krajevnimi pogoji, v izvrševanju splošnih smernic O. N. D. in uredb nacionalnega pred-sedništva O. N. D.
Za udejstvovanje in smernice večjega obsega je treba zaprositi za pooblastilo Pokrajinski Dopolavoro in obvestiti političnega tajnika ljubljanskega Fašija ali pristojnega pokrajinskega poveljnika Narodne Fašistične Stranke (P. N, F.).
Za nastope in vežbe na sedežu ali izven tega mora predsednik Dopolavora predložiti najmanj osem dni pred izvedbo predpisano prošnjo za zavarovanju proti nezgodam, pri prekrških bosta osebno odgovorna predsednik in pristojni ravnatelj tehnične stroke.
Člen 8. Predsednik Dopolavora mora poslati do 29. oktobra vsakega leta predsedniku pokrajinskega Dopolavora kratko a izčrpno poročilo o delovanju in blagajniškem poslovanju ter predložiti v odobritev načrte o bodočem delovanju s tozadevnimi proračuni.
Člen 9. Člani Dopolavora uživajo vse ugodnosti dovoljene članom O. N. D. ter smejo prisostvovati vsem prireditvam O. N. D. Člani drugih Dopolavorov 6mejo obiskovati sedež in uživati ugodnosti Dopolavorov občine, okraja, mestne četrti proti določeni vsoti udeležbe, izvzemši ako so te udeležbe kratkotrajne.
Člen 10. Dohodke Dopolavora tvorijo prispevki za vpisnino in udeležbo, katere določi načelstvo; donosi priteditev, stranskega delovanja, darov, naklonil, zapuščin, premoženjski donosi, prispevki delodajalcev, občinske uprave in drugih javnih in privatnih podjetij, eventualni prispevki pokrajinskega Dopolavora.
Občinskim Dopolavorom, Dopolavorom mestnega okraja ter mestne četrti, pripadojo mesečni prispevki od udeležb članov Dopolavora podjetij in združenih podjetij, ki zaradi svojega bivališča obiskujejo slednje sedeže.
Višino zneskov za udeležbe, ki jih je treba plačati, določi pokrajinski Dopolavoro v razmerju s številom članov in finančno možnostjo podjetniških Dopolavorov.
Člen 11. Pravila upravnega poslovanja določi pokrajinski Dopolavoro: za upravo odgovarjajo osebno in solidarno predsednik, tajnik in blagajnik-gospodar.
Odgovorni upravni organi se ne smejo zadolževati, razen s pismeno privolitvijo pckraiinskega Dopolavora.
Pokrajinski Dopolavoro nadzira upr.ivno poslovanje po sindikalnih zborih in svoj!h delegatih.
Člen 12. Disciplinske kazni, ki lahko zadenejo člane Dopolavorov so: a) opomin, b) ukor, c) začasna odpustitev, d) izključitev.
Kazni pod »a« in »b« izreka predsednik pri lažjih pregreškah, ki ne omadežujejo časti člana; kazni pod »c« in »d« izreka predsednik pokrajinskega Dopolavora nad članom, ki je izvršil obsodbe vredno dejanje, ki omadežuje njegovo čast,
Nobena disciplinska kazen se ne more predlagati ali izreči, če se ni prej zaslišalo obdolžencev in upoštevalo zagovora.
Proti disciplinski kazni je dovoljena pritožba na nadrejene organe.
Člen 13. Kjer smatra za potrebno, more predsednik pokrajinskega Dopolavora, s privoljenjem političnega tajnika ali pokrajinskega poveljnika Narodne Fašistične Stranke v kraju, kjer je sedež Dopolavora, imenovati izrednega komisarja zaradi zastopanja predsednika in načelstva.
Izredni komisar izvršuje vse one lunkcije, ki jih daje pričujoči pravilnik predsedniku in načel-stvu.
Uspel koncert Dopolavora
Organizacija Dopolavora v Ljubljani z živo delavnostjo skrbi za prijeten oddih delavstva in je v ta namen priredila že več koncertov v tovarnah. Po koncertu v tobačni tovarni in v tovarni Saturnus je priredil Dopolavoro v soboto dopoldne ob desetih tovarniški koncert za delavce tovarne Štora. Koncert je bil prirejen v tovarni sami v eni izmed velikih delovnih dvoran. Okrog sto delavk in delavcev se je zbralo v dvorani, kjer je že postavila stojala za note godba Zarja Koncerta sta se seveda udeležila tudi ravnatelj tovarne in zastopnik upravne-Ja odbora. Na koncert je prihitel tudi predstavnik Dopolavora inšpektor Libcrati, dalje zastopnica ženskega Fašija gospa de Vecchi in zastopstvo Pokrajinske delavske zveze. Na koncert je prišlo tudi nekaj vojakov, ki so bili slučajno prosti službe. Po prisrčnih medsebojnih pozdravih je godba zaigrala Kraljevo koračnico, ki so jo poslušali vsi stoje in z rimskim podravom. Godba je nato odigrala pester program izbranih glasbenih točk, med katerimi so bili zastopani tudi Dvofak, Lehar in Schubert. Vsako točke so delavke in delavci nagradili z navdušenim odobravanjem. Ob koncu se je ena izmed delavk v prisrčnem nagovoru zahvalila predstavniku Dopolavora za to, da je omogočil, da so delavci tovarne lahko poslušali lepi koncert, ki zanje pomenja prijetno razvedrilo in oddih. Naprosila ga je, naj tudi v bodoče z enako naklonjenostjo spremlja težnje delavskega stanu. Inšpektor Dopolavora se je zahvalil govornici in poudaril, da bo Dopolavoro v Ljubljani nadaljeval s svojim kulturnim in umetniškim poslanstvom med delavstvom v namenu, da naj zlasti glasbene prireditve vsaj sem in tja uduše ropotanje strojev, ki jim delavstvo vsak dan streže Namen teh prireditev je, da bi postala tovarna delavstvu prijetno prebivališče — drugi dom. Do-
polavoro bo skušal z drugimi podjetji napraviti dogovore, po katerih bo omogočen delavstvu prijeten oddih, t čimer bo lajšal poklicno delo. Dopolavoro se drži naročila Ducejevega, ki je rekel, da naj gre Dopolavoro povsod ljudstvu nasproti in naj mu pomaga do mirnega življenja in počitka. S tem, dd mu omogoča soudeležbo na prireditvah italijanske kulture. Za vse želje delavstva je Dopolavoro vedno na razpolago in jih .iaj delavstvo sporoča po obratnih zaupnikih ali pa pismeno.
Tople besede inšpektorja Dopolavora so našle globoko odobravanje. Pozdravila je tovarniške delavce nato tudi zastopnica ženskega Fašija, ki se sedaj tudi v Ljub'janski pokrajini ustanavlja. Poudarila je, da je sama mati in da razume težave delavskih družin in da bo rada povsod priskočila na pomoč kot sestra. To velja zlasti glede družinskih podpor. Navdušeno odobravanje je sprejelo besede zastopnice ženskega Fašiia. Godba je nato odigrala Giovinezzo, nakar je bil koncert zaključen. Z najlepšimi vtisi je odšlo delavstvo zopet k strojem, hvaležno Dopolavoru za uspeli koncert, ki je delavstvu nudil tako velik umetniški užitek.
Brezplačne prireditve za delavce
2e eno nedeljo dozdaj ]e imelo ljubljansko delavstvo priliko, da se naužije zabave, za katero mu ni bilo treba plačali niti beliča. Ljubljanski Dopolavoro 6i je nadel nalogo, da bo delavstvu, ki ne premore denarja za zabave in ki je ves teden zaposleno pri težavnem poklicu, nudil vsaj v nedeljo prijetno zabavo na ta ali oni način. Tudi za to nedeljo je poskrbel za tako zabavo.
V veliki dvorani Delavske zbornice bo ob 10. dopoldne brezplačna gledališka predstava, na katero lahko pridejo vsi delavci, ki se hočejo pošteno nasmejati. Kdor pa ne bi utegnil priti v Delavsko zbornico in ga bolj zamtr.a film. bo pa lahko prišel v dvorano na Tabor, kjer bo prav tako ob 10. dopoldne brezplačna filmska predstava. Torej zabave bo dovolj, tudi za takega, v katerega žepu je suša.
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki kon-sumentov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad spet predložil Visokemu Komisariatu najvišje cene za tržno blago ter jih je ta odobril.
Z odlokom VI1I/2, št. 1070/41, Visokega Koniisariata za Ljubljansko pokrajino določene najvišje cene veljajo od ponedeljka, 29. septembru zjutraj do nedelje, 5. oktobra 1941 zvečer. Najvišje cene, ki je dovoljeno po njih prodajati v ceniku navedeno blago v Ljubljani in ga plačevati, so naslednje:
Domači krompir na drobno 1.20 L; zeljnate' glave na drobno pod 10 kg 0.70 L; zeljnate glave na debelo 0.(50 L; kislo zelje 2 30 L; repa na drobno izpod 10 kg 0.70 L; repa na debelo 0.50 L; kisla repa 2 L; rdeče zelje 0.80 L; ohrovt O.SO L; koleraba 1 L; rumena koleraba 0.50 L; rdeča pesa 1.50 Lj rdeči korenček brez zelenja 2 L; rumeno korenje 0.50 L; petršilj 2.50 L; domača zelena paprika 2.50 L; domača čebula 2 L; šalota 2 L; češenj, 25 glavic na kilogram 3 L; jedilne buče 0.50 L; kumare 1.20 L; kumarice za vlaganje, 30 komadov na kilogram 3L; majhne kumarice za vlaganje po 125 komadov na kilogram 8 L; domači visoki stročji fižol 2.50 L; luščeni fižol 3 L; glav-nata solata 2.50 L; endivija 2 L; mehka špinača 2.50 L; trda špinača 1.50 L; domači paradižniki
I.50	L; liter robidnic ali kopin 2 L; liter svežih bezgovih jagod 1 L; kilogram lipovega cvetja 15 L. Domača jabolka I. namizna 3 L; domača jabolka
II.	vrste 2 L; domača jabolka za vkuhavanje, nedozorela, črviva, nagnita, obtolčena 1.50 L; domače breskve 3 L; domače češplje 3 L; domače slive 3 L; domače hruške 2 do 4 L. Sveže gobe: a) rumeni in rjavi ježek, rumena griva (medvedove tačke ali parkeljci), mrtvaška trobenta, rumena trobenta, štorovke, zimske kolobarnice (sivke) liter 1 L; b) lisičke liter 1.50 L; c) sirovke, cigani, možek (jelenov jezik) liter 2 L; d) turki, brezovi gobani z mladimi in trdimi klobuki, mladi čebu-larji, maslenke kilogram 3 L; e) jurčki za vlaganje z odprtim klobukom 10 L, jurčki z odprtim klobukom 6 L.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo vse cene za kilogram.
Spet opominjamo, da je dovoljeno in tudi mogoče vse blago prodajati ceneje, najstrožje jo pa prepovedano prodajanje vsega navedenega blaga dražje kot določajo te cene.
Spet moramo tudi opozarjati, da zeleni cenik za zelenjavo in sadje št. 1, ki ga Je določil Visoki Komisariat in je veljaven od 18. septembra dalje, velja samo za uvoženo zelenjavo in sadje, prav tako pa tudi za uvoženi in domači krompir. Pri sestavljanju tega zelenega cenika za uvoženo zelenjavo in sadje pa niso prav nič sodelovale predstavnice naših gospodinj in ženskih organizacij, temveč samo ljubljanski trgovci s tem uvoženim blagom na debelo. Na trgih stare Italije dobe naši izvozniki blago nakazano samo s posebnim dovoljenjem za izvoz v našo pokrajino. Podčrtati torej moramo še enkrat, da na zeleni cenik za uvoženo zelen javo in sadje ter za uvoženi in domači krompir niso imele zastopnice ljubljanskih gospodinj in ženskih organizacij prav nobenega vpliva.
m
Krasna knjižna novost!
Samo 5 Url
Čez nekai dni (1. oktobra^ Izide prvi zvezek »Slovenčeve knjižirce" lovsko-pastirska n >vest naših planin „TROP BREZ ZVONCEV". >apisal Janez Jalen. Ilustriral E. Saiovic Zunanja oprema — dvobarvna slika — J. BeraneK. 242 stani. Cena 5 Lir. Naroč.iiki na vso (24 knjig) ali vsaj polovico (12 knjig) zbirke, dobijo vsako knjigo brez
poštnine na dom.
Pohitite z naroČili!
„Slovenčevo knjižnico" naročite pri upravi „Slovenca" ali pri zastopnikih naših listov: „Slovenca", ..Slovenskega doma', ..Domoljuba' in ..Bogoljuba".
Vsakih 14 dni nova knjiga!
15. oktobra izide roman Grazie Deledde: MARIAUA SIRCA, v katerem slavna pi-sa*eljica s Sardinije opisuje zgodbo velike ljubezni boga'e deklice Marijane in razbojnika Simona
Prosimo ceniene bralce da upoštevajo tudi socialni namen te zbirke, kajti mnogo dru-iin tiskarskih delavcev bo pri tem delu imelo svoj kruh. Pa tudi nabiralci naročnikov so vofcina bivši uradniki sedaj brez dela. Zato se na to knjižno zbirko naročite v čim
večjem številu.
„SL0VENCEVA KNJIŽNICA" - Ljubljana - Kopitarjeva ulica 6
Us
Zastopnice ljubljanskih gospodinj in sploh ženskih organizacij, ki se z drugimi zastopniki kon-sumentov, prodajalcev in pridelovalcev v mestnem tržnem uradu posvetujejo, kakšne cene naj mestni tržni urad predloži Visokemu Komisariatu, se vedno z vso vnemo 111 skrbjo zavzemajo za koristi konsumenlov ter so dosegle v resnici že prav lepe uspehe s svojimi prizadevanji za čim najnižje ccne in zn čim večji dovoz najraznovrstnejšega blaga na ljubljanski živilski trg. Zvišujejo pa ccne na našem trgu samo one nedisciplinirane gospodinje, ki so pulijo za blago, prezirajo maksimalne ceno ter blago lahkomiselno plačujejo visoko nad maksimalnimi cenami. Vsi maksimalni ceniki prepovedujejo tudi predrago plačevanje blaga, enako kot prodajanje nad maksimalnimi cenami. Najbolj dela draginjo nerazumljiva psihoza velikega dela naših gospodinj, ki j>oslušajo zlobne jezike špekulantov in njih plačanih pomočnikov, da tega ali onega blaga manjka. Zato bodo oblasti z vso strogostjo zasledovale tudi preplačevanje in ne glede na ime in stan strogo kaznovale tudi vse gospodinje, ki blago plačujejo nad uradno določenimi najvišjimi cenami. Naše ženstvo se je vedno znalo organizirati in potegniti za svoje pravice in koristi, sedaj pa, zhegano po lažeh brezvestnih špekulantov, ne more najti pota k složnemu boju proti izkoriščanju prebivalstva. Nediscipliniranost konsumentov je glavni vzrok draginje in najmočnejši pomočnik špekulacije.
Cenik za zelenjavo in sadje št. 2 veljaven od 29. sept. 1941-XIX
Visoki Komisar za Ljubljansko pK>krajirvo določa na podlagi svoje naredbe št 17 z dne 9. maja 1941-X1X naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno za spodaj navedene proizvode. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu odnosno pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor jio odrejeni ceni.
(Prva številka velja na debelo, druga pa na drobno).
Česen 5.15, 6.20; zelena 1.90, 2.50; čebula 1.60, 2; glavnata solata I. vrste 3.30, 3.80; solata II. vrste 1.90, 2.40; špinača 2, 2.60; paprika zelena 2.65, 3.25; paradižniki 1.60, 2; fige 3, 3.80; jabolka I. vrste 3.05. 3.75; jabolka II. vrste 2.55, 2.95; hruške I. vrste 3.50, 4.20; hruške II. vrste 3, 3.70; češplje
I.	vrste 3.15, 4; breskve I vrste 3.70, 4.85; breskve
II.	vrste 3.50, 4.65; grozdje 4.95, 6.50; limone nad 150 g za komad 0.45, 0.50; limone pod 150 g za komad 0.40, 0.45; krompir domač — pri kmetu 0.90, 1.20; krompir uvožen 1, 1.20 lir.
Opombe: 1. jabolka I. vrste so: Parmene, re-netke, mošanjčki, champagne, Grafensteiner, Deli-ziose, Morgenduft, Jonatan, Wagner, Star, Impera-tore, Abbondanza, Sergente. Annurche.
Hruške I. vrsle 6o: William, Passagrassana, Kaiser, Esperen, Bergamotte, Spadone, Sommer Citronen, Butirre, Ardepont, Decana, Duchessa, Abate.
Breskve I. vrste so rumene in Coche.
Češplje I. vrste so zdrave, očiščene, naj>ete, trgovsko zrele in izbrane.
2.	Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga jx> kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrete in enotne cene ter morajo tudi kupci zahtevati tak račun.
3.	Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja le za uvoženo blago, izvzemši domači krompir.
Veroučni učbenik za V. gimnazijski razred
Z ozirom na notico v včerajšnjem »Slovencu< sporočamo, da je poleg novega učbenika od Vi-sovega Koniisariata odobren tudi dosedanji učbenik dr. Svetine, Katoliški verouk, ki se bo zaradi tega lahko še naprej uporabljal kot učna knjiga. Toliko v pojasnilo prizadetim dijakom! — Srednješolski odsek Katehetskega društva.
God sv. Male Terezije
V	petek, 3. oktobra je god 6v. Terezije Defela Jezusa. V karmeličanski cerkvi na Selu pri Ljubljani bomo ta praznik prav slovesno obhajali. Letos še celo, ko bomo hiteli k Jezusovi ljubljenki s tako polnim srcem. Koliko prošenj, želja in velikih namenov ji bomo prijx>ročili. Če kdo, nas pač ona razume Mala Roža nam pa tudi lahko jx>maga. ln zaupamo, da bo pomagala. Obljubila je. Spomnimo jo ob godu dane obljube. Prosimo jo, naj ^e spomni naših solz, naj jx>maga težko preizkušenim, trpečim, prosečim Pa tudi tistim, ki je ne poznajo, ne ljubijo in ne prosijo. Usmiljenje božje naj nam izprosi in tistih rož. ki smo jih najbolj jx>trebni. Zato bomo letos še z večjim zaupanjem hiteli v njen domek na Selo, da jo v iskreni pobožnosti počastimo.
Že na predvečer, v četrtek, 2. oktobra bo ob 5. popoldne govor. Nato blagoslov rož sv. Male Terezije in pete litanije.
V	petek, na praznik sv. Terezije Defeta Jezusa bo ob 6. slovesna sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Nato tiha sv. maša vsake jk>1 ure do 11. PojToldne ob 5. govor, blagoslov rož in pete litanije. — Sveta stolica je dovolila, da prejme na praznik sv. Male Terezije v karmeličanski cerkvi na Selu pri Ljubljani popolni odpustek vsak, kdor obišče cerkev in izpolni navadne r>ogoje.
Toliko prošenj kakor letos, sv. Mala Terezija gotovo še ni slišala. Toda v zadregi ne bo, 6aj ji ne bo zmanjkalo nebeških rož. V njenih gredah je večna jx>mlad V velikih dneh živimo in ftovest naših duš je pisana s solzami in krvjo. Sv. Mala Cvetka ima za vsako dušo. ki jo za god obišče, nebeško rožo milosti in tolažbe Bog daj. da bi trosila nevidnih in vidnih rož toliko, kot še nikoli! Pojdimo jx>nje! Z zaupanjem in v misli, da je Roža, ki se je v trpljenju in v ljubezni za Boga osula — trpečim najbliže.
30. septembra bo 44 let. odkar je odšla k Bogu, iz tihe celice lizjejskega Karmela. Tudi ta dan se 6pomnimo Male Rože, ki je vsake pozornosti zelo vesela. Njen rojstni dan za nebesa je bil nedvomno najlepši dan njenega življenja. Hrepenenje bo Bogu polni tudi naša domotožna srca. Mala Roža! Ob spominih na zaton svojega življenja izpolni naše želje!
70 atletov v boju za prvenstvo
Snoči sem se zopet zglasil na igrišču Ilirije. Zanimale so me prijave atletov za juniorsko pokrajinsko prvenstvo. Na igrišču sem našel prof. Marjana Dobovška in tehničnega referenta Ludvika Glavnika. Po črnem tekališču sta črtala bele proge za starte in štafetne predaje.
Koliko imata prijavljenih za nedeljski miting?
»Krog 70« mi je odgovoril Glavnik.
Potem smo se pogovarjali o prognozah. Najmočnejše bodo zastopani Planinci in Ilirijani. Na 100 m bo borba za prvo mesto med Bratovžem, Tavzesom in Krečičem. V teku na 1000 m imajo monopol atleti Planine. Ni čudno, ko imajo Koširja, od katerega se lahko učijo... Sedej je njegov učenec. Če in kako bo zmagal, bomo videli.
V teku čez zapreke kaže največ talenta Ilir-jan Jager, v skoku v višino pa ima zmago v žepu internacionalec Milanovič. Kakor znano, je skočil v Srhiu 1.80 m.
Na nekaj pa je treba pomisliti: da bodo sodelovali tudi Elanovci iz Novega mesta. Novome-ščani pa radi presenetijo...
»Zanimivo je to« je dejal prof. Dobovšek, »da v tekih in skokih ni večje razlike med juniorji in seniorji. Rezultati so skoraj izenačeni, mestoma celo boljši. Pač pa zaostajajo juniorji v metih. Metalci morajo biti močni in visoki, zlasti pa težki.. .c
Medtem se nam je približal petleten fantek. Rdeč. močan in veder,
Čigav si sinko? Očkov. Kje je Ivoj očka? Telovadi ...
To je Stepišnikov Miha, so mi pojasnili. Medtem je »očka« vihtel svoje kladivo, ki je zletelo visoko in daleč proti kopališču Ilirije. 53 metrov, so se oglasili juniorji, ki so se v civilni obleki sprehajali okrog kopališča.
h
Igrišče je lepo urejeno in pripravljeno. 70 atletov so bo jutri borilo v desetih točkah lahke atletike. Začetek točno ob 16 na igrišču Ilirijo v Tivoliju.
Spored nedeljskega športa v Ljubljani
Nogomet. Ob 9 dopoldne in ob 15 popoldne bo na igrišču SK Marsa za Kolinsko tovarno revija ljubljanskih nogometnih klubov.
Ob 17 igra SK Ljubljana prijateljsko tekmo s SK Elanom iz Novega mesta.
Kolesarstvo. Oh 13.30 start kolesarjev za slovensko prvenstvo pred Martinčevo restavracijo v Zgornji Šiški. — Dirke juniorjev, seniorjev in turistov na podutiški krožni progi.
Lahka atletika: Ob 16 na igrišču v Tivoliju
juniorsko prvenstvo Slovenske lahkoatletske zveze. •
SK Planina, lahkoatletska sekcija. Obveščamo vse juniorje, da morajo priti na igrišče v Tivoli v nedeljo ob 15.30 popoine.
HCHfJLCe
Koledar
Nedelja, 28. septembra: Venceslav, kralj in mučenec; Evstahija, devica.
Ponedeljek, 29. septembra: Nadangel Mihael; Gudelijan, mučenec; Evtihij, mučenec.
Torek, 30. septembra: Hieronim, spoznavalec in cerkveni učenik; Leopard, mučenec; Honorij, škof.
Novi grobovi
+ Toni Jakob, no domače Srakar, je umrl
na svojem domu v Lanišču pri Škofljici. Bil je po vsem Dolenjskem in v Ljubljani znan kot pošten trgovec z živino. Pogreb bo v ponedeljek ob 10 v Šmarju. Naj počiva v miru! Žalujoči družini naše sožalje!
•f" G. Ivan Jerici'jn. Iz Novega mesta: V petek popoldne so na šmihelskein pokopališču pokopali uglednega novomeškega obrtnika, gospoda Ivana Jericijo, ki je zadet od kapi umrl v sredo, dne 24. t. m. popoldne. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje!
Osebne novice
—	Poroka. V soboto popoldne, sta se poročila na Rožniku diplomirana fil. gdč. Radojka Vrančičevu, hčerka direktorja Pokojninskega zavoda dr. Janka Vrančiča, z bivšim poročnikom bojnega hroda Antonom Razingerjem, sinom zlasti starejši generaciji znanega tenorista, učitelja na Grabnu Antona Razingerja. — Bog daj srečo!
—	Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Vpisovanje traja do 6. oktobra.
—	Naročite se na »Slovenčevo knjižnico! —
Knjige bodo izhajale dvakrat mesečno. Prva knjiga našega znanega pisatelja Janeza Jalena »Trop brez zvoncev« bo izšla že 1. oktobra. Nato pa vsakih 14 dni nova knjiga. — S to knjižno zbirko smo začeli v današnjem času zaradi tega, da damo narodu poceni knjigo — in pa da bo grafično delavstvo zaposleno. Pripominjamo, da so tudi nabiralci bivši uradniki brez služb, ki nekateri z nabiranjem naročnikov za knjižnico ne preživljajo lo sebe, ampak tudi svoje družine — Naročite se zato v čim večjem številu na »Slovenčevo knjižnico«! — Plačujete lahko mesečno. — »Sloveučeva knjižnica«, Kopitarjeva 6, Ljubljana.
—	Žalostna gora pri Preserju. Na rožen-venško nedeljo, 5. oktobra bo v božjepotni cerkvi na gori v tem letu zadnjikrat cerkvena slovesnost. Sv. maše bodo ob 7 in ob pol 11 s pridigo in blagoslovom, ob 9 bo tudi tiha sveta maša. Popoldne ob 4 pa bo mirovna pobožnost: najprej molitvena ura za mir, pete litanije Matere božje in zahvalna pesem za vse v tem letu na Gori prejete dobrote. Pridite v čim večjem številu k Žalostni Materi božji!
Grobnice in spomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
FRAN JO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09
—	Iščem sobojevnike bivšega lovskega bataljona št. 8, s katerimi sem skupaj služil v svetovni vojni v letu 1916—1917 ter sem bil ranjen na Kleinepalu v Tirolah. Poveljnik 4. stotnije je bil nadporočnik Kampa, poveljnik 4. voda p-i je bil četovodja Gorjup, rodom iz Podmelca-Grahovo. Priče potrebujem zaradi ureditve moje invalidnine. Franc Merjasec, Ljubljana, Tržaška c. 04.
—	Morda je pa le še kaka dobra duša, ki more nesrečnemu učitelju, ki nima razen lahke ponošene obleke na sebi ničesar, podariti površnik, četudi ponosen? Plemeniti darovalec naj ga blagovoli oddati v dobrodelni pisarni »Po božjem svetu«, Sv. Petra nasip 17.
bil sporočil tedaj v »Slovencu« z dne 28. oktobra, št. 248. Takrat sem bil pisal tudi o cvetoči jablani in cvetočem bobu na njivi konec oktobra. — I. Š.
Obvestilo staršem:
šolska obveznost se začne s 6. letom
Z naredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, št. 106, z dne 18. septembra 1941 je bilo odrejeno, da se šolska obveznost začne v letu, v katerem dovrši deček ali deklica šesto leto starosti. Ta naredba stopi v veljavo že z začetkom šolskega leta 1941/42.
Vpis prizadetih otrok se bo izvršil najpozneje do 2. oktobra v skladu z določili §§ 57. in 58. veljavnega ljudskošolskega zakona. Kjer ni možno takoj, tam se bo izvršil zdravniški pregled naknadno in sicer po zadevnem pravilniku z dne 31. marca 1032. Točnejša pojasnila o tem dobe starši oziroma odgovorni skrbniki pri šolskem upravitelj-stvu v svojem šolskem okolišu.
Tisti starši, ki menijo, da je njihov otrok nesposoben za vpis v šolo, morajo iakoj predložiti uradno potrdilo zdravniške komisije — kakor je to doslej veljalo za 71etne otroke. Še posebej se opozarjajo vsi starši in skrbniki otrok na strogo obveznost vpisa vseh šoloobveznih otrok, ker bodo sicer odgovarjali po zakonu. Prav tako morajo vsi vpisani otroci redno hoditi v šolo. Za neopravičeno izostajanje učencev iz šole so v 1 judskošolskem zakonu določene za starše oz. skrbnike kazni, ki se bodo v danem primeru strogo izvajale tudi pri onih, ki jih zadene nova razširitev učne obveznosti.
1 Nočne častivce presv. Zakramenta vljudno vabimo, da se v četrtek 2. oktobra udeleže skupne molitvene ure v stolnici od 7. do 8. zvečer, ker nam zaradi zatemnitve ni več mogoče imeti posebne molitvene ure. To naj velja za vsak četrtek pred prvim petkom, dokler se razmere ne spremene. Obenem vabimo, da se nočni častivci udeležujejo tudi sicer v obilnem številu skupnih molitvenih ur.
1 Cerkev sv. Mihaela na Barju. V ponedeljek 29. t. m. bo v tej cerkvi cel dan izpostavljeno Najsvetejše (celodnevno češčenje). Zalo pohitimo vsi, da obiščemo Gospoda, ki bo prvikrat v naši cerkvi ve6 dan izpostavljen in ga prosimo, naj nam vsem pomaga v teh težkih dneh. Praznik našega pa>trona sv. Mihaela bomo letos praznovali v nedeljo 5. oktobra.
I Višji trgovski tečaj s pravico javnosti
sprejema absolvente rednih enoletnih trgovskih tečajev in absolvente višjih razredov srednjih in strokovnih šol. Vpisovanje do 4. oktobra. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učili-šče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
1 Reven dijak v 6. šoli lepo prosi dobrega gospoda za kako ponošeno suknjo, čevlje ali obleko. Dobrotnikom se iskreno zahvaljuje. Darove prosim, pusirite v upravi »Slovenca« Kopitarjeva.
1 Lichtenthurnov zavod: Ljudska šola. Ker se po naredbi Vis. Komisarja za Ljubljansko pokrajino začne šolska obveznost za otroke z
ljudska knjigarna
(jubllana
je odprla v svojih prostorih Pred Škofijo 5
—	Dar Soc. akciji v spomin umrlega. V počastitev spomina — namesto venca na grob pokojnemu sošolcu inž. Martinu Vraničarju je poklonil gosp M. Ph. B. Andrijanič iz Novega mesta znesek 109 lir Socialni akciji na univerzi v Ljubljani. Iskrena hvala.
—	Zastopnikom naših listov! Sporočite nam pravočasno naročnike »Slovenčeve knjižnice«. — Prva knjiga bo Izšla že drugi teden — 1. oktobra. Sporočite nam tudi, koliko knjig boste vzeli v komisijsko prodajo!
Jesensko cvetje in sad
Iz Št. Lovrenca, 25. sept.
Včeraj sem sporočil »Slovencu« o cvetočih in zrelih jagodah v Knežji vasi dobrniške župnije. Danes naj pa sporočim, da se dobe tudi pri nas zrele in cvetoče jagode. Danes sem utrgal v meji ob cesti med Martinjo vasjo in Korenitko 5 lepo zrelih, rdečih in prijetno dišečih jagod in 3 cvetoče, 2 zreli pa sem utrgal tudi v meji nad cesto pod Muhobranom.
Naj pri tej priliki omenim, da so se dobile pri nas v jeseni zrele in cvetoče jagode tudi že druga lela, n. pr. 1. 1935. celo v sredi in konec oktobra, ko smo imeli tako lepo in milo jesen, kakor sem pisal v »Slovencu« 1. 1935. 19. oktobra in 1. novembra, št. 241 in 252. In še večl O tedanji nenavadno lepi in ugodni jeseni sem pisal tudi še v »Slovencu« 1. dne 16. novembra, št. 264, da so cvetele sredi novembra na vrtu tukajšnje krnel, gospod, šole na Mali Loki še rdeče maline, drugod pa so se dobile tudi cvetoče črne maline ali ostrožnice. Sredi novembra so bili pri nas tudi še škorci. — Ravnolam, kjer sem trgal danes zrele in cvetoče jagode, sem jih trgal tudi 1. 1939., pa celo mesec kasneje, t. j. 24. oklobra, kakor sem
Oddelek za pisarniške in šolske potrebščine
ter sc priporoča cenj. od.ema cem
dovršenim šestim šolskim letom starosti, bo naknadno vpisovanje le-teh v ponedeljek, to je 29. septembra t. 1. od 8 do 12. Starši naj pri-neso s seboj krstni list in izpričevalo o cepljenju zoper koze.
I Tečaji italijanščine, strojepisja, stenografije knjigovodstva itd., se prično začetkom oktobra. Zahtevajte prospekt: »Christofov učni zavod, Domobranska 15.
1 V uršulinskem samostanu v Ljubljani se z oktobrom ob večernih urah zopet začno za začetnice italijanski kurzi. Gospe in gospodične uradnice naj se čimprej zglasijo na samostanski porti,
1 »Poselska zveza« obvešča vse služkinje, da bo v nedeljo, to je 28. septembra t. 1. v stolnici ob 6 zjutraj sv. maša za služkinje s skupnim sv. obhajilom. Obenem sporočamo, da priredi Poselska zveza 28. t. m. tudi izlet na Rožnik. Popoldne ob 4 bo govor, nato slovesne pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim. — Vabimo, da se dekleta udeležite v obilnem številu. Lepo povabimo tudi drugo občinstvo. Poselska zveza, zdaj sekcija Pokrajinske delavske zveze.
„Stouen£evn knUžnica" bc imela . 24 knjig izbrane vsebine
f	Knjige bodo le po 5 Lir
^■■^■■■■■■■■■■■■■■■■■■aaaaaman
1 Zaradi hitrejše pravične razdelitve krompirja na mestni stojnici na Vodnikovem trgu bo mestni preskrbovalni urad od ponedeljka 29. septembra t. I. dalje oddajal krompir na 1 svoji stojnici samo nn nabavne knjižice za I meso. Vsaka družina bo zn vsakega člana do-• bila naenkrat po 2 kg krompirja na teden. Na ' ta način bo odslej posamezna družina čakala
pri mestni stojnici na krompir samo po enkrat na teden. Opozarjamo pa, da je do nakupa
upravičen samo član družine ter nihče ne more prevzeti krompirja za drugo stranko in ga tudi ne dobiti na dve nabavni knjižici. Posojanje nabavnih knjižic je najstrožje prepovedano. Zaradi kontrole nai ima vsakdo pri sebi legitimacijo, da se lahko z njo izkaže, da je res član tisto družine, za katero kupuje krompir.
IKoncert na orglah v stolnici. V petek, dne 3. oktobra zvečer ob %8 bo koncertiral na orglah v ljubljanski stolnici eden največjih mojstrov na orglah, ki uživa svetovni sloves in sicer Matthey Ulisse. Da je izvrsten na svojem inštrumentu, dokazuje ogromno število njegovih koncertov, ki so se tekom štiridesetih let vršili v Italiji, Franciji, Belgiji, Švici ter v Severni in Južni Ameriki. Danes opozarjamo na koncert slovitega mojstra. Podroben spored bomo priobčili v prihodnjih dneh. Vstopnice so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice.
„SlovenČev koledar" bo najzanimivejša knjiga letošnjega leta
1 Dru^i turnus obveznega cepljenja proti da-vici se prične v torek 30. t. m. in bo trajal ves teden do vštetega 4. oktobra. Starše opozarjamo, naj pripeljejo svoje že prvič cepljene otroke na isti cepiini kraj, kjer so bili pred 14 dnevi že prvič cepljeni. V torek 30. t. m. bo torej cepljenje v Mestnem domu za tiste otroke, ki so bili pred 14 dnevi tam cepljeni. Cepljenje bo v Mestnem domu in druge dneve po šolah vsak dan ob 16.30 uri.
Na abiturientskeni tečaju Trgovinsko-indu-strijske zbornice se pričnejo predavanja 4. oktobra. Podrobnosti na uradni deski.
1 Obsmrtninsko podporno društvo na Viču ima svoj izredni občni zbor dne 28. t. m. ob 2 pop. v salonu g. Robežnika Avgusta na Viču. Vstop dovoljen samo članom. Odbor.
1 Povratek otrok s počitniške kolonije na Rakitni. Socialni oddelek Rdečega križa v Ljubljani obvešča starše, da se vrnejo otroci s počitnške kolonije na Rakitni v ponedeljek, 29. septembra t. 1. z vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob 14.30.
1 Izgubljena torbica. Od živilskega trga do Vodmata je bila izgubljena ženska torbica z dokumenti na ime Mitič Ana. Pošteni najditelj se naproša, naj torbico z dokumenti prinese v upravo »Slovenca« proti nagradi 100 lir.
1 Damske plašče, kostume, volnene in pralne obleke, krila, bluze, pisarniške in šolske halje nudi GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c.
Gledališče
Drama. Začetek ob 18.15. Sobota, 27. septembra: »Katarina Medičejska«. Premiera. Otvoritvena predstava. Red prepiierski. — Nedelja, 28. septembra: »Katarina Medičejska«. Izven. — Ponedeljek, 29. septembra: Zapito.
Radio Ljubljana
Nedelja, 28. septembra. — 8.00 Napoved časa, poročila v slovenščini — 8.15 Poročila v italijanščini — 8.30 Orgelski koncert F. N. Napolitana — 11.00 Peta sv. maša iz bazilike Annunziata v Fi-renzi — 12.00 Branje in razlaga evangelija v italijanščini — 12.15 Branje in razlaga evangelija v slovenščini — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba — 13.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.17 Orkester pod vodstvom Angelinija — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra pod vodstvom D. M. Šijanca — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Prehrana goveje živine (predavanje v slovenščini, inž. Ferjan Jakob) — 17.35 Kmečka godba in kvartet Jožek — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Operetna glasba — 20.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 Koncert tenorja Antona Sla-doljeva ob spremljavi kitarista Stanka Preka — 21.00 Pogovor v slovenščini — 21.10 Orkestralni koncert pod vodstvom M. Arlandija — 21.40 Melodije in ritmi — 22.00 Pogovor v slovenščini — 22.10 Koncert violončelista Tiborja Machula — 22.45 Poročila v slovenščini.
Ponedeljek, 29. septembra. — 7.45 Slovenska glasba — 8.00 Napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 13.00 Napoved časa, nato poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.17 Simf. koncert pod vodstvom Morellija — 14.00 Poročila v italijanščini — 1415 Koncert pod vodstvom Arlandija — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert na harfo, izv. Surriani — 19.00 Parliamo l'italiano, prof. dr. Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Razna glasba — 20.00 Napoved časa, poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.35 Koncert operne glasbe, izvaja radijski orkester, dirigira M. Šijanec, sodeluje sopranlstka Vidalijeva — 21.10 Godalni orkester, vodi Mano — 21.30 Filmska glasba, ork. pod vodstvom Angelinija — 22.00 Slovenski vokalni kvintet s spremljavo harmonike (Vlado Golob) — 22.45 Poročila v slovenščini.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne — v nedeljo —
mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvet-ska c. 10 in mr. Bohinc, ded., Cesta 29. okt. 81.
V ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška c. 48.
Iz Ribnice
Gostovanje Ljubljančanov v Ribnici je za nas izreden dogodek, zato naj ne bo Ribničana in okoličana, ki bi v nedeljo ob 3. popoldne ne prišel prisostvovat tej prireditvi. Večina vstopnic je že razprodanih, zato pohitite v trgovino Pokovec, kjer dobite vstopnice v predprodaji.
Dva medveda bodo smeli baje letos ustreliti naši lovci. Zato so dobili posebno dovoljenje, ker je medved bil zaščiten Lovci naj bi mislili tudi na povrnitev velike škode, ki jo povzroča medved na koruzi. Tega bi naši kmetje bili veseli.	•
Da bi se našim rešetarjem odprla trgovina tudi izven meje Ljubljanske pokrajine, so re-šetarji napravili vloge na merodajna mesta.
Matevžev sejem v Ribnici je bil dobro obiskan. Posebno pridno so kupovali Kočevarji
Iz št. Vida pri Stični
Naročnikom »Slovenca«, »Domoljuba«:, itd., sporočamo, da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Hren Franc Iz Št. Vida zaradi lažjega naročanja koledarja in knjig »Slovenčeve knjižnice«.
Iz Gorlike pokrajine ,
Kvaternca na mirnskem Gradu. Romarska cerkev žalostne Matere božje na mirnskem Gradu je v nedeljo, 21. septembra, obhajala svoj običajni vsakoletni cerkveni shod. Mirenska »kvaternca« slovi v vsej deželi in privabi vsako leto na tisoče vernikov. Tudi letos je bilo mnogo ljudi. Obsežna cerkev je bila zjutraj in j>opoldne polna. Ko je šla ura v nedeljo že na pet popoldne, so še vedno prihajale nove trume, ki so hitele na Grad. Ker niso vozili, kot navadno vsako leto, avtobusi iz Gorice v Miren, je manjkalo mnogo Goričanov, bilo pa Je toliko več okoličanov, Bricev in Vipavcev, ki so prikolesarili. Pod hribom so bila kar cela skladišča koles. Udomačena stara navada je, da se za ta praznik toči na Gradu že prva »rebula«. Letos rebule še ni bilo. Zorenje grozdja je tako zapoznelo, da najmanj 14 dni 'še ne bomo pokušali nove kapljice. — Kvaternco so v nedeljo praznovali tudi v Rihenberku, kjer je cerkveni shod združen s kramarskim sejmom, na katerem predniači vinska posoda in orodje, pač vse, kar se rabi pri trgatvi. Tudi tam se je bilo nateklo obilno sejmarjev.
Vsem naročnikom in kupovalcem našega lista
Včeraj smo našemu lista priložili položnice. Porabite jih takoj in nakažite 11 Lir za „Slovenčev koledar".
Te položnice, ki so bile včeraj prliložene so samo za nakazilo naročnine za »Slovencev koledar". .
Slovenčev koledar mora imeti vsak naročnik in kupovalec naših listov „Slovenca", »Slovenskega doma", „Do-moljuba" in „Bogoljuba".
Ne odlaiajte niti dnaval
Kako kaže trta? Skupna in glavna napaka vinske trte pri nas na Goriškem je letos zapozne-lost. Zaradi pozne zime in hladne, deževne spomladi se je zakasnelo že brstenje in nastavljanje. Ker je poletje bilo tudi zmaličeno in je primanjkovala toplota, se zapoznelost ni dala nič prehiteti in se bližamo jeseni z nedozorelim, večinoma kislim grozdičevjein. »Tri tedne smo v zamudi, vsaj tri tedne bi morali imeti še lepo, sončno vreme, da se jagode zmehčalo in osladijo. drugače bomo pili slabo kislico,« tarnajo vinorejci. Ta usodna zapoznelost tlači v enaki meri Brice. Vipavce in Kraševce. Če se vreme skvari in začne deževati, bomo imeli večinoma v vsej deželi slabo vino. Glede količine ni pa enotnega merile. Po mnogih krajih je klestila toča, drugod je gospodarila pe-ronospora, ponekod se občutno pozna pomanjkljivo škropljenje itd. Skoraj ni predela v deželi, kjer bi ne bila ena ali druga škodljiva uima udarila vinogradnika. Zato povsem zdravih, nedotaknjenih trt sploh ni in pridelek tudi tam, kjer bo najboljši, ne bo presegal srednje letine. Po naših podatkih bodo imeli precej dobro trgatev v Šmartnem, Kriškem, Kozam, Vi polža h, Cerovcu, Šlovrencu, Nedrijanu m še par krajih v Brdih, prav tako v šempasu, Oseku, na Vogrskem in po nekaterih krajih na fg. Vipavskem ter tudi po Kiasu, kjer niso imeli toče kot na Komenščini.
Iz Hrvatske
Natečaj za sprejem vojaških duhovnikov. »Narodne Novinec objavljajo razpis vojnega ministr-s va za sprejem 36 vojaških duhovnikov. Hrvatska vojska bo sprejela 23 duhovnikov rimsko katoliške vere, 2 grško katoliška in 11 muslimanov.
Častna podpora hčerki pok. Pavla Radiča. Poglavnik dr. Pavelič je izdal zakonsko odredbo o izplačilu častne podpore 50.000 kun hčerki no-kojneda Pavla Radiča, Nadi Radič.
Povečani oddelki nemške milice na Hrvatskem. Poglavnik dr. Pavelič je oni dan sprejel voditelja nemške narodnostne skupine na Hrvatskem dr. Altgayerja ter je z njim razpravljal o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na nemško Jia-rodnostno skupino na področju neodvisne države Hrvatske. Ob tej priliki je poglavnik dovolil, da se milica nemške narodnostne skupine na Hrvatskem poveča na en bataljon, ki bo imel 6 čet. Za nemško milico bo dala hrvatska vlada na raz,-polago vojašnico v Zagrebu. Oficirji in moštvo nemške milice bo prejemalo isto plačo kot člani ustaske vojske.
Uredba .n splošni državni statistiki. Hrvatska vlada je izdala uredbo o splošni državni statistiki.
Hrvatski letalski prostovoljci v šoli v Nemčiji. »Hrvatska krila«, strokovno glasilo hrvatskega letalstva, objavlja daljši članek o življenju hrvatskih letalskih prostovoljcev o Nemčiji ter poudarja, da so hrvatski letalci v Nemčiji deležni prav istega pouka kakor nemški letalci.
Iz Srbije
Število podpisnikov znanega proglasa srbskih intelektualcev vsak dan večje. Znani proglas, ki so ga izdali srbski politični, kulturni in gospodarski krogi na srbski narod, vsak dan podpisujejo še novi predstavniki srbskega javnega življenja. Poleg že objavljenih uglednejših oseb, so omenjeni proglas podpisali še biv. poslanec Ilija Mihajlovič, znana osebnost v srbskem političnem in gospodarskem življenju, slikar Milo Milunovič, biv. t>oslanec Omer Kaimakovič, predsednik Glavne kontrole Srečko Tešič in drugi.
Upokojitve slovenskih uradnikov. Po novi uradniški zakonodaji, ki jo je že izdal prejšnji svet komisarjev, sta bila v Belgradu upokojena načelnik državne statistike v notranjem ministrstvu dr. Rudolf Andrejka in višji statistični inšpektor Dr.lgotin Golia.
V Belgradu je po krajši bolezni umrl Karel Trafenik. gostilničar iz Maribora.
Prejšnja delniška družba »Jugoslovanski Fiat«f je prenesla svoj sedež iz Zagreba v Belgrad.
Javna dela v notranjosti Srbije. Srbska vlada namerava v svojem obnovitvenem načrtu posvetili veliko pozornost tudi elektrifikaciji mest in vasi ter je za ta dela določila 110 milijonov dinarjev.
Sprememba v uredbi o naglih sodiščih oborožene sile. Po najnovejši spremembi uredbe o naglih sodiščih oborožene sile, se odsedaj ta uredba imenule »uredba o naglih sodiščih orožništva.«
Vlada Teokarovif gradi v Belgradu nebotičnik. Znani srbski industrijalec Vlada Teokarovič, lastnik velikih tekstilnih tovaren v Paračinu, namerava v Belgradu zgraditi nebotičnik, ki bo imel 12 nadstropij in bo za eno nadstropje višji od že sedanjega^ nebotičnika »Albanija«:. Teokarevičev trgovski dom bo siai na oglu Masarikove ulice in ulice Kralja Milana.
Otroci in denar
Dovoli je primerov, ko mora dvajsetletni otrok r zapustiti dom ter se podati drugam, da bi si sam zaslužil kruh. Mnogo dobrih naukov mu dado starši za na pot, kako paie treba ravnati z denarjem, ga niso naučili. Takšen otrok ne zna »računati«, zato ne more in ne more izhajati; dela dolgove, ali pa proti koncu meseca prosi za predujem.
A otrok, ki je že od šestega, ali sedmega leta dalie redno prejemal od staršev neko gotovo vso-tico denaija ter 6mel razpolagati z nio skoraj'po svoji volji, je polagoma postal nekako »samostojen«; vanj pa se je vtisnil tudi čut odgovornosti in dolžnosti. Ne samo, da je mogel in smel kupiti nekaj zase, 6Časoma je 6poznal, da je tudi varčevanje v njegovo korist.
Seveda morajo starši vprašati otroke po njihovih »nakanah«, in če se jim zdi potrebno, naj jim pomagajo s pametnim nasvetom. Nikar s silo! Otrok naj po 6voji volji razpolaga s »svojim« denarjem, čeprav si enkrat želi kupiti nekaj, kar mislijo starši, da ni potrebno. Po enkratni, ali dvakratni skušnji bo otrok sam spoznal, da pre-sodnost staršev prekaša njegovo: Otrok je kupil nepotrebno stvar, vsako oporekanje bi sedaj že bilo odveč. Zakaj? Ker bi otrok vašo nejevoljo občutil kakor maščevanje, kar pa ne vodi do »po-boljšanja iz spoznanja«, kvečjemu do »poboljšanja iz 6trahu«. A »poboljšanje iz strahu« v bistvu ne 6preobrne otroka. Sam mora spoznati.
Tako vzgojeni otroci ne bodo postali zapravljivi, ali pa celo stiskači; naučili pa se bodo, da se mora denar vedno pridobiti, včasih celo zelo težko.
To pa naj ne velja samo za revnejše sloje, toliko bolj za bogatejše. Revni otroci — v primeri z bogatimi — ne izgube tako lahko duševnega ravnotežja, ker se ne čutijo tako zelo oškodovani, ne bo jih tako bolelo, če se bodo morali prihodnjič nečemu odreči. Otroci bogatejših 6taršev pa
more
naj bi 6e zgodaj zavedali, da imetje ni zasluga, ker si ga niso pridobili sami. Če'bi se tega zavedali otroci bogatih staršev, bi ne bilo nadute-žev, ne ljudi, ki mislijo, da 6i morejo vse — kupiti.
In če obdarujemo otroka, ne smemo tega izdatka odtrgati od zneska, ki smo ga namenili zanj. Otrok bi to občutil, kakor da se mu ie zgodila krivica. A netočno plačevanje otroku obljubljenih zneskov daje slab zgled, kakor da bi zabili »količek« v otrokov 6pomin.
Ce ima otrok nekaj svojega denarja, ne bo vedno nadlegoval domačih, da bi mu ga dali. A kako bi 6icer mogli obuditi v otroku usmiljenje do bližnjih, kakor tako, da se nečemu odreče, nato pa pomaga revežu z »lastnim« denarjem. Kako bi sicer okusil notranje zadovoljstvo, ki ga daje drugim pripravljeno veselje, kakor tako. če r iz lastnih prihrankov kupiti darilce za starše?
Opomba: »Kaj naj počnem s to neumnostjo — to je stalo samo toliko — to je bil vendar moj denar, s katerim si kupil to darilo —« in podobno slišimo včasih govoriti 6tarše. Tako govoričenje vzgaja otroke za — sebičneže. A če takšnim staršem otrok ne bo pomagal pozneje, ko bodo stari in potrebni, lahko pripišejo krivdo sami sebi.
»Detjarne dajatve« služijo lahko tudi kakor kazen. N. pr.: Otrok je po nesreči razbil šipo. Mar ga boste zato nabili? Ne, ker ni 6toril nalašč, (pa še takrat ne s palico). Mar mu ne boste dali kosila? Kaj vendar naj ima skupaj kosilo z razbito šipo? Toda plačati jo bo pa le treba — torej boste zahtevali od otroka, da vsaj nekaj prispeva od »svojega« denarja. Potem bo pa že bolj previden.
Kolikokrat in kolikšne pa naj bodo »denarne dajatve?« Tega se v splošnem ne da določiti. Pač pa to lahko store starši po lastnem preudarku in razmerah.
O raku in »raku"
Kako ie rak skrit! Sežeš v plitvo vodo in otipavaš sluzasta lesena tla mostu. Tu je rak. Le oglej si ga! Postaviš ga na les in rak ne gre po rakovo, to je nazaj, ampak gre lepo naprej. Nato ga vržeš v vodo. Prav hitro plava ritensko in se skrije pod mostnicami. Spomniš se starih zgodb o rakih, ki v množicah in v mesečini romajo v svojih trdih oklepih po deželi in nihče ne ve, zakaj in kam romajo. Mahoma se ti zazdi, da ni prav nič čudno, če ljudje svojo skrivnostno bolezen nazivajo »rak«, i Tudi ta rak uspeva v temini, raste v spod-hjera životu marsikake ženske, in ona ne ve nič zanj. Dokler ni potem prepozno za operacijo. Zgodaj ga je treba spoznati, potem nam ta sovražnik v lastnem telesu ne more dosti škodovati. Kakor strelec, ki tiči za grmom, pošilja smrt in pogin iz svojega skrivališča. Pribori si u«d za udom in zastrupi vse telo.
Uporaba mleka
v gospodfnistvu
Gospodinjam zares da ni treba govoriti, kako je ireba razna jedila pripraviti z mlekom. A da ie mleko odlična pomoč v gospodinjstvu, pa vendarle ni znano sleherni gospodinji. Imamo, na primer, vsakovrstne juhe, ki je njih okus mnogo boljši, če jim prilijemo mleka. Veliko zelenjadnih juh ima zoprn okus, ki se ga zboljša, če jim prilijemo skodelico mleka. Okus skoraj sleherne jedi je boljši, če ji dodamo skodelico mleka. Mleko je treba prej segreti, preden ga dodamo krompirjevi kaši (pireju). Kadar kuhamo ribe, bodo ribe bolj okusne in bele, če jih damo prej v vodo, kjer je Bkodelica kuhanega mleka. Večkrat nam ostane gorčica, ki je že 6trjena in neuporabna. Zboljšamo jo, če jo premešamo z žličko mleka. Če 6e nam posuši 6neg od beljaka, ga moramo pred uporabo premešati z malce oslajcnim mlekom. Vroče mleko, dodamo kakršnikoli kisli vodi (slatini), je jako dobro zdravilo pri prehladu in kašlju. Večkrat je kaka ktiharica kar nesrečna, če ji postane omaka retemna. Tudi ob tej priliki pomaga mleko: oma-J dodaš malo mleka in omaka dobi lepo barvo in boljši okus. Kadar sekljamo meso si prištedimo jajca, če dodamo malo mleka. Ce pečemo potice, pa jih namažemo z rumenjakom, je prav, če k rumenjaku prilijemo malo mleka, ki 60 itak zmeraj bolj draga. Kdor ima rad meso od srne, 6e bo začudil, kako je koštrunovo meso 6koraj prav takšno kot od srne. če damo koštrunovo meso prej za nekaj časa v mleko. Prekajeno meso je bolj okusno, meso je lepše barve in bolj nežno, če ga jiuičm, ko ga operetno, damo za nekaj časa v mleko.
I
II'
Doslej se še nI posrečilo, da bi našli povzročitelja raka. Zanikati pa je treba vprašanje o tem, da bi bil rak nalezljiv. Važno je pa, da poznamo življenjske pogoje za raka. Ti pogoji so pa natančno preiskani in dognani. Rak ima uspehe v zvezi s posebnimi leji starosti, in ga je od 35. leta dalje večkrat najti, kot prej, ima glede na spol svoje posebnosti in so mu tudi nekateri udje bolj všeč. Čeprav je v nekaterih družinah rak kar doma, vendar ne moremo reči, da bi se rak jiodedoval. Res pa je, da imajo člani tiste družine nagnjenje za želodčne bolezni, ki so se pri njihovih starših končale z rakom. Pri otrokih takih staršev je treba paziti na želodčne katarje in rane v želodcu.
Čeprav še nismo dognali, kako da se normalna celica nenadoma spremeni v rakovo celico, pa vendar poznamo njeno delovanje, namreč to. da jo nekaj žene, da se razrašča in uničuje in sicer vse sosednje tkivo. Še bolj strahotno jp oddaljeno vplivanje nn telo. Oteklina, ki je zmeraj večja, izloča strupe, ki uničujoče vplivajo na tvoritev nove krvi in razdirajo življenjsko moč. Rak je torej zajedavec v pravem pomenu besede, ki spočetka, ko se mu more telo še upirati, ni nevaren. k»r se mu še ni posrečilo prodreti v kri in zvleči svoje celice v druge ude. Njegov najboljši zoveznik je čas. Če ima na razpolago dneve, tedne, mesece in leta, da uganja svoio hudobijo, tedaj ga ne morejo spraviti iz telesa ne operacija ne radij ne Rontsren.
Najboljša pomoč zoper raka je to, da čim prej spioznamo. da ga imamo. Zdravnik gn more spoznati v spodn jem delu života že v prvih začetkih. Zatorej se zmeraj znteeimo k zdravniku. Od strnhu pred rakom ni še nihče umrl in ta strali ie po natančni preiskavi lahko odstranjen. Toda še mnogo preveč ljudi pomrje zaradi raka, pa le zato, ker ne vedo, dn je rak s čnsom v zavezništvu. Rak je med nnmi in nobene razlike ne pozna med stanovi. Vsakdo ima iste možnosti, da ga dobi Ali ni najbolj pametno. da vprašamo zdravnika, če odkrijemo na sebi kake motnje? Vo/li v prsih in krvavitve izven časa ali zopetni nastop krvavljenja v dobi mene. niso normnlni pojavi. Otekline nn jeziku ali tisinienh lahko dišijo po raku, prav znto, ker ima rak ta mesta na človeškem tele«u jako rad. Prav tako so sumljive otekline kože na obrazu stvorih ljudi, kar se d/i pravočasno popolnoma pozdraviti. Liudje bi se morali navaditi. da bi se dali od časa do časa zdravniku preiskali, ali imajo roka ali ne. Vsakdo naj misli na lo, da najde pri sebi raku podobne sumljive znake,	v
TIRLIV1RLI
Živela je nekoč sirota, sirota dcklica. Starši so ji bili umrli in stanovala je pri nekem nečaku in nečakinji svoje matere, Ki ji skoraj po ves dan niso dali ničesar za pod zob in so jo imeli zmeraj zuprto v njeni sobici. Tu je morala po ves dan presedeti in presti, in predla in predla je kar naprej. Če se le za trenutek ni slišalo svrčanje vretena, so njeni mučitelji koj prišli v sobico in so pretepali ubogo revše.
Nekega dne je deklica spet sedela v svoji sobici in je predla. Tedaj jo je prešinilo takšno koprnenje po starših da je vzkliknila:
»Joi, če bi živela še mota ljuba mati in moj dobri očka, se ne bi takole po ves dan mučila in bila zmeraj lačna!«
Vprav ko je izrekla te besedf, so se tiho, tiho odprla vrata in vstopila je prelepo oblečena gospa, ki je bila lepša od same vile, in je pristopila k njej, rekoč:
»Draga moja, zakaj si le tako žalostna?« Deklica ji je začela pripovedovati vse po vrsti, a gospa jo je pobožala po laseh in dejala: »Le nikar mi nič več ne pripoveduj, ljuba
eder
moja, saj sem vse to vedela, preden sem prišla k tebi in prav tako mi je že zdavnaj znano, do si ti dobra in pametna deklica. Zato ti hočem pomagati. Prinesla sem ti pehnrček. Kadar koli boš začutila lakoto, pa kar seži v peharček in Ikiš v njem zmeraj dobila hlebček kruha.
Vendur pazi, da ne daš nikoli roke v peharček, kndar zares ne boš lačna. Pa še nekaj! Meni je ime Tirlivirli. Dobro si zapomni: Tir-li-vir-li! Ali si slišala? Prav. Potem pa pazi in si zapomni moje ime. Čez tri dni se bom spet vrnila k tebi in če boš še takrat vedela za moje ime, dobiš kolovrat od mene, ki bo sam od sebe predel. Tako: ne pozabi vsega tega in še posebej si zapomni moje lepo ime!«
Gospa' je mahoma izginili in deklica je neprestano jx>navljala: Tirlivirli—Tirlivirli — Tirlivirli in tirlivirlirala je, dokler ni zasjvila.
Toda, joj, prejoj: ko se je zjutraj zbudila, jo bila povsem pozabila tisto nenavadno ime in če si je še toliko belila glavo, ji ime le ni prišlo na misel. Ves dan je premišljevala in premišljevala, toda imena se ni spomnila in tudi drugo jutro se ga ni mogla spomniti.
Pa tudi ves tisti dan si je zaman belila glavo. A ko je tretjega dne sedela s svojimi sorodniki in sorodnicami pri kosilu, so vsi iz sebe prihiteli delavci in delavke iz gozda in so vzklikali:
»O, gosjjodar, o, gospodinja, le kaj, kaj smo videli!«
»No, kaj pa ste videli? Saj menda ni kdo ve kaj posebnega?« je rekla gospodinja.
»Bog ve, da je bilo res nekaj prav posebnega! Zares, pravi pravcati čudež! Sredi gozda je majhna, zelena jasa; saj jo poznate, kajne? Sredi te jase smo videli majhen ogenj-ček. Na ogenjčku je bil majhen lonček in v njem se je nekaj kuhalo. Zraven lončka je stala drobna gospa in je mešala in mešala. Ne
morete si niti misliti, kako je bila ta gospa 'epa in ljubka! Tista kaša, ki jo je mešala, ie bila videti, kot bi bila zlata, gospa pa je pela
tole pesmico:
Kuhaj se kuhaj, kašica ti, vri j, vri j, vrijl Da deklica pozabi moje ime Tirlivirli.
»Kakšna smešna pesmica,« je dejala gospodinja, »ali naj bi to kaj pomenilo?«
»Mislim, da ne. Brez dvoma je to kaka vi-linska pesem. A bila je neznansko lepa,« je odgovoril eden izmed delavcev.
Deklica ni rekla ne bele ne črne, vendar je le ona vedela, kaj da pesemca pomeni. Kako
je bila vesela, ko_ je spet vedela, kako je bilo ime tisti gospe j! pozabila.
7 P-
Zdaj
ga pač ne bo nikdar več
Po kosilu je odšla v svojo sobico in je začela spet presti. Ali bo tista gospa še prišla? Ali pa je ne bo? Pač, prišla je, ko se je začelo vprav mračiti. In resnično! — imela je v rokah prekrasen, majhen kolovrat.
TT 6
Mišek in Netopir
u.
Razbojnik Netopir. Ko je prišel stric jurček na posestvo, je takoj poklical k sebi svojega oskrbnika.
»No, duša moja,< je dejala gospa, »ali si si dobro zapomnilo moje ime?«
»Seveda sem si ga zapomnila! Prav dobro vem, da ti je ime Tirlivirli!«
»Zares, prav tako si imenujem! Vendar se mi Še sanjalo ne bi, da bi si ga ti zapomnila,« je odgovorila lepa gospa. »No, pa sem vseeno vzela kolovrat s seboj.«
To rekoč, je izročila deklici kolovrat, ki je sam predel in ji je pokazala, kako se mu streže.
»Prav prisrčno zahvaljena, draga*'Tirlivirli,« jc dejala deklica.
Toda, joj — gospe že ni bilo več! Le kam in kod je šla? Deklica ni mogla tega razumeti, saj so bila vrata in okna dol iro zanrto. Tirlivirli je izginila in dcklica je ni nikoli več videla.
Vendar, imela je preslieo, ki je mogla sama presti. In ta kolovrat je predel tako lično, tako
Povsod je bilo vse v neredu in velikanskem razburjenju.
»Mi vsi,« je dejal oskrbnik, »smo bili v irrl-bih. Nas je bila velika množica, ko je prihrumel razbojnik z vso naglico. Najprej sem zagledal Conkaja, ki pa od strahu ni mogel drugega, ko da je kričal in kričal.«
Conkaj je bil kuhar, ki je bil prišel iz Kitajske.
»Ta predrti razbojnik se zmeraj prikaže, ko
se ga nič ne nadejaš, in 6j>et izgine, ko smo ga mi pripravljeni napasti,« je dejal neki delavec f kmetije.
'"■'•i'^H ■
w
•■'•»' V.' ... -»If-ižfc&iV
:.• '.••'.' S."-'■ v>

»Vzemite si četo ljudi in pojdite, da poiščete 6ledi za tem razbojnikom in pa za čredo, ki nam jo je ugrabil. Pa bodite previdni in pazite, da vas on ne ulovi!« je odredil stfic Jurčelc.
Otroci, preberite tole!
Česa se o božiču najbolj veselite? — Lepih božičnih praznikov, ko boste obhajali rojstvo Odrešenika in se zbirali okrog središča vsake naše družine — pri naših domačih jaslicah.
Vaša bo gotovo glavna zasluga, da bodo jaslice stale v vaši hiši. Saj jih boste gotovo predvsem vi sami delali.
Pri tem pa boste imeli največjega dobrotnika v »Slovenčevem koledarju, ki vam nudi pristne domače jaslice zastonj. Številni pa-stirci s čredami ovac in sv. trije kralji bodo najlepši kras hiše in vrta božjega Deteta. Prosite zato vaše starše, da se takoj naroče na »Slovenčev koledar*, le poleg koledarja boste namreč dobili zastonj tudi lepe slovenske jaslice.
Koledar naj naroče vaši starši Se danes po položnici, ki je bila nalašč zato včeraj priložena našemu listu!
»Kakšna pa je ta družina, ki pri njej služiš? Alli so bogati ljudje?«
»K je neki I Prav slaba jim prede, ko morata dve hčeri zmeraj skupaj igrati na en klavirl«
»Koliko odškodnine si pa dobil, ko si si prebil lobanjo?«
»Samo tri tisoč lir.«
»Boga zahvali, saj je to sploh prvi denar, ki si ga z glavo zaslužil!«
e
Pingvini hitreje plavajo kot morski psi in sicer preplavajo v sekundi 10 metrov, torej v uri 36 kilometrov.
sijajno nit, da ni bilo daleč naokoli ne ene predice, ne enega dekleta, ki bi bila zmoglu kaj takega.
Že čez nekaj časa je bila deklica kar preobložena z naročili, saj si je vsaka gospodinjil zaželela, da bi imela takšno krasno spredeno nit. Vsi so mislili, da dcklica sema zna tako presti, in ona se je proslavila jto vsej deželi in vsi so jo spoštovali, ker je bila tako dobra in krotka.
Sčasoma je postala bogata zarodi svojega dela, omožila se je in je imela mnogo zdravih in lepih otrok.
Vendar je imela zmeraj v čislih svoj kolovrat in ni nikdar več pozabila imena lepe Tirlivirli, ki je bila priskočila v nesreči na pomoč.
Narod, ki je pisal svojo zgodovino res s krvjo...
Borba Ukrajincev za svobodo in samostojnost
Sedanji gigantski boji, kakršnih zgodovina se ne pozna in kakršnih svet še ni videl, ki se odigravajo v Ukrajini in v katere posegajo milijonske armade nemške, italijanske ter sovjetske vojske, znova opozarjajo kulturni svet na sto in stoletne krvave borbe ukrajinskega naroda za svobodo in neodvisnost.
Zgodovina ukrajinskega naroda je res pisana s krvjo. In malokatera zemlja v Evropi je z njo tako močno napojena, kakor ravno
Zato se je težišče maloruske kneževine pričelo
pomikati vse bolj proti zahodu in je vlogo Kijeva prevzel najprej Galič ob Dnjestru, pozneje pa Lvov. Pravnuki Jaroslava Modrega so si bili namreč že leta 109? ustanovili v sedanji Galiciji svojo
gaiiško kneževino
Najpomembnejši gališki knezi so bili Volodi-rairko. ki je prodrl celo do Črnega morja in Roman, ki si je podvrgel tudi prejšnjo kiiev-sko kneževino. Leta 1227 je pa prišel na oblast Danilo. Ravno tedaj so Tatari prvič vdrli v
Kijev, prestolnica Ukrajine.
Ukrajina. Tudi malokateri narod je imel v svoji zgodovini tako težke dneve, kakor Ukrajina. In tudi malokateri narod v Evropi je moral doprinašati za svojo svobodo ta Ko velike žrtve, kakor zopet Ukrajinci. Samostojnosti jim v zgodovini niso hoteli priznavati ne Rusi in ne Poljaki. Eni kakor drugi so "jih samo trebili in pobijali. Priznaval jih ni ne eden ne drugi. Za Ruse je bila ukrajinščilia rusko narečje, za Poljake pa poljsko. Zato se je ukrajinsko vprašanje že od vseh začetkov javljalo kot čisto narodno vprašanje, ki je bilo vedno živo in pereče tako v carski Rusiji, kakor tudi pozneje v Sovjetiji. Imajo za sabo svojo lepo (>ogato zgodovino, svoj posebni jezik, svojo kulturo in narodno izročilo in navade.
Zemljepisno jih lahko prištevamo k sredozemskim Slovanom, medtem ko so Rusi značilen kopnenski narod Evrazije. Od P usov se razlikujejo tudi po rasni sestavi. Več kot polovica Ukrajincev namreč pripada dinarski rasni skupini. Bili so razen tega tudi vedno usmerjeni proti zahodu.
Ukrajinski narodni prostor
Hrbtenica Ukrajine je Dnjeper. Od Črnega morja sega na sever vse do njegovih pritokov Pripeta in Desne in zaokroženih prostorov okoli Harkova in Černigova, od Dona proti zahodu in sega preko Galicije čez Karpate, na iugu ob Črnem morju vse do Volge in Kaspijskega jezera. Na vsem tem ozemlju živi velik narod, ki šteje danes 45 milijonov duš in sega nazaj že v 7. in 8. stoletje. Tedaj je na tem prostoru živelo več sorodnih plemen, od katerih je imelo vsako svojega kneza. Kmalu je nad vsemi zavladala
kijevska kneževina
ter je pod knezom Olegora postal Kijev, »mati ruskih meste, tudi prestolnica maloruskih knezov. Olega je nasledil Igor, ki je svojo oblast že razširil do Črnega morja! Njegova žena Olga se je dala v Carigradu, s katerim je bila ta pokrajina v dobrih trgovskih stikih, krstiti. Krščanstvo se je v Ukrajini razširilo za vladanja Vladimirja Velikega (9S0—1015). Tako so postali Ukrajinci na jugu močna obramba proti raznim azijatskim vpadom ter so bili predstraže v borbi za vzdrževanje in ohranitev evropske kulture. Ta položaj in naloga se vidno odraža v ukrajinski kulturni fiziognomiji, ki se je pričela kazati znatno prej, kot pa pri Rusih. S prestopom Vladimirja in ukrajinskega naroda v krščanstvo, se je Ukrajina odločila za evropsko kulturno skupnost. Rusi -o pa ostali v znatnem številu še pogani skoraj do Petra Velikega ter so bili pred njimi Ukrajinci kulturno skoraj 700 let prej navezani na zahod. Kijevska kneževina pomeni začetek poli
________Tllrvn tinnoir ~\I 1 :» rl i m irinv C'1
tičnega življenja Ukrajincev. Vladimirjev sin
>slav Modi.....
al prve
aiavue »Ruske	...........-......-■-,>-.
niso bili edini. Nekaj zaradi te nesjoge, nekaj
Evropo. Po njihovem umiku je Danilo še bolj razširil svojo oblast. Dežela pa ni dolgo uživala blagodejnega miru, ker so Tatari leta 1240 vnovič prihrumeli v te kraje in jih popolnoma uničili. Od tedaj je bila gališka kneževina podvržena tatarskemu kanu. Kmalu si je pa zopet opomogla ter je Danilo ob svoji smrti zapustil precej močno državo. Med njegovimi nasledniki je bil sposoben vladar njegov sin Lev, po katerem je njegov oče imenoval tudi novoustanovljeno mesto Lvov.
Novi ukrajinski neprijatelji: Litva in Poljska
Gaiiško ukrajinsko kneževino so pričeli zgodaj napadati tudi Litvanci, katerih razna plemena je združil prvi litvanski knez Min^ dovg. Veliki knez Gedomin si je priboril toliko ukrajinske zemlje, da se je imenoval kralja Litve in Ruske. Njegov sin Oljgerd si je priboril še kijevsko kneževino in Podolje. Litvan-čev so se oklenili posebno južni Ukrajinci, da so se lažje otresli tatarskega jarma. Za gaiiško kneževino se je pa potegovala tudi Poljska. Med Litvo in njo je zaradi tega prišlo tudi
LILlICKa /.i.lj^llJU uni«j..ivv..	-----------J--
Jaroslav Modri, ki je zelo pospeševal prosveto, ' ' 1 prve postave, ki so bile jedro poznejše slavne »Ruske" pravde«. Jaroslavovi sinovi pa
iu3u w1u vviiiii« 1	------------- o »
pa tudi zaradi stalnih napadov Pečcnegov, je pričela kneževina zelo slabeti in izgubljati na vplivu in moči. Mir se je povrnil v deželo šele za Vladimirja Monomaha, po njegovi smrti so se pa zopet pojavili nesporazum leta 1125. Medtem se je precej utrdil v Zalesju Andrej Bogoljubskij, kateremu se je tudi posrečilo prenesti prestolnico iz Kijeva v Suzdal, kjer je na kolonialnih slovansko-finskih tleh nastal pozneje velikoruski tip. Tu na severu se je pričela tudi ruska politična zgodovina. Knez Jurij Dolgoruki (1154—1157) je ustanovil Moskvo^ in vanjo prenesel tudi sedež prestolnice iz Snz-dala. Kijevski knezi so si bili namreč že prej podjarmili tudi severne pokrajine in narooe, ki so bili odvisni od Kijeva vse do Andreja Bogoljubskega, ustanovitelja velike vladimir-sko-suzdalske in pozneje moskov<ke kneževine. Hrbtenica te države je bila toliko opevana reka Volga, ki ima svojo pot v Kaspijsko morje in vodi dalje na vzhod v Azijo, prav nasprotno od ukrajinskega Dnjepra, ki je Ukrajino vezal z zahodom.
Bogoljubskij je bil tiran in je vladal z močno roko. Da bi utrdil svojo kneževino, se je najprej osamosvojil od kijevske nadoblaeti in da bi za njo zbrisal tudi zadnjo sled je dal leta 1169 Kijev tudi razrušiti. Tako si je ve-likoruska kneževina pričela utirati pot proti Črnemu morju.	.. .
Kijev je bil razrušen. Po Ukrajini so se razbesneli privrženci moskovske Kneževine,
Taras Ševčenko, ukrajinski pesnik, duhovni vodja ukrajinskega nacionalizma.
do hudih bojev, ki so se končali tako, da so potomci litvanskih knezov postali tudi poljski kralji ter so gaiiško kneževino priključili poljskemu kraljestvu.
Poljska in Litva sta bili združeni tiidi v borbi proti križarjem ter sta jih potolkli leta 1410 pri Griinwaldu in Tannenbergu. V naponu svojih moči so si pa Poljaki vendarle hoteli podvreči Litvo. Zadeli so na močan odpor. Svoj namen so pa le dosegli s pomočjo manjšega litvansko-ruskega boljarstva, kateremu so obljubili enake pravice, kot so jih imeli boljari na Poljskem. Tako je prišlo do ljubljinske unije leta 1569. Unija je določala popolno enakopravnost Poljske. Litvanije in Maloruske pod kraljem Sigmundom II. (1548—1572). Poljska
____I _	J. >nln i r\ i a nrippla nrprl vsnm
IV 1 Cilj Glli ui^muiivivm «»-• \ « '	----' ' - " •>.....
besede seveda ni držala in je pričela predvsem preganjati rusko plemstvo, v Ukrajino pa naseljevati poljsko šlahto. Rusi niso mogli braniti
svojih pravic z orožjem in so zato ustanavljali razne cerkvene bratovščine, prosvetna društva, šoie, liceje in akademije ter tiskarne
Ukrajina pod Poljsko
Omenili smo že zatiranje ruskega odnosno ukrajinskega plemstva od strani Poljakov. Toda Poljakom to še ni bilo zadosti. Vrgli so se tudi na ukrajinskega kmeta ter mu odvzeli vsako svobodo in ga v tem pogledu zravnali s svojim ter so tudi ti postali »hlopi«. Uvedli so »peščino«. Kralj je imenoval neomejenega lastnika zemlje in tudi ljudi, ki so jo obdelovali, šlahta se je sčasoma tako zvezala med sabo, da je bila' od kralja skoraj neodvisna in je odirala kmeta, kakor je vedela in znala. Ni razpolagala samo nad njegovim življenjem, celo nad njegovo vest se je spravila in si je od varšavskega državnega zbora dala izglasovati zakonsko dovoljenje, da je dobila oblast nad vestjo podložnih kmetov in pravico reševati prepire zaradi vere. Tako je imela šlahta v rokah vso oblast. Nad njihovim početjem se je zgražal celo poljski pisatelj Andrej Msdzev-
skij, ki je po poročilu župnika Abraraa, od katerega imamo te podatke, zapisal tele besede: »Govorimo o robstvu, v katero so pani vklenili kmete. Prodajajo jih kakor živino Kadar hoče pan, prisili hlopa, da mora zapustiti zemljo. Šlahta naziva hlope in preprosto ljudstvo »pse«. Tuintam čujem najnesramnejše ?lasove: »Kdor pretepa hlopa je ravno tako, iakor če bi pretepal psa.«
Pani so si celo lastili pravico postavljati duhovščino. Poleg šlahčičev je pa Poljska na široko odprla pot v Ukrajino tudi judom, ki so bili za ubogo ljudstvo še hujša nesreča in šiba. Judje so namreč dobivali on plemiiev v naiem zemljišča in z njim vse pravice. Tudi sodno oblast. Celo cerkve so dobili v svojo upravo. Ubogo ljudstvo je moralo plačevati judom velike denarje, če je hotelo krstiti otroka, ali priti k svetemu opravilu. Tako nečloveško postopanje z ljudstvom je moralo privesti do krvavega odpora in je moralo priti do organiziranega nastopa po svobodi in pravici hrepenečega ljudstva. Takšno organizacijo je ukrajinsko ljudstvo našlo v
kozaštvu,
ki se je z orožjem v roki borilo proti vsem tlačiteljem naroda. Medtem ko je poljska šlahta davila ljudstvo in mu odvzemala najosnovnejše pravice do življenja, je bil vendarle kos ukrajinske zemlje svoboden. Vanj so se upirale oči vsega ostalega ukrajinskega ljudstva. To so bile stepe nad Črnim morjem. Toda tudi ta svoboda je bila zelo draga in so jo morali ljudje plačevati s krvjo v neprestanih bojih s Tatari in Turki. Ljudstvo je bilo stalno oboroženo in se ie imenovalo kozake, t. j. lahko oborožene jezdece. Do njih ni segla oblast poljske šlahte. Kozaške edinice so se stalno večale z novim dotokom Ukrajincev in se tako jačale. Kozaki so postali kmalu strah in trepet vseh sosednjih držav. Okoli leta 1600 se je njihov voditelj Peter Sagajdačnij proglasil za ukrajinskega hetmana obeh bregov Dnjepra. Temelj svoji svobodni državi so pa kozaki položil} leta 1556 z ustanovitvijo Zapo-roške Siči. Svoje varno zavetje so imeli na otokih sredi Dnjepra južno od Katerinoslava, kjer se ta mogočna reka s svojim vodovjem obrne proti jugu. Otoke so utrdili tudi s topovi. Tu je bil njihov tabor, ki se je imenoval »kiš« ali »koš«, poveljnik koša je bil koševi ataman. Njegova oblast je trajala leto dni, nakar so izvolili novega. Kozaki so stanovali v skupinah po 150 mož v nekakih vojašnicah. V vseh važnejših zadevah je bil vojaški posvet. Pod smrtno kaznijo je pa bil prepovedan prestop vsaki ženi na utrjene otoke.
Kozaki so prezimovali v utrjenih taboriščih na stepi, kjer so imeli svoje družine, drugi zopet po vaseh, tretji pa na Siči. Kozak je lahko postal vsak, ki je bil sposoben za vojkka. Novodošlega moža je sprejel ataman z vprašanji »Veruješ v Kristusa?«, »Verujem«. »In v sveto Trojico?« »Verujem.« Zahajaš v cerkev?« »Zahajam.« »Torej prekrižaj se!« Kozak se je moral trikrat prekrižati, nakar mu je ataman dejal: »Dobro, zdaj pa stopi v kateri koli kuren (vojašnico). »Hvala, batko.« Sprejem je bil gotov.
Moči in nevarnosti kozakov so se hitro zavedeli poljski kralji in so si jih skušali pridobiti na razne načine Z denarjem, z obljubami plemstva. Pričeli so jim dajati tudi letne plače. Vse takšne kozake je dal kralj Bathory po-isati in je njihovega poveljnika lnlenoval za etmapa ter mu podelil tudi znake časti in oblasti: bulovo-žezlo, bunčuk-palico s pritrjenim šopom konjske žime in pečat. Toda vse je bilo le igra. Zato se je število svobodnih kozakov stalno večalo ter je niihovo število okoli leta 1600 naraslo že na nad pol milijona. Poljska je proti,njim začela graditi tudi trdnjave, ki so jih pa kozaki gladko razrušili.
Narodni program in zahteve kozakov
Svobodni kozaki so za ukrajinsko ljudstvo razen cerkvenih pravic zahtevali enakopravnost kmetov, odpravo tlačanstva in ureditev človeškega življenja na podlagi enakosti in svobode. In ko se je pojavil pravi voditelj
Bogdan Hmeljnicki,
se je 1. 1648 pričel krvavi boj, ki je trajal več let. Kozaški voditelj je v začetku zmagoval ter je začasno osvobodil Ukrajino ter napodil ^so poljsko šlahto in razne druge pritepence, juJe in ostale. Osvoboditve ukrajinskega krnita se je pa zbala Moskva, da se te »nevarne bolezni« ne bi nalezli tudi ruski mužiki in je prihitela takoj na pomoč Poljakom. Igra, ki se je pozneje stalno ponavljala, kadar je bilo treba udariti po Ukrajincih. Hmeljnicki je moral kloniti in je mislil, da bo izbral manjše zlo, če se bo podvrgel Moskvi. In je tako storil. Mirovna pogodba iz leta 1654 v Perejaslovu je priključila Ukrajino Moskvi. Rusi se o J Poljakov v odnosu do Ukrajincev niso v ničemer razlikovali. Da bi Ukrajino še bolj potlačila, je komaj dve leti po mirovni pogodbi izročila
razlikovali. Da bi Ukrajino še bolj potlačila, je komaj dve leti po mirovni pogodbi izročila Galicijo in Belorusijo Poljski. Leto dni zatem je Hmeljnicki umrl. Njegova naslednika Vi-govskij in Nemirič sta se hotela zaradi kršitve dane besede nad Rusijo maščevati in sta se pogajala s Poljsko za skupni nastop proti Rusiji. Zaradi notranje nesloge, vstaja ni uspela ter je po Andrusovski pogodbi leta 1667 pripadel levi breg Dnjepra Moskvi, desni pa Poljski. Ukrajinski narod je zopet padel v suženjstvo. V poljske dele Ukrajine so se zopet vrniil šlahčiči in judje, v ruske so pa pričeli prihajati razni generali in vojvode. Tedaj 6e je dvignil novi ukrajinski junak
Peter Dorošenko,
kateremu se je sicer za kratek čas posrečilo napoditi iz Ukrajine tako Poljake kot Ruse, končno se je pa le moral vdati, ker ni maral več gogiti ljudstva na bojišča. Po miru, ki je bil sklenjen leta 1681 je bila Ukrajina razdeljena nn tri dele: Levi breg Dnjepra je dobila zopet Moskva in se je imenoval Hetmanščina, desni breg sta si pa delila Poljska in Turčija.
Rusija v svojem delu Ukrajine ni z ničemer pokazala, da bi ji bilo kaj na ohranitvi ukrajinskega narodnega življa. Z vsemi sredstvi ga je naravnost-zatirala in pošiljala v deželo svoje zaupnike, jim dajala velika j>o-sestva, Ukrajince pa pošiljala na prisilna dela.
1 Krivice, ki so bile preočitne, so znova dvignile ukrajinsko ljudstvo, ki se je uprlo pod svojim vodilnim človekom
Ivanom Mazepo*
ki ga ni bilo mogoče kupiti, kakor nekatere druge kozake ter se je v boju Švedov z Rusi zvezal s prvimi. Toda zviti Peter Veliki je vrgel med Ukrajince razglas, da jih hoče Ma-zepa prodati Poljakom. S tem je med narodne vrste zanesel nezaupanje, ki je privedlo do strahotnega poraza pri Poltavi tela 1790. Ta poraz je največji in najhujši poraz, kar so jih doživeli kdaj koli poprej Ukrajinci. Pol-tava je ukrajinsko Kosovo. Od tega leta dalje je postal Peter Veliki res car vse Rusije ter je Ukrajino izbrisal s sveta. Ukrajina se je od sedaj imenovala samo Maloruska. Mazepa in vodja Zaporošcev Gordijenko sta bila za osvobodilno borbo izdelala tudi program, ki je še danes program vseh ukrajinskih nacionalističnih krogov in bo tudi tako dolgo, dokler ga ne bodo uresničili. V njem med drugim zahtevata ustanovitev svobodne ukrajinske republike.
Ukrajinci po Rusijo
Tudi Peter Veliki ni držal besede, ki jo ie dal ljudstvu v že omenjenem proglasu, da io tudi odpisal davke. Njegovi organi so pričeli loviti ljudi in jih kar na veliko pošiljati v zapore in na prisilno delo. Računajo, da je samo pri zidan ju Peterburga pomrlo do 150.000 najboljših ukrajinskih mož. Kijevsko hetman-stvo je sčasoma izgubilo vso oblast. Leta 1764 ga je carica Katarina II. za vedno zatrla ter je postavila na čelo Maloruske moskovskega generala-gubernatorja. Peter Veliki se je maščeval tudi nad zaporoškimi kozaki in je leta 1709 razrušil Staro Sič.
Po porazu pri Poltavi sta Mazepa in Gordijenko zbežala v Turčijo. V vojni proti Tur-k6m je car rabil zopet pomoči kozakov ter jim je za protiuslugo dovolil, da so si v bližini Stare Siči postavili Novo Sič (1734). Za kazen za ponovni ujior, je pa dal Peter Veliki poloviti na tisoče in tisoče Ukrajincev ter jih pometati v ječe in pregnati v Sibirijo in druge kraje. Na vzhodu Zaporožja se je razprostirala »Slobodska Ukrajina«, ki je pa bila od leta 1765 tudi pod moskovsko upravo, tako da je od vseh kozaških organizacij ostala samo še Zaporoška Sič.
Ukrajina na levem bregu Dnjepra je bila zaradi stalnih bojev vsa opustošena. Zato 60 vanjo Poljaki vabili Ukrajince ter jim obljubljali vse pravice za 30 let. Tudi popolno svobodo. Po preteku teh let je pa začela zopet stara pesem: šlahčiči in judje. Narod je zopet segel f>o samobrambi ter je uhajal med vstaše, ki so se imenovali hajdamaki. Kmalu je prišlo do splošnega narodnega upora, ki se je imenoval kolijevščina. Ukrajinci so napadli trdnjavo Uman, v katero so se zatekli šlahčiči in judje, jo zavzeli in samo v njej poklali do 40.000 neprijateljev. Ukrajinci so se po tej zmagi zopet osvobodili. Toda samo za kratek čas. ker je že hitela Katarina II na jiomoč Poljakom. Združeni Rusi in Poljaki so jih zopet potolkli. Za kazen je pa Katarina dala razrušiti tudi Novo Sič (1773) Zadnji kozaški ataman Kaljniševskij je umrl v zaporu leta 1803. Kozaki, ki se niso hoteli podvreči Moskvi, so zapustili domovino in si z dovoljenjem sultana zgradili novo Sič ob izlivu Donave. Bogato ukrajinsko zemljo je nato Katarina razdelila med razne ruske plemiče, grofe, ministre in generale. Carica je pravtako uvedi« tudi suženjstvo, proti kateremu so nastopali ne samo ukrajinski intelektualci- temveč tudi ruski. Na primer Turgen.jev. Odpravil ga je šele Aleksander II. leta 1881. V avstro-ogrskem delu Ukrajine pa deloma že Jožef II., končno pa Ferdinand leta 1848.
Ukrajina samostojna država
Tako je bila Ukrajina razdeljena med Rusijo in Poljsko odnosno Avstrijo do zadnje svetovne vojne, ki so jo Ukrajinci izkoristili za ujx>r ter so s pomočjo nemške armade leta 1918 ustanovili svojp samostojno državo. Notranje razmere pa še niso bile urejene ter je konec tega leta prišlo do nove vstaje pod vodstvom hetmana Petjure. To priliko 60 izkoristili Sovjeti in vdrli v državo. V mirovni pogodbi, ki jo je leta 1921 jjodpisala s Sovjeti Poljska, je Ukrajince prepustila njihovi usodi, nakar so se sovjeti z vso silo vrgli nanjo in jo popolnoma zasedli ter povsod vpostavili svoj sovjetski režim, ki ukrajinski nacionalni misli ni bil niti malo naklonjen. Kakor poprej, tako je bila preganjana tudi sedaj vsa inteligenci, ki ni marala kloniti in je morala oditi na prisilno delo v Sibirijo, kakor so to morali delati pred njimi drugi veliki Ukrajinci, kot n. pr. največji .ukrajinski pesnik in prvi ideolog moderne ukrajinske politične misli Taras Ševčenko. Ukrajince, ki so pa prišli pod Poljsko, je pa zatirala poljska vlada, tako da je bežalo v inozemstvo vse, kar je hotelo še nadalje ostati ukrajinsko. In tako je ostalo do najnovejših dni._
Ali že veš...
da čebela pri nabiranju medu obide dnevno
okoli 4000 cvetov, da so v Belgradu kočijaži popolnoma zamenjali vse luksuzne avtoizvoščke in da so se te, v sedanjih razmerah donosne obrti, lotili tudi ljudje ki so bili nekdaj milijonarji, visoki državni uradniki in časnikarji, da se je blizu mestnega središča v Velikem Varadinu na Madžarskem sesedla zemlja in porušila 63 hiš.
Jutranji razgovor med možem in ženo.
»Janez, ponoči si v sanjah zopet govoril.« »Oprosti, draga žena, če sem te slučajno prekinil.« (Bič)
LlUBLDANSkl KINEMATOGRAFI
MALI OGLASI
Vmalihoglaiihvel|a pri Ukanfnslužb« vsaka baseda L OlSO, pri Unitovanj.kih
?S'V'h J* l!e»eda P« *« 1—j Pri »«eh ostalih malih oglasih pa |e beseda po 1.0.60. Davek g« račun« posebe). Male oglase j« tr«b« plačati takoj pri naročilu.
j Stožte B
Dobe:
Kmečko dekle
edravo, krščan. staršev, srednjih let, sprejmem za vrtna ln delno druga gospodinjska dela. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11.411.	(b
Duhovnika
kt bi opravljal službo na prometni podružnici, lsče-mo. Eksistenca zagotovljena. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dolenjska« it. 11421.
Hlapca za kmečka dela
sprejmem. Ljubljana VII. Vodnikova 50.
čevljarskega pomočnika
za vsa dela, tudi za Stopanje, sprejmem. - Hodi i, Novo mesto.
Kmečko dekle
v vseh ozirlh pošteno In marljivo, dobi stalno službo za gospodarska ln hišna dela v trgovski hlSl na deželi. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Skromna 7« št. 11635.
I Kuharica
srednjih let želi službo
k manjši družini v Ljubljani. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Starejša« št. 11.558.	a
Trgov, pomočnico
iščem za trgovino na. Dolenjskem z mešanim blagom. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 11.539. b
Čevljarskega pomočnika
sprejmem. Praprotnlkova ulica, baraklca — Brajer Anton.	(b
Hlapca
Ba vsa kmečka dela ■— sprejmem. Studenec št. 7, p. D. M. v Polju. (b
Mlado dekle
Bdravo, spretno za vsa gospodinjska dela, dobi takoj službo. Vprašati v vseh poslovalnicah »SI.« pod št. 11526.	(b
Dekle
k dvočlanski družini z enoletnim otrokom, Iščem. Pogoj pridnost ln stalnost. Zglasltl se na Medvedovi c. 5/1.	(b
Šivilje
Izurjene za pletenine — sprejmemo. Pism. ponudbe na upravo »Slov.« pod »šivilja« št. 11487. b
Krojaškega pomočnika
za stalno sprejmem takoj. FlllplC, krojastvo, Vrhov-cl-Dobrova.	(v
Čevljarskega pomočnika
sprejmem. — Sedej Alojz, (Tržaška c. 62, Ljubljana.
(b
Dekle
preprosto, snažno, pridno ln pošteno, za vsa hišna dela, sprejmem. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Pridna« št. 11542. (b
Mesarskega pomočnika
pridnega ln poštenega — sprejmem takoj. Dogovor ustmen. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11529. (b
Sodarskega pomočnika
veščega tudi kletarsklh del, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11527.	(b
Oglarja koparja
B pomočnikom, ki zna Izdelovati tudi »canello«, sprejme takoj Zaje Lojze, Ljubljana, Gledališka ulica 7.	b
Služkinjo
z veseljem do otroka ln kuhe, sprejmem. Trnovski pristan 20.	b
Starejši gospod
Išče prvovrstno kuharico, 25 do 35 letno, zdravo In veščo opravljanja hlSnlh dol, pranja ln šivanja. -Ponudbe na upr. »Slov.« pod : »Sposobna in poštena« št. 11.665,	b
B Službe B
Jžteic:
Gospodična
vešča blagajniških poslov, z znanjem nemškega jezika ln deloma tudi Italijanščine, Išče mesto bla-gajnlčarke ali podobno. -Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Točna« št. 1145*.
Gospodična
lzučena trgovine in pisarniških del, vešča tudi v gospodinjstvu ln kuhanju, išče mesto. Gre tudi k otrokom. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Delazmožna« št. 11475.
Iščem nameščenje!
zmožen sem vseh pisarniških, spedlcljsklh ln skladiščnih dol. Obvladam slovenski in italijanski je zlk. — Imam dolgoletna spričevala ln dobre reference. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pošten« št. 11476.
Postrežnica
tfifie mesto za dopoldanske ali popoldanske ure. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11479.
Kuharica
išBe službo za 1. oktober. Opravljala bi tudi druga hišna dela. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Kuharica« št. 11510.	(a
Boljše dekle
Išče službo za blagajnl-čarko, prodajalko ali v pisarno. - Ponudbe pod: »Skromna« upravi »Slovenca« pod št. 11.687. a
Ženska srednjih let
poštena, varčna, skromna, Išče službo kjer koli. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Gospodinja - prodajalka« št. 11.688.	a
Kuharica
z daljšimi spričeval!, Cista ln varčna, vajena vsakega dela, Išče mesto v župnlšče. Naslov v upr. Slov. pod št. 11.561. a
Mlada šivilja
spretna sobarica, želi na-meščenja kjer koli In so priporoča v hotele. Naslov v upr. »Slov.« št. 11.550.
Gospodična
22 letna, pisarniška moč, brez lastne krivdo v težkem položaju, sprojmo službo uradnice, blagaj-nlčarke ali kaj stičnega. Končno gre tudi za snažilko pisarne. - Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »V delu - rešitev 11.551«.
Učitelj
vešč Italijanščine ln nemščine v govoru ln pisavi - išče zaposlitev. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.559.	a
Assumo rappresentanza
Importante dltta Italiana legnaml per acqulsta Ie-gnaml dl ogni genere ln Provincia dl Lubiana. -Offerte a: Ammln. »Slovenec«, Lubiana No 11537.
Sprejmem zastopstvo
večje Italijansko lesne trgovine za vse vrste lesa, nakupovanje v Ljubljanski pokrajini. Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 11.637.	r
za živali
1800 lir nagrade
dam tlstemui ki ml Izsledi ali Izroči kobilo pra-mo brez lise, je lepe rasti, širokega križa, najbrž brez številke, stara 7 do 8 let. Ahčln Franc, Gornje Retje št. 6, Velike Lašče.	(o
■ SPte ■
Oddalo:
Dve opremljeni sobi
s posebnim vhodom, oddam. Vldovdanska 1,
Opremljeno sobico
oddam. Poljanska c. 20,
I. nadstr., št. 4.
Sostanovalca
solidnega, sprejmem k boljšemu gospodu. Frl-škovec 6.	(s
Sončno sobo
opremljeno, oddam stalnemu gospodu z domačo hrano. - Gruberjevo nabrežje št. 16.	s
Jttcio:
Profesorica italijanščine
Išče sobo proti pouku konverzaclje. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Kon-vcrzaclja« št. 11450.

Ugodno naprodaj t
več koles, otroških vozičkov, šivalnih strojev, U raznih harmonik ln drugih predmetov pri »Promet«, nasproti krlževnl-ške cerkve.
Prodam
par moških in ženskih novih koles po 700 lir, eno moško rabljeno. Fantlnl, mehaničar, Celovška co-sta 42.
Ugodno proda
v ponedeljek moško In damsko kolo, isti kot novi, trgovina »Ogled« Mastni trg 3, vhod skozi
vežo.
Italijanska kolesa
Legnano Wolsit ter nemška in vso pripadajoče dele — prodaja ugodno »Triglav« - Resljeva 16.

Italijanščino
nemščino ln francoščino poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ul. 11, prit). Informacije dopoldne, (u

Vajenko
za modlstlnjo takoj BproJ-mem. M. Slablna, Stari trg 3.	(v
Kovaškega vajenca
takoj sprejmem. — Zidar Lojze, Jegllčeva 15. (v
Vajenca
sprejmo Jereb Rudolf, trgovina z mešanim blagom v Ljubljani, Gllnco, Cam-pova 8.	(v
Krojaškega vajenca
sprejmo Dovžan Ivan, dipl. krojačnlca za damo in gospode, Ljubljana, Sv. Petra cesta 81.	v

Dvonadstropna hiša
dobro ohrajijena, naprodaj na Rakeku. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Rakek« 11.467.	(p
Gozd
srednje zaraščen, ca. 10 ha, ugodno naprodaj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Gozd« št. 11493.
Gozd
3 joho, zaraščen, ugodno naprodaj. Naslov v upr »Slov.« pod št. 11500. (p
Hišo
majhno ali polovico kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Stanovanje« št. 11612. (p
Stavbna parcela
približno 650 m', v Ljub ljani naprodaj. Poizve se pri Oražem, Predovičeva ulica št. 5.	(p
V najem oddam
takoj veliko kmetsko posestvo na bližnjem Dolenjskem. - Zaje Lojze, Ljubljana, Gledališka 7.
Kmetsko posestvo
prodam v Zdenskl vasi -Dobrepolje. - Informacije Tyrševa 82, gostilna. p
i
S. A. Disfilleria
iojitore
st
rega
jča pia euMca t nota tnaua itatiana di tiqucu.
ttaidatotfa t* MtirfčviUlm italuAdslca.
D I T T A A L B E R T I r5 . , B E N £ V E ft T 0 ;
Gozdno parcelo
ln poleg ležečo njivo, ki jo primerna za pogozdl-tov, v bližini Dol. Topilo, v Izmeri 142 arov, prodam lz prosto roko. Natunčnej-So Informacije so dobo v trgovini Gregorc' v Dol. Toplicah.	(p
Kmetsko posestvo
aH hišo z večjim vrtom, kjer koli, vzamem v najem. - Omero, LJubljana, Ciril Metodova 13, priti., desno.	m
gjKmifnwB
Posnemalnik
za približno 20—25 litrov, kup|mo. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Posnemalnik« št. 11.298.	(k
Kupujem
vse vrst« cunj. Šiviljske, krojaška odrezke. vreče po najvišjih cenah. Alojz Grebena, Vosnjakova ulica St S, telefon 14-28.
Suhe gobe
Jurčke in lisičke — kupi vsako količino po najvišji dnevni ceni tvrdka Fran PogaCn:k, Ljubljana, TyrSeva cesta 83 (Javna skladišča).
Suhe jurčke
ln suhe lisičko kupujem po najvišji dnevni ceni. R. Vlšnjovec, Florljanska št. 37.	(k
Surove kože
polhove, lisičje, dehorjeve ln zajčje kupuje vsako množino Smolo Josipi — krznar, Ljubljana, Selen-burgova 6.	(k
Antimon
kupuje akumulatorska delavnica Jože Grajzar, Tyrševa c. 23.	k
Sani
(krtiče ln vlak) kupimo, z lestvami ali brez njih. Ponudbe na : Marljanišče, Ljubljana, Poljanska 30.
Kupujem
krojaške ln šiviljske volnene ln bombažne odpadke po dnevni ceni. Hrenova ulica 8.	k
Čebele kranjiče
kupim. - Rotar Ignacij, Vrhnika.	k
Pisalni stroj
portabel, dobro ohranjen, kupim. Ponudba z opisom, znamko In ceno na upr. »Slov.« pod št. 11657.
Plemenski prašiči
težki 50 do 70 kg, naprodaj. Ivan Rus, Grosuplje.
Dva konja
prodam. Cllilar1 Tyrševa cesta 69.
Dve ženski kolesi
prvo Ima tovarniško št. 3606785, evidenčno štev. pa 232412, drugo pa ima tovarniško št. 2035538 ln evidenčno 6432 - sta se našli. Dobita se: Toma-čevo 14.
Pradttava H 16. In 19. m. ob nedeljah la praznikih pa ob 10.30. 15.. 17. ta 1». url
GROFOV SIN
FIlm is katereira veje svež zrak plodnih polj zelenih gozdov lo visokih planin ter irlobnka ljubezen do obožeVHue že no . . . Amedeo Nazznrl,
Liha Slivi, Klena Altieri In drugi KINO UNION . TEL. 22-21
1'rennera pravkar lzdelanoga lilma
Luč v temi
z nalbollSIml Igralci države- Allda Valil. Fonco
(ilachetti, Clarn Calatiml, C. Canipanlni Itd. ZgodbH o llnboznl, kl le že od žsčetkii obsojena
ua odrekanje In žrtve do končne zmage K t N O IVI A 'f ' U A I1 E L. Z2-41
Komanfčni doilvllajl mlndlh brezdomcev, prijetne £pttu<kc popevke v filmu vedrega humorja
Sinovi noči
Warner Oland v zanimivem filmu nap9te veablne
Skrivnost s Tibeta
Predstave' nelelln ob 2, pol 5 in ob 7,delavnik ob 7 KINO KODELJEVO - TEL. 41-64

»SiovenCcva Knjižnica"
24 knjig je najlepša in najcenejša zbirka knji^ izbrane vsebine. Vsaka knjiga stane le 5 lir. Naročite se na »Slovenčevo knjižnico« takoj.
Jabolka
različnih vrst oddaja v zabojih po 26 kg tvrdka Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št. 33 (Javna skladišča).	1
Brizgalne
za protiletalsko zaSčlto v 3 velikostih po maksimirani!) cenah (preizkušene In odobrene od Gasilske zajednice) dobavlja Iler-šlč k CO., Ljubljana, Co-sta 29. oktobra 13, teleton St. 37-64.	(1
Kislo zelje in repo
dostavlja vsako množino po najnižji ceni Homan, Sv. Petra cesta 81, telefon St 35-89,
»Weck« in »Rapid«
aparat s 60 kozarci In steklenicami, zložljiva postelja z žlmnlco, ki služI tudi za mizo, pomlvalnlk za kuhinjsko posodo, primeren za gostilniške kuhinje, ln 6 Kg tehtrff<S6 * uteži, ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11485.
Globok otroški voziček
poceni prodam. Uderman Rožna dolina, C. II. št. 3.
Športni plašč za študenta
prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11492.
Otroški voziček
športni, dobro ohranjen, poceni naprodaj. Gllnce, c. XVII, št. 7 (Zavetlška St. 7).	(1
Pisalni in računski stroj
precizen, najnovejše moderne konstrukcije, takoj prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11489. 1
la jabolka
Izbrana, voščenke reneJ to, zlata parmena, kos-inačko Itd razpošilja Nabavna In prodajna zadruga Novo mesto.	(1
Naprodaj
zobotehnlškl stroj, skoraj nov, trenčkot, obleke ln čevlji St. 40. Groharjeva ulica 16, spodnji zvonec. Ogled od 8—11 ln od 12 do 16.	(I
Prikolico
za moško ali žensko dvo-kolo poceni prodam. Postojnska 72, Vič.	(1
Trgovino z meš. blagom
v Ljubljani zaradi bolezJ nI prodam. Ponudbo na upr. »Slov.« pod »Promet« št. 11515.	(I
Prodam
dobro ohranjen globok voziček, temen ln stroj za MVarfJ«/-. rVuljan, Moste, baraka poleg pošte. (1
Hladilno omarico
primerno za gospodinji stvo, proda Ivo fttembal,; Vegova 8 (dvorišče, levo).1
Prodam
težke ročne škarje, varilni aparat, zapravljlvč-ke ln različne vozove. Terlep Matija, Slška, Sv. Jerneja 9.	i
Otroško posteljo
Iti hrastov čebor, proJ dam. Poizve so: Predovičeva 31, priti., Mosto;

}Slovenčev koledar"
bo varen dokument vseh dogajanj današnjih časov, zato ga takoj naročite.

Mi
Bogmlar Koetjrfiski;	29
RIM
Epilog.
Težko bi si kdaj predstavljal, da bom ie neko« v Kloaki v podzemskem kanalu in celo v Kloaki maksimi izpred tisočletja. Tudi si nisem predstavljal, da je papež tako mil človek, da bo prijateljsko govoril s Carmelo Spirito, ki že toliko let živi-kot beračica samo ob kruhu in vinu, in se je v triinsedemdesetem letu poročila s starejšim potepom Dominikom. Nisem si predstavljal, da bom kdaj stopil na otok v Tiberi, ki ima več legend kakor pa kvadratnih metrov, ter da bom padel v starem čolnu med družbo rožnatih deklic v kopalnih oblekah; tudi ne, da bodo prve besede, ki jih bom slišal na prastari Via Appia Antica in jih je rekel šepasti mož svoji lepi ženi:
»Svinjam daj jesti in konje liapasi! Vrnil se bom pozno.«
Na ulicah leže stebri in razvaline starih rimskih svetišč in palač. Najčudovitejša stvar je to, da leže ti spomini med najbolj sodobnim življenjem. Kajti prav sredi mesta stoji majhen tempelj Veste in triumlalni slavolok, a poleg njiju slišiš še danes kovaška kladiva iz avtentične rimske ko-vačnice. Kakor v najstarejših časih prodaja ob Fortuni Virili starček bob, a v hišah pod Pala-tinom delajo ljudje prav take sodčke za vino, kakor so jih delali pred tisoč leti, vozijo se v dvo-kolesnih pisanih in v vseh barvah porisanih vozovih, v katere so vpreženi osli, ter govore — v za spoznanje drugačnem zvoku, toda s prav isto življenjsko vsebino besede spanec, »vino«, >Dio« kakor pred tisočletji ter znova in znova potrjujejo, da Rim ni lutka, temveč pravi, resnično izpričani Rim.
Vesel sem, da mi je bilo dano spoznati nje-
gove prebivalce, ki so mi ga pokazali od najlepše strani. Njim pošiljam svoje pozdrave. So dobri in iskreni in tudi drugim privoščijo srečo ter vzbujajo najboljša čustva.
Pozdrav pošiljam tem lepim dečkom, ki mislijo na ljubezen in zakon; pa tudi lepim dekletom, ki 6e čudijo, če pomislijo na izdajo, da se taka stvar še dogaja na svetu. Želim jim, da bi našli, mnogo sreče v življenju. Carmeli želim, da bi se njen Dominik že kje ustavil in se staLno naselil
in jo zelo ljubil; Giovanniju, da bi se uresničil njegov zakon z Margherito; dekletom iz kanclije v parku Pincio, ki si je trgala trepalnice in jih slikala na balustradi terase, da bi dobila resnega, njeni sosedi pa, da bi dobila najelegantnejšega moža. Deklici, ki smo jo videli na mostu, da bi še naletela na kakšnega fanta, ki bi ji laskal, da .je najlepši polžek na svetu; žalostni Jožefini z griča Giannicolo, da bi njen Mariano bil vedno tako dober do nje kakor jo sedaj in da bi imel več
denarja; deklici, ki prodaja vroče kostanje, da bi imela komu podati tudi svoj prstan; dekletom, ki prinašajo fotografije svojih zaročencev Mariji v kapelico, da bi se jim povrnili zdravi; zdravje in sročo ubogim ljudem, ki prinašajo svoje dragocenosti Madonni del Parto; osamljenim ženskam, ki pišejo pisma svetemu Detetu, a S. Bambino, da bi tudi našli vsaj nekaj intimne sreče v svojem življenju.
Vse najboljše pa vsemu mestu, kakor sem ga videl z griča Gianicula!
B. Kuczyriski, Rim, Junija 1941, Iz poljskega rokopisa td.
Nas novi podlistek!
V eni prihodnjih številk začnemo priobče-vati nov podlistek
99
Prva partija"
Rim: Cesta Zmagoslavja v nočni razsvetljavi.
Čudovila povest iz rudarskih krogov. Psihološki problem zasule »prve partije« rudarjev v nekem rudniku ter sploh rudarskega življenja.
Povest je zelo napeta, pisana izredno živahno ter s pronikavim poznanjem delavske duše. Vsa pozornost je obrnjena na opis dušeslovnlh sprememb in najglobljih čustev ter je brez kakšnih razrednih osli. Pred nami zaživi dcla-vec kot človek s svojo individualnostjo ter veliko zavestjo tovarištva in žrtvovanja za skupnost. Lepa povest iz okolja, ki je pri nas malo obdelano, ki pa je tu zaživelo pod roko pisateljskega mojstra.
Berite »Slovenca"/
fr Zenite |
Dekle
strogo poštena, dobra go spodinja, bi poročila po štenega krščanskega gospoda, mirnega značaja, od 40 do 46 let starega, ki Ima drž. službo. Resne ponudbe v upravo »Slov.« pod »Deklo« št. 11477.
Javni nameščenec
samec, 35 let star, so želi v svrho ženltve seznaniti z Javno ali zasebno na-meščenko srčne kulture. Ponudbe na upr. »Slov.« pod značko »Javni nameščenec« št. 11514.	(ž
Uradnik
31 letni, poroči gospodično zdravo ln čiste preteklosti. Samo resne ponudbe s sliko poslati na upravo »Slov.« pod šifro »Verna« št. 11528.	(ž
Filatelisti pozor!
Najugodnejše kupite in vnovčlte znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
Pravi filatelisti
znamk ne lepijo! Edina ln polno vredna znamka Je brez prllepke. Zbirajte v vložnlh albumih najboljše kvalitete — Jol —, ki Jih dobite v vseh formatih v knjigarni Janez Dolžan, LJubljana, Stritarjeva 6.
V Mladinski založbi
LJubljana, Stari trg 30, dobite vse znamke, ki vam še manjkajo v vaši zbirki.	1
Steistui
Glasovir »Sedlaček«
dobro uglašen in ohranjen, ter več klavirskih not, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11484.
Pianino
dnhro ohranjen, kupim.
Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Dober« 11513. (k
Iftvto-motorB
Adler Junior
štlrlsedežen DKW avto, dvosedežen in motocikla AJS 500 ter ZUndapp 200 ccm, proda Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. f
■ 1
Dijakinjo
sprejmem na stanovanje in hrano. Cena zmerna. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11407.
Nižješolko
sprejmem na hrano in stanovanje. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Krščanska vzgoja« 11506.	(D
Dijakinjo
srednjih šol sprejmem na brezplačno hrano in stanovanje. Pogoj: znanje kromatične harmonike -notalno. Miškec, Ljubljana VII. - Medvedova 38.
Pohištvo
Modroce
patentne posteljne mreže, otomane. moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13
Kupim
otomano ln spalnico, lahko tudi z vložki ln mo-drocl. Ponudbo s ceno na Cvolbar, Podrožnlk VII, št. 3 6.	(k
Spalnico in kuhinjo
moderno, po ugodni ceni prodam. Mizarstvo Velka-vrh, Krakovska ulica 7. Ljubljana.	(š
Stelažo s pultom
prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11525. (1
Nekaj pohištva
prodam. Poizve se v Ulici na Grad št. 2/1.	(š
Prodam
staro kuhinjsko ln	sobno
opravo. Ljubeljska	6t. 9,
Ljubljana-šlška.	(š
Moderna spalnica
orehova Imitacija, naprodaj. Ogleda se lahko tudi v nedeljo. Zor Jože, miz. mojster, Aljaževa ul. 14, Ljubljana VII.	š
Moderno spalnico
Imitacija orehova korenina, proda mizarstvo Art-nak Majer, Jenkova ul. 7.
g Cbjam |
Prostov. sodna dražba
v zapuščino pokojnega Klavžar Antona lz Ljubljane spadajočih premičnin bo v skladišču tvrdke ABC, Ljubljana VII, Medvedova 8, poleg gorenjskega kolodvora, 4. oktobra 1941 ob 3 popoldne. Predmeti obstoje povečini lz pohištva, spalnice, posteljnine, kuhinjske opreme Itd., ki se bodo tamkaj lahko eno uro pred dražbo pregledali.
Dražba
šumska uprava v Kočevju bo prodala na ustmenl javni dražbi 7. oktobra 1941 ob 10 dop. ca. 270 m' Izdelanega lesa lz revirjev Grčarlce A., Podste-nlce ln Grašica-Predgrad. Vsa potrebna pojasnila daje uprava v Kočevju.
Pozor!
Trgovci, hišni posestniki, kupim manufakturno trgovino, prevzamem Inventar ali prazen lokal. Naslov v upr. »Slov.« št. 11501.
(r

Monograme za robce
ln perilo, gumbe, gumb-niče, entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila
Matek & Mikeš
Ljubljana. Franiiikanska ulica
nasproti bolelo Union
Dal 15 al 30 settembre vengono emesse le nouve serie dl
BUONI on TESORO NOVENNALI 5'/. • PREMI
Interessl e Premi esentl da ogni Imposta presente e futura
PREZZO di emissione: L 97.30 per ogni cento lire di capitale nominale, da versarsi sia in contanti che in cedole ammesse in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L 1 miliardo di Buoni concorre annuaimente a n. H6 premi per un ammontare complessivo di L. 4,800.000 mediante estrazioni semestralL
Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca d'ltalia:
Casso Uepositi e Prestiti — lstituto Nazionnle delle Assicurazionl — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istitnto Nazionale r ateista per 1'Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca dMtalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro
—	Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei, Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale_ Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e d'Italia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazionl Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicnrazioni Torino r— Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio;
Banca Nazionale deiPAgricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito —• Banca Toscana
—	Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonwiller — Credito Industriale, Vcnezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Ber^amasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Snd — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesnre Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese
—	Banca di Calabria;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Bar.ca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese
—	Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare ai Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese.
Tutte le altre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, iscritte alle Federazioni di Categoria, nonehe gli Agenti di Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambia.
Od 15. do 30. septembra bodo emitirane nove serije
9 letnih 57. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI
Obresti In Premije so opro&ene sleherne sedanje in bodoče davščine
EMISIJSKA CENA: lir 97.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, plačljivo ali v gotovini ali s kuponi, dopuščenimi za vpis, PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca d'Italia.
Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istitnto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istitnto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca d'ltnlia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro
—	Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicnrazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta* — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio;
Banca Nazionale delPAgricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana
—	Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Re£gio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Snd — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese
—	Banca di Calabria;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Bnnca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese
—	Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese.
Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlanjene v zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjalnični agenti, ki so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«.
Novi naslovi
Frančiškanska al. 3.
Telefon 45-13.
Dvoriščno delavnico
iščem za takoj; lahko s sobo, v mestu. Ponudbe na oglas. odd. »Slovenca« pod »Tapetnik« 11.572. m
Dame!
Trajno ondulacijo na občutljive ln barvane lase garantirano napravi po solidni ceni salon »Strgar*. na Miklošičevi cesti, pri kolodvoru. — Specialno barvanje las in trepalnic.
Snažno pohištvo
dobro ohranjeno, štedilnike, gašperčke, železne peči, kolesa, šivalne stro,-je, otroške vozičke, kakor tudi druge predmete stalno kupuje in prodaja Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo.	(1
Družabnika
za zelo rentabilno podjetje alkoholne stroke — sprejmemo. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Dolenjsko 30.000« št. 11546.
(d
30.000 lir posojila
iščem. Jamstvo desetkratna vrednost ter vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dolenjslia 15« št. 11547.
(d
IliubHu
pcscllftnicfi v I|ublfonl
zadruga z neomejenim jamstvom ^	t lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva c. 6
nasproti hotela Union
sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vkmižbo in proti poroštvu.
Posojilnica bila ustanovljena 1.1895
34
Dolarske hijene
»Tako torej!« Na to okolnost menda stric Paddy niti mislil ni. »Da, da, seveda! Toda fant moj, če je temu tako, ,Ionny, ali veš, da potem ne boš prišel do srečnega konca.«
O tem vprašanju ne govorita več. Stric Paddy razume, da je za njegovega Jonnyja ena sama rešitev: Gizela Morton. Hkrati pa stric Paddy tudi ve, da obvlada vse Jonnyjeve misli danes in za vedno en sam človek: Ellen Counter. Zdi se mu, da med obema niha njegov Jonny sem in tja in da ne ve, kaj bi storil.	,
Tako je končno našel stric Paddy tehten in zadosten razlog, ki upravičuje vso spremembo njegovega dozdevnega nečaka. Ta duševna razdvojenost je po njegovem mišljenju kriva, da je Jonny tako razburljiv, tako živčen.
Ker je odkril Jonnyjev duševni boj, misli, da je rešil uganko, ki mu doslej ni dala miru. Pri tem pa se mu še sanja ne, kaj vse doživlja ta čas njegov dozdevni nečak.
Dnevi minevajo...
Ves ta čas je Palmer na proži. Prva misel, ko se zbudi zjutraj in zadnja zvečer, preden zaspi, je posvečena njegovi strašni vlogi. Njegovo nezaupanje ne izvira več v toliki meri iz okolice, ampak iz njega samega. Sam sebi ne zaupa. Boji se, da mu bo odpovedala roka, ki naj vedno napravi le Grillovo kretnjo. Boji se, da ga bo pustil na cedilu glas. ki naj posnema Grillov govor, Grillov poudarek. Boji se, da ga bo izdalo njegovo lice.
Kar koli počne, stori ali napiše, vse mora še posebej opazovati, če je storjeno, začeto in speljano tako, kakor da bi to vse delal Grill. Pozne večerne ure izkorišča vsak dan za to, da se vadi in zopet vadi. Včasih presedi do ranega jutra in se uči posnemati Grillov rokopis. Grillov podpis zna že odlično ponarejati. Teden dni potem, ko je planil v ta vrtinec dogodkov, je že toliko pogumen, da vzame obvezo s kazalca desne roke. Seveda mu zaradi tega še ne zmanjka dela. V nočeh sedi ob Grillovih pismih. Vsa prebira in skuša iz njih razbrati značilnosti sorodnikov, ki so ta pisma pisali. Prav tako se nauči iz njih različne odnose, ki jih imajo nekateri sorodniki do Grllla.
' Kljub temu, da neprestano opazuje samega sebe, da ves čas sam preži, kdaj se bo ujel pri kaki napaki, ne more Palmer preprečiti, da bi ta stalna nezaupljivost proti samemu sebi ne našla vidnega izraza na njem samem. Iz vsega njegovega obnašanja iz besed in iz kretenj previden opazovalec lahko razbere čudno negotovost: pravo slabo vest. In okrog njega živita dva človeka, ki imata prav za to izredno ostro oko: Ellen Counter in stric Paddy.
Gizele Morton se boji Palmer mnogo manj. Ona je vsa srečna, da sta spet prijatelja. Nikdar se ji ni ljubilo mnogo opazovati, mnogo razmišljati. Ona je vse bolj navajena, da sama daje drugim misliti. Saj je zrasla v tem, da je bila vedno središče pozornosti. Sem in tja se sicer zave, da ji je na njenem Grillu postalo marsikaj tuje in čudno, toda osuplost zaradi takih spoznanj se kaj hitro utopi v njenem veselju nad spravo. Zanima jo samo nekaj: kdaj bodo pripeljali nazaj v New York Francka Palmerja. Komaj čaka, da«bi mogla oba ta tako podobna človeka videti skupaj. Mno-
gokrat pripoveduje o tem težko pričakovanem srečanju Palmerju. Toda ta se razgovora o tej stvari izogiba kolikor le more in vedno spretno zapelje pogovor na druge stvari.
Marsikdaj se vpraša Palmer, kako mu je mogoče, da napram Gizeli še zmore igrati Grillovo vlogo. To je zanj prav gotovo najhujše. Tako težko mu je prenašati sicer otročje izraze nežnosti in naklonjenosti, ki jih namenja Gizela svojemu Grillu. Spočetka ga je silno mučila misel, da prav s tem, da še naprej vara Gizelo in da ji ne pove resnice, ponovno izdaja Grilla. Toda prav glede tega se je potolažil. Spoznal je. da je to dolžan storiti samo zato, da ohrani Grillu njegovo premoženje. Kadar koli je sam z Gizelo, ga muči še nekaj drugega. Ves čas mu misli uhajajo k Ellen Counter. In tedaj, ko misli na Ellen, tedaj privošči tudi iepo, nežno besedo Gizeli. Vse te besede so sicer namenjene Elleni, Gizela pa jih sliši.
Tako si pomaga čez prepad, v katerega bi sicer gotovo strmoglavil, saj bi Gizela morala opaziti, da ji je sedanji Grill popolnoma tuj. Napram Elleni Counter pa ostane Palmer ves čas stvaren in resen. Le malokdaj se za malenkost izda in tako pokaže, kaj v resnici čuti do nje.
XIV. POGLAVJE
Stric P a d d y se zanima za Ellen
Trgovski posli Palmerju sedaj ne dajo več toliko dela. Ravnatelja VVillmer in Hartinger mu odvzameta večino opravkov. Vse delo teče svojo redno pot. Stari Rackley, predsednik Južne Unije, je sicer še več dni razsajal po svojih časopisih in ugovarjal, češ da nima nobene zveze z Grillovim dvojnikom. Njegovo časopisje je ponovno ugotavljalo, da so vse trditve, ki spravljajo Rackleyja v
zvezo s Palmerjem, najgrša kleveta, nato pa je končno utihnilo. Senzacija je minila za vse.
Prav o tem govori Harley Morton večkrat s Palmerjem.
»Veste, stari Sam Rackley čuti, da 6te ga posekali. Da, da, Grill... Vi ste dokazali, da ste mu kos in zato boste odslej za vedno imeli mir pred njim.« V resnici se Hariey Morton mnogo bolj veseli te borzne zmage, kakor dozdevni Grill sam.
Franck Palmer ne vidi v tej zmagi uspeha drzne igre, ampak le posledico neizogibne izravnavajoče pravičnosti. Zato sam ne čuti nobenega zmagoslavja in ni prav nič ponosen na uspeh. Malomarno pokima Mortonu. »Da, da, seveda...« Zopet se zatopi v misli. Skrbi ga, če 6e bo moral še dolgo časa pogovarjati z Gizelo in se že vnaprej veseli na naslednjo uro, ko bo zopet videl Ellen.
Tudi Harley Morton z zanimanjem opazuje Palmerja. Ugotovil ja že, da se je zaročenec njegove hčerke močno spremenil. Toda to njega ne moti. To bo že uredila Gizela. Harleya Mortona predvsem zanima bodočnost Grillove družbe in novi Grillovi načrti. Večkrat govorita o tem. Toda Palmer se mu previdno izmika. Ko Harley Morton naznači, da bo najbrž tudi stric Paddy hotel postati družabnik Grillove družbe, odkloni Palmer to misel z glasnim smehom.
Ali veste tole!
Če naročite »Slovenčevo knjižnico« boste podprli tudi številne grafične delavce, ki bodo ostali pri delu
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«
izdajatelji inž. Jože Sodii
Urednik: Viktor Centi*