#  Èlovek v svojem bistvu hrepeni po pro- stosti, po brezmejnosti in ustvarjalnosti. A hkrati v sebi in okrog sebe sreèuje omejenosti, ki vèasih manj, vèasih bolj ovirajo njegovo pot. Obèuti svojo krhkost, nemoè, oddalje- nost od svojih idealov. In ker je ta nemoè bo- leèa, jo pogosto poskuša utišati, prikriti, na- njo pozabiti. Èlovek v iskanju smisla svojega ̀ ivljenja od- kriva, kako skupaj s hrepenenjem po svobodi v njem raste tudi ̀ elja po veèji urejenosti in har- moniji ter izziv, “kako `iveti bolj polno `ivlje- nje”. Èetudi si na svoji poti `eli jasnih ka`ipo- tov, se ob zakonih in pravilih, ki urejajo nje- govo `ivljenje, marsikdaj poèuti tesnobnega, ujetega. In lahko se v njem prebudi upor: “Zakaj sploh biti moralen? (Èe drugi niso.)”. Kaj posameznik do`ivlja v sebi, ko stoji pred pomembno odloèitvijo? Kako se soo- èi z moralnim naukom, ki se dotika njego- ve osebne odloèitve? Ali naj sploh upošteva zunanja pravila ravnanja, èe mu srce govo- ri drugaèe? Kako sploh pride do nekega na- èina razmišljanja in moralne presoje? Odpira se veè vprašanj. Preden se dotak- nemo bolj konkretnega `ivljenja posamezni- ka, je potrebno omeniti vsaj nekaj predpo- stavk, ki so ontološke narave in veljajo za èlo- veka kot takega: 1. Èlovek je bitje odnosa. V sebi nosi zmo`- nost preseganja sebe in usmerjanja k dru- gemu, k Absolutnemu, kar je za kristja- na Troedini Bog. Ko se v tej svobodi od- pira k Drugemu, naleti na razne omeji- tve bodisi v sebi bodisi v svojem okolju. 2. Èlovek je poklican, da odnos z drugim `i- vi èim bolj kakovostno; za kristjana to po- meni, da ga Bog v Kristusu klièe, naj od- govori z dejavno ljubeznijo - naj podari samega sebe v slu`enju soèloveku, še po- sebej najbolj slabotnemu. 3. Preuèevanje in opazovanje tako komplek- snega bitja, kot je èlovek, zahteva celostni, interdisciplinarni pristop v sodelovanju razliènih ved, ki gledajo èloveka z razliènih vidikov (filozofskega, teološkega, socio- loškega, psihološkega, pedagoškega ...). 4. Pri gledanju èloveka je potrebno upošte- vati postopnost njegovega razvoja in to v celostnosti ter (ne)skladnosti posamez- nih podroèij – telesnega, intelektualnega, èustvenega, moralnega, duhovnega ... 5. Èloveka je treba opazovati v njegovih od- nosih – do sebe, do soèloveka, do Abso- lutnega (Boga), do stvarstva. 6. Vsak èlovek `ivi v konkretnem dru`beno zgodovinskem okolju, v nekih socialno- ekonomskih razmerah, ob uveljavljenih moralnih normah in bolj ali manj priz- nanih oblikah verovanja. 7. V vsakem èloveku se razvije njemu last- na osebnostna struktura, v kateri se na po- seben naèin zrcali temeljna razpetost med tem, kar ta oseba dejansko je in kar bi `e- lela postati. To je antropološki okvir, ki v duhovni raz- se`nosti èloveka vkljuèuje mo`nost verova- nja ter poudari kršèanski pogled na èloveka.  Izpostaviti `elim primer aleksandrink. Šele v zadnjem desetletju bolj spoznavamo usode primorskih deklet in `ena, ki so od- hajale slu`it v Egipt.1 To je lahko izhodiš- èe za odpiranje novih vprašanj v naši dru`bi, -  . 71           predvsem pa vabilo k osebnemu razmišlja- nju, prepoznavanju lastnih ujetosti ter is- kanju mo`nih rešitev. 4  ##  @ena in mati aleksandrinka se znajde pred te`ko preizkušnjo: ali naj pusti svojega do- jenèka in gre spet v Egipt kot dojilja, da bi tako rešila domaèo njivo in streho dolgov? “Èe pustiš doma svojega dojenèka, in ko pri- deš sem, dojiš enega tujega, mu daješ svoje mle- ko, svojo kri, svoje `ivljenje, in traja to dve leti, tudi veè, in si mu potem še varuška nekaj let, in ko se po petih letih vrneš domov, saj te tvoj lastni otrok ne pozna in ti njega tudi ne. Gle- data se kot tujca. Pa mine spet eno leto ali veè, lepo se nave`eš na svojega otroka in on v tebi prepozna svojo mamo, pa pridejo in ti reèejo, da smo se spet zapufali in da bo treba znova na pot, na parnik in v Egipt. Pa reèeš, da ne in ne, a dobro veš, da bo treba na ladjo; èe ne, bo šla njiva, bo šla streha ... Pa greš, a ne, pa greš in potem spet mine toliko in toliko let ...”2 Iz besed aleksandrinke odmeva pretres- ljiva zgodba nerazumljive in neèloveške od- tujitve, boleèe vdanosti, poslušnosti (komu?) in stiske ob izvrševanju naroèila (èigavega?). Od `ene in matere, ujete v krogotok gospo- darske krize na Primorskem pred drugo sve- tovno vojno se zahteva, da s podarjanjem svo- jega mleka, krvi in `ivljenja podpre še èetrti vogal domaèe hiše. Izpostavljena viharjem tu- jega sveta naj od daleè skrbno in zvesto va- ruje svetinjo domaèega ognjišèa. Aleksandrinka se zaveda, kaj pomeni biti dobra `ena in mati. Èetudi se ji nadvse upira zahteva, da se za nekaj èasa odpove lastne- mu otroku zaradi visoke cene materialnih do- brin (njive, strehe), je tej zahtevi povsem vda- na in pokorna (za naše sodobno razmišlja- nje preveè podredljiva). Kako to zmore? V dru`benozgodovinskih razmerah pred- koncilskega obdobja je bil moèno poudar- jen pomen avtoritete (dru`bene, dru`inske, moralne, verske); pokoršèina le-tej je bila ne- kaj povsem obièajnega, še posebej na revnem pode`elju. Nihèe se ni ukvarjal z vprašanji: Kaj se v `eni dogaja? Kako do`ivlja svojo preizkušnjo? Kako razume svojo dol`nost `e- ne in matere? Danes si ob tem lahko pomagamo z iz- sledki psihologije. Poglejmo ugotovitve kog- nitivne teorije moralnega razvoja Laurenca Kohlberga.3 8  #- ' Kohlberg v svoji analizi naèinov moral- nega presojanja predstavi šest stopenj moral- nega razvoja, ki ga razdeli na tri ravni: pred- konvencionalno, konvencionalno in pokon- vencionalno raven. Razdelitev odra`a razloge, ki jih posameznik navede, ko rešuje nek mo- ralni problem. Na predkonvencionalni ravni posamez- nik upošteva nek moralni nauk bodisi zaradi strahu pred kaznijo (1. stopnja moralnega raz- voja) bodisi ker s tem pridobi neko ugodnost zase (2. stopnja). Na konvencionalni ravni je za posameznika pomembna skupina, kateri pripada, in v svojem ravnanju upošteva to, kar ta skupina od njega prièakuje (3. stop- nja), oziroma to, kar narekuje zakon, ki ureja `ivljenje širše dru`be in ga je posameznik dol- `an spoštovati (4. stopnja). Na pokonvencio- nalni ravni èlovek spozna, kako pomemben je dru`beni dogovor, ki varuje skupno do- bro, saj zakon in red nista sama sebi namen (5. stopnja). Tako posameznik kot dru`ba od- krivata temeljni princip, iz katerega izhajajo vsi zakoni in pravila; takšen univerzalen prin- cip je praviènost, ki vsakomur zagotavlja ena- ke pravice in zavezuje vse (6. stopnja).4 Pomemben kriterij moralne zrelosti je za Kohlberga avtonomnost moralne presoje, kar pomeni, da si oseba sama izoblikuje preso- jo o tem, kaj je dobro, pravilno in kaj ni. Èe posameznik zapravi vse svoje `ivljenje za to, da dela, kar mu naroèa avtoriteta (stop- -   # nje 1.–4. moralnega razvoja), potem nikoli ni naredil prave, lastne moralne odloèitve, am- pak je sledil drugim. Šele ko posameznik raz- mišlja s svojo glavo, ko se zavzame za to, da izoblikuje svoj vrednostni sistem, èeprav za ceno nesprejetosti in nasprotovanja skupi- ne, kateri pripada, ter ravna po svoji vesti, šele potem lahko zaènemo govoriti o njegovi moralni zrelosti (5. stopnja). To pa se lah- ko zgodi šele v odrasli dobi. Veèina odraslih ljudi se nahaja na 4. stopnji po Kohlbergu, kjer je najpomem- bnejša naloga posameznika ta, da opravlja svojo dol`nost, izkazuje spoštovanje avto- riteti in z izpolnjevanjem zakonov vzdr`uje socialni red. Èe se vrnemo k odlomku o aleksandrinki, lahko ugotovimo, da njen naèin moralnega presojanja ustreza konvencionalni ravni, 4. stopnji moralnega razvoja. Ko pogledamo dru`beno-zgodovinske in socialno-ekonom- ske okolišèine, pa tudi versko `ivljenje, lahko še bolje razumemo, da se je tudi ta `ena in mati kakor veèina odraslih v tistem èasu in prostoru pri svojem moralnem razmišljanju in presojanju naslanjala na zakone, tradicijo in obièaje veliko bolj kot ljudje danes. Po- slušnost avtoriteti (tudi mo`u, tašèi) je bila na prvem mestu. " 5       ,  8 @e na ladji, toliko bolj pa v Egiptu, so se `ene in dekleta znašle v popolnoma drugaè- nem svetu od domaèega, kmeèkega, tradicio- nalno vernega kršèanskega okolja. Sreèajo se z drugaèno kulturo, ljudmi razliènih ras, na- rodnosti in ver, navad in obièajev, ljudi, ki razmišljajo drugaèe o `ivljenju, o dru`ini (mnogo`enstvo), o delu. Vse to jih zmede. V domaèi vasi so bile navajene posluša- ti stroge prepovedi in zapovedi o tem, kaj se sme in èesa se ne sme, kaj se za `ensko spo- dobi in kaj ne. Utrip `ivljenja v milijonskem tujem mestu pa radikalno pose`e v skrivnost domaèih tabujev in se jim razgali z nenavad- nimi pravili vzhodnjaškega `ivljenja: poudar- jenim u`ivaštvom in èutnostjo, mnogo`ens- tvom in loèitvami, popolnim razpolaganjem gospodarjev s slu`kinjami, raznovrstnim po- ni`evanjem ... Marsikatero dekle in `ena je v Aleksan- driji iskala oporo, tola`bo, pomoè in nasvet pri avtoriteti, kakršne je bila navajena v do- maèi vasi – pri duhovniku. Zelo velik in po- memben prispevek k ohranjanju stika s slo- vensko kulturo, kršèansko moralo in vero so imele redovnice – Šolske sestre sv. Franèiš- ka. V Azilu sv. Franèiška (od l. 1908) je mar- sikatera aleksandrinka našla mnogo veè kot le zatoèišèe – našla je ljubezen in novi dom, še posebej, ko jo je domaèa dru`ina odpisala. Dejavna ljubezen, ki so je bile sebi prepuš- èene aleksandrinke dele`ne v skupnosti sester, je marsikateri razsvetlila obzorje in ji dala moè, da se na prepihu tujega sveta ni zlomila, ampak se je uèvrstila. Ko se je po veè letih vrnila v domaèe okolje, je bila tako bolj pripravljena na sooèenje z novimi, še bolj boleèimi preiz- kušnjami: z nesprejetostjo in sumnièenjem s strani svojih najdra`jih. Bolj ko se je zavedala kriviènosti domaèega okolja in vrednosti svoje `rtve, veè poguma je našla v sebi, da se postavi zase – v dobro svoje dru`ine. Za takšno aleksandrinko je ujetost v spone moralke lahko postala obljuba svobode. Bila je toliko notranje moèna, da se je zmogla soo- èiti z novimi izzivi in preseèi utesnjenost. Pre- poznala je zanke tujega sveta in ozkost do- maèega kraja. S pomoèjo dobrih ljudi ter re- dovnic, ki so se aleksandrinkam razdajale v kršèanski ljubezni, je odkrila pot novega na- èina moralnega razmišljanja. Znala je pove- zati in upoštevati modrost in izkušnje pred- nikov ter novost lastne izkušnje, da bi nje- ni otroci `iveli boljše. Na ta naèin je tudi sama postala nosilka luèi, ki razsvetljuje pot soèloveku. -       Nekatera dekleta in `ene niso zmogle biti kos tako velikim zunanjim spremembam in notranjim preizkušnjam in so se v tujem sve- tu izgubile. Nekatere so v novih izzivih za- èele novo, drugaèno `ivljenje. Veèina pa se jih je obdr`ala in se vrnila k svojim dru`i- nam. A senca Egipta jih je za vedno sprem- ljala – kot nezaupanje zakonskih mo` v nji- hovo zvestobo, kot odtujenost in vèasih `e sovra`nost lastnih otrok, ker so jih zapustile, kot silna razpetost med temi otroci po krvi in onimi v Egiptu, s katerimi so bile kot do- jilje in varuške bolj povezane kot njihove lastne matere. Iz tega lahko razberemo, kako pomem- bno je bilo v moralnem razvoju aleksandrink ozraèje varnosti, zaupanja, odprtega pogo- vora in ljubeèega odnosa. V okolju, ki so ga oblikovale sestre redovnice in duhovnik, so vsaj nekatere lahko razvile svojo sposobnost, da so kršèanske vrednote, ki so jim bile doma zapovedane, tudi ponotranjile in jih vzele za svoje. S tem se jim je odpirala pot, da pre- poznavajo Boga kot usmiljenega in ljubeèega, kot tistega, ki zdravi in odpušèa, in ne le kot strogega Praviènika, ki sodi in kaznuje. Tako je vsaj kakšna aleksandrinka ime- la milost, da je v sebi razvila sposobnost no- vega naèina moralnega presojanja: ne da bi se prav zavedala, je odkrila, da zakoni in pra- vila niso sami sebi namen ter da praviènost ne more biti cilj poti. Lastna izkušnja jo je pripeljala do tega, kar je s svojo teorijo in ra- ziskavami spoznal Kohlberg: èe ravnamo pra- vièno v odnosu do soèloveka, še ne odgovo- rimo na vprašanje, zakaj sploh biti pravièen v dru`bi, ki je dejansko nepravièna. Tako je odprl mo`nost nadaljnjega moralnega raz- voja v iskanju neèesa (kot 7. stopnja), kar pre- sega praviènost in iz èesar èlovek prejema luè za pravilno presojo ter moè, da to uresnièi. Glavna gonilna sila v èloveku je ljubezen, ki mu omogoèa, da `ivi pravièno. S tem pa se pokonvencionalna raven dotakne mej ozke psihološke obravnave in odpira pot podroèju filozofije in vere ter interdisciplinarnemu pri- stopu k èloveku. Brez tega spoznanja bi pomenilo, da je èlovek, ki upošteva drugega zastonjsko, je z njim solidaren, se mu podarja, mu odpuš- èa, èeprav je zagrešil dejanje, ki ni bilo pra- vilno, da je takšen èlovek moralno nezrel. Poleg intelektualnih so v èloveku še druge sposobnosti, ki prispevajo k temu, da èlovek lahko do`ivlja sebe kot jetnika ter še bolj hre- peni po notranji svobodi. . 1,  #  '#',#  1#', Moralni razvoj je le eno od podroèij v raz- voju osebnosti. Povezan je z razvojem inte- lektualne sposobnosti èloveka. Èlovek pa je celostno bitje, bogat s èustveno barvitostjo, s sposobnostjo `iveti raznovrstne odnose in z razlièno moèjo volje, da to uresnièi. V èlovekovem razvoju se postopoma ob- likuje struktura osebnosti kot razmerje med ideali, ki èloveka vabijo v prese`nost, in med njegovo resniènostjo, ki ga pri tem omeju- je. Tako èlovek na svoji poti obèuti napetost med tem, kar `eli postati, in tem, kar dejan- sko je in zmore. Pri moralnem presojanju in sploh v pro- cesu sprejemanja neke odloèitve èlovek pre- pozna le nekaj razlogov, na podlagi katerih se odloèi. V tem procesu delujejo tudi mo- tivacijske silnice, ki se jih manj ali pa sploh ne zaveda: razlièna èustva, obrambni meha- nizmi, egoistiène te`nje. In prav nezavedne te`nje lahko v èloveku povzroèijo dodatno napetost ter vplivajo na njegovo odloèanje in ravnanje bolj, kot bi si `elel. Ali so èustva za nas prilo`nost ali zanka? Zaradi pomanjkljive vzgoje so najveèkrat uganka! Èustva sama po sebi niso zavora na naši poti k Dobremu. Lahko pa to postanejo, èe se ne uèimo z njimi ustrezno ravnati oz. dopušèamo, da nas nosijo. Potem je veèja ver- -   # jetnost, da bomo namesto k pravemu cilju usmerili svoj korak k takšnemu, ki bo hitreje prinašal zadovoljstvo in veèje ugodje. Na primer, Merica, ena od aleksandrink v Tomšièevem romanu Grenko morje, se po vrnitvi v domaèo vas poleg svojih dol`nosti `ene in matere vse bolj zaveda tudi sebe kot `enske, ki je sposobna sprejemati in podarjati ljubezen – èesar si prej ni upala priznati. Nau- èi se bolj upoštevati svoje srce, ki ji odpira nova obzorja notranje svobode. Merica, de- nimo, kljub zaèudenosti nezaupljivega mo`a odpotuje, da v soèutju obišèe umirajoèega prijatelja. Pri tem še bolj prepozna svojo last- no vrednost in vrednost svojega `rtvovanja. Tudi to ji pomaga, da svoje predano izpol- njevanje dol`nosti oplemeniti s še bolj lju- beèim in bolj odloènim srcem, ki ve, kaj ho- èe, tudi v kriviènih dru`beno-gospodarskih razmerah in odnosih nezaupanja v dru`ini. V trpljenju preèišèena ljubezen je tista luè, ki jo je od znotraj razsvetlila in odseva v nje- nih odnosih ter odpira pot v drugaèno pri- hodnost.  ,# 1, Èustva lahko sporoèajo, da nekaj ogro- `a ideal, h kateremu smo usmerjeni. Tako nam pomagajo, da svoj osebni ideal zašèiti- mo. Seveda pa je potrebno, da takšno èus- tvo najprej prepoznamo, ga poimenujemo, sprejmemo za svoje in išèemo naèin, kako bi z njim najbolj ustrezno ravnali. Na primer, `enska obèuti sram, ko se zave, da ji dvorjenje uglajenega moškega godi in v njej prebuja “tabuizirano” èutnost. To za- vedanje ji lahko pomaga, da zašèiti svoj ideal biti dobra, zvesta `ena in mati. Ko aleksandrinka Merica izve, da umira- joèi prijatelj na tujem prièakuje samo še njen prihod, je najprej v zadregi in se za trenutek prestraši, da bo še bolj poglobila nezaupa- nje in sumnièenje svojih najbli`jih. A zaveda se, da je bila svojemu mo`u ves èas zvesta in da je njegovo nezaupanje krivièno. Tako pre- maga zaèetno zadrego in sledi svojemu èustvu soèutja do umirajoèega in ga gre obiskat. Odrasla oseba lahko obèuti sram, èetu- di je nihèe ne vidi v njenem dejanju. To pa ne le zato, ker je “prepovedano od avtoritete”, ampak ker je sama sposobna presoditi, da je njeno dejanje napaèno. Ko èlovek v sebi presodi, da je moralno kriv, se v njem najpogosteje prebudijo oèitki vesti ter ob`alovanje. Spoznanju dejanske krivde sledi veè kot ob`alovanje – sledi mu kesanje kot odloèitev, da se oddaljimo od sla- bega in se vse bolj usmerimo k dobremu. Za kristjana je kesanje vrnitev k Ljubljenemu. Z odpušèanjem, ki ga prejmemo, se ponovno vzpostavi harmonièen odnos z Bogom, z bli`- njim, s seboj ter o`ivi usmeritev k idealu, ki ga nosimo v sebi. Naša vest presoja tudi namene in ne le dejanja, zato se obèutki krivde v èloveku lah- ko prebudijo tudi, ko je `alitev zaznana na èustveni ravni, ne da bi se to izrazilo nav- zven. Na primer, otrok aleksandrinke `ivi z moènimi obèutki krivde zaradi èustev jeze in zavraèanja, ki jih je obèutil do svoje ma- tere. Otrok namreè ni mogel razumeti raz- logov, zakaj ga je mati zapustila; sklepal je, da ga nima rada. Tako sta se vse bolj odda- ljevala eden od drugega, èeprav sta v sebi nosila hrepenenje po zbli`anju. Prav tako je mati aleksandrinka razpeta med dva otro- ka – svojega, ki ga je rodila, in tistega, ki ga je dojila in vzgajala v Egiptu. Tudi sama lah- ko èuti zelo moène obèutke krivde do obeh, ker ni zadostila idealu in dol`nostim dobre matere. Tako `ivi obremenjena s tem, kaj “bi morala” narediti, èetudi tega dejansko ni mogla uresnièiti. S tem tudi èustva lahko pripomorejo k ujetosti v zaèarani krog psi- hiènega `ivljenja. V svoji nemoèi in tihem trpljenju morda išèe kazen zase, namesto da bi izpovedala svojo boleèino in ob ustrez- ni pomoèi prepoznala v sebi morebitno de- -       jansko krivdo. To pa z odpušèanjem lahko izmije le Stvarnik in Gospod. Ko èlovek ne `ivi tako, kot bi `elel, da bi bil sreèen, trpi. Trpljenje je preizkusni kamen èlovekove notranje moèi; lahko vodi v razo- èaranje ali pa k veèji èloveški zrelosti in pre- èišèevanju osebnega ideala. Ta in še druga èustvena stanja èloveka spodbujajo, da spremeni svoj naèin `ivljenja. Niso pa vse spremembe `e konstruktivne. Èustva tako ali drugaèe vplivajo na èlovekovo delovanje, a ga ne doloèajo. Zelo pomem- bna naloga vzgoje je, da èloveku pomaga pre- poznati, od kod neko èustvo izvira. Tako se bo s svojimi problemi lahko sooèil, ne pa se jim izogibal. Tudi sram in oèitki vesti lah- ko vodijo k boljšemu `ivljenju, èe oseba preko njih preèišèuje in utrjuje svoj osebni ideal. Tudi trpljenje je lahko konstruktivno, èe ga sprejmemo kot posebno prilo`nost za soo- èenje z `ivljenjem, smrtjo in s konènim ci- ljem, ki je za kristjana Troedini Bog. 9 - '#: #1#  Vsak èlovek nosi v sebi potrebo po samos- poštovanju in `eljo, da ga tudi drugi spoštu- -   # jejo. Zato nevede odriva iz svoje zavesti vse boleèe izkušnje, ki bi ogro`ale njegovo samo- podobo in poveèevale njegovo tesnobo. Tako razvije vrsto obrambnih mehanizmov, ki po eni strani šèitijo njegovo duševnost, po drugi pa ga ovirajo pri tem, da bi spoznal neokr- njeno resnico o sebi. Ni bilo vsem aleksandrinkam dano, da bi se uspešno sooèile s te`avami na svoji poti. Nekatere so imele bolj krhko osebnostno strukturo, to je jasnost in notranjo moè, da se sooèijo s svojo lastno resniènostjo – s tem, kar so (s svojimi mislimi, èutenjem, `eljami, preizkušnjami), in s tem, kar bi `elele postati (na primer dobre `ene in matere). Nekate- re niso imele takšnih intelektualnih sposob- nosti, da bi znale pravilno presojati pasti tako drugaènega sveta, kot je bila zanje Aleksan- drija. Spet druge niso zmogle ustrezno ob- vladovati svojih èustev. Nekatere so se na pre- pihu znašle preveè same, brez prave opore in so se v svoji naivnosti ali nemoèi prepusti- le tujcem. Kam je potem izginila njihova neizmerna notranja boleèina? Svoja boleèa èustva so po- skušale utišati tako, da so jih potisnile daleè v podzavest. A boleèina je tlela, njihova no- tranjost je bila vse bolj razbolela. Nekaterim izmed njih se je od trpljenja tudi zmešalo. Naša podzavest nièesar ne pozabi. Èe se z boleèimi èustvi, spomini, izgubami ustrezno ne sooèimo in jih izrazimo, bodo v nas po- stala vir vse veèjih zavor na poti uresnièenja naših idealov. % &   ;    #6  ## O tem, kako pomembno je vprašanje, kaj èlovek do`ivlja, obèuti in ne le kako razmišlja, govori tudi dejstvo, da glasu aleksandrink to- liko èasa nismo slišali. Preveè boleèine in skri- tega trpljenja je bilo v teh `enah in materah, pa tudi njihovih mo`eh in otrocih, da bi o tem spregovorile. Obdobje pred 2. vatikanskim koncilom je bilo zaznamovano z moènimi tradicionalnimi vrednotami in poslušnostjo (pa èeprav mar- sikdaj “slepo” iz strahu pred moèjo avtoritete) ter zavezanostjo dol`nostim. Z odpiranjem Cerkve sodobnim tokovom dru`benega `iv- ljenja pa so po koncilu vse bolj poudarjene pra- vice posameznika ter uveljavljanje `enske pri oblikovanju `ivljenja skupnosti. To je za marsikoga pomenilo, naj v sta- re mehove nalije novega vina. Kako naj èlo- vek razmišlja in odloèa svobodno, èe pa je ujet v stare klišeje? Ko te opusti, je še bolj zmeden, saj ni bil pripravljen na spremembe. Kako naj “stara aleksandrinka” spregovori o sebi in svoji notranji boleèini, èe je bila vsa leta po vrnitvi v veliki meri dele`na nezau- panja in to najveèkrat s strani svojih najb- li`jih? Potrebovala je veliko let, poguma in poni`nosti, da je spet lahko zaupala, da svet ni samo krivièen, ampak tudi dobrohoten. Ni ji veè treba `iveti kot `rtev, saj so okoliš- èine zrele, da svojo izpoved podeli z drugi- mi in tako raztaplja spone moralke v sebi in v dru`bi. Njeno prièevanje vnaša novo luè v slovensko zgodovino, v naš prostor in èas. Izpovedi aleksandrink so tudi izziv, da se vprašamo o sodobnih “aleksandrinkah” v naši de`eli ... Nekaj slovenskih deklet je `e pred sto leti s svojo `ensko lepoto “krasilo” kakšen egiptovski harem. Danes se podobna “Alek- sandrija” dogaja sredi slovenskih mest tudi s prihajanjem deklet z Vzhoda, ki si marsikdaj slu`ijo kruh v noènih barih. Bo tudi ta “nemi krik” ujetosti in notranje boleèine izkrièan šele èez sto let? Spomnim se dogodka z rimskih ulic. Zve- èer sem na poti domov naletela na `ensko, ki je ob pogledu name boleèe kriknila in ste- kla èez cesto na bli`nje parkirišèe, kjer so `e goreli ogenjèki prostitutk. Bog ve, kaj je po- gled name kot redovnico v njej prebudil. Morda se je zavedala svoje ujetosti, iz katere se te`ko izmotaš sam; morda je obèutila ogro- -       `enost in strah pred `ivljenjem, ki si ga je predstavljala pod redovno obleko; morda so jo bremenili obèutki krivde in nemoè, po- vezani z `eljo po osvoboditvi iz notranjih in zunanjih spon. Ta `enska in njen krik sta še dolgo odmevala v moji molitvi, v mojem raz- mišljanju in èutenju. Prosila sem Gospoda zanjo, da ji nakloni milost tiste luèi, ki more v èloveku razsvetliti najtemnejše kotièke; pro- sila sem tudi za soèloveka, ki bi ji lahko is- kreno pomagal na poti osvobajanja. Hkra- ti so se v meni prebujala vprašanja, kaj vse lahko privede èloveka do tega, da se prosti- tuira; koliko stisk in nemoèi je lahko pove- zanih s tem, pri koliko ljudeh in koliko od- nosih, dru`inah ... Vse bolj so mi pred oèmi tudi sodobne “Rahele”. Svoje otroke, ki iz razliènih raz- logov niso prišli na svet, tiho objokujejo in trpijo. Posledice splava (bodisi spontanega bodisi hotenega) so pri `enski bolj celostne (telesne, èustvene, duševne, moralne, duhov- ne ...), globlje in dolgotrajne, kot bi si mogli predstavljati. Boleèih izkustev ni mo`no kar pozabiti; mati nerojenega otroka ne more biti vse nadaljnje `ivljenje “pod narkozo” spre- nevedanja, da otroka ni bilo, ko pa vse telo, vsa duševnost in duhovna razse`nost, misli, predstave, sanje v njeni notranjosti “razgla- šajo”, da je otrok bil in ostaja `iv še njegov nemi krik. Od vseh preizkušenj, stisk in pri- tiskov, ki jih pred odloèitvijo za splav morda do`ivlja v svoji okolici (od partnerja, staršev, sodelavcev ...), so potem ti potlaèeni kriki v lastni notranjosti najglasnejši. In tem se v primeru splava ni mogoèe izogniti. Tudi oèetje nerojenih otrok so vkljuèeni v to trp- ljenje, èeprav nanje najveèkrat pozabimo.5 V kolikšni meri smo sploh dovzetni za te krike naših sodobnikov? Ali smo jim res pri- pravljeni prinašati luè upanja in zaupanja, da bi se mogli iskreno sooèiti s seboj, izpo- vedati svojo stisko in postopoma zastaviti svoj korak na pot osvobajanja iz notranjih ujeto- sti? Te jih namreè omejujejo, da ne more- jo bolj polno `iveti svojega `ivljenja. Kako kot kristjani s svojim `ivljenjem odpiramo poti, da bi se Bo`ja ljubezen še bolj razlila v naš prostor in èas ter v srcih ljudi celila rane in bogato obrodila?   -% '# -% ' V vzgoji osebnosti na splošno namenja- mo premalo pozornosti vzgoji za temeljne vrednote in vzgoji za vse bolj izostreno spo- sobnost avtonomnega razmišljanja in moral- nega presojanja. Zelo pomanjkljivo ali skoraj odsotno je èustveno opismenjevanje: prepoz- navanje, sprejemanje naših èustev ter uèenje, kako jih izraziti na najbolj ustrezen naèin. Prav èustva nam v vsakdanjem `ivljenju pov- zroèajo najveè te`av pri sprejemanju odlo- èitev in `ivljenju pristnih medsebojnih od- nosov – pa naj se tega zavedamo ali ne. Zelo pomembno je, da ustvarjamo ugodne pogoje za to, da bo oseba mogla vrednote in moralni nauk ponotranjiti in iz njih `iveti. Najveèkrat jih namreè prevzame le površin- sko, navidezno in po la`ji poti oziroma zaradi koristi, ki jih prièakuje od zanjo pomembnih ljudi in skupin (podredljivost, posnemanje). Proces ponotranjenja vrednot je dolgo- trajen in zahteven, saj pritegne celotno oseb- nost v njenih zavednih in nezavednih razse`- nostih. To še posebej velja za zahtevnejše, pre- se`ne vrednote, kot so moralne in verske vred- note, ki èloveka pribli`ajo smislu in cilju nje- govega `ivljenja. Vse to poveèuje ujetost posameznika, ko stoji pred neko moralno dilemo. Zato je treba otroku pomagati, da se njegov notranji èut za praviènost ustrezno razvije. Pri vzgoji je treba posebno pozornost nameniti obliko- vanju vesti, pravilnemu ravnanju z obèutki krivde, empatiènosti in solidarnosti. Kršèan- ska vzgoja èloveku še posebej pomaga, da raz- vije osebni odnos s Kristusom ter tudi vpra- šanje kazni gleda v luèi odrešenja. -   # / $ Moralka je dragocena popotna palica; èlo- vek se nanjo opira, vèasih pa obèuti, kako ga na poti ovira. Ni dovolj, da postanemo do- bri in pravièni ljudje. Poklicani smo biti ljudje, ki se velikodušno podarjajo drugemu. Vera je tista luè, ki nam osvetljuje naš Cilj, da ne bi obtièali ujeti v togost pravil ali pa zdrsni- li v razpušèenost sodobnega sveta. V osebnem, globljem sreèanju s Kristusom se uèimo gledati odnose in dogodke z Bo`jimi oèmi. V odnosu z njim prejemamo tudi moè, da se sooèimo s svojo èloveško krhkostjo in ujetostjo v mi- selne vzorce, èustvene zanke, manj zrele obrambne mehanizme, samoljubje in tisto èlo- vekoljubje, ki je prepojeno z iskanjem lastne potrditve. Samo Odrešenik nas lahko osvo- bodi teh spon in to takrat in na naèin, ki nam najbolj pomaga na poti k Bogu. V sodobni dru`bi marsikdo ne najde ja- snih moralnih smernic. V stiski se morda naiv- no prepušèa razliènim svetovalcem in vodni- kom ali pa ne zaupa dovolj, da bi komu iz- povedal svojo notranjo boleèino. Tako tudi krik sodobnih aleksandrink ostaja nem, vklju- èen v zdihovanje vsega stvarstva na poti odre- šenja (prim. Rim 8, 22–24). Ali smo tudi sami `e ujeti v spone tekmovanja, kako bi bili naj- boljši, in soèloveka ter njegovega jeèanja niti ne zaznavamo? Kako naj mu potem prinašamo upanje? Jezus Kristus nas po sv. Pavlu vabi, da v dejavni ljubezni rojevamo ljudi za Boga, -  kar pomeni tudi to, da si bo`jih darov, ki smo jih dele`ni, ne prilašèamo, ampak da z vsem, kar smo, slu`imo bli`njemu (prim. Fil 1, 8– 13). Samo ujeti v vezi bo`je in ne le èloveške ljubezni smo lahko rodovitni. 1. Letos, po dobrem stoletju, se uresnièuje ideja, da na proèelje Azila sv. Franèiška v Aleksandriji postavijo spominski relief z napisom: “Ta plošèa je spomin na usodo Slovenk, les Goriciennes, les Slaves, les Slovenes. Eno celo stoletje so prihajale v Egipt kot dojilje, varuške, kuharice, guvernante, šivilje. Z zaslu`kom so reševale svoje dru`ine in kmetije pred propadom. V letih 1860–1960 si je v Egiptu slu`ilo kruh na tisoèe teh `ena in mater. Pri njihovem `ivljenju in delu so jim ves èas nesebièno pomagale Šolske sestre sv. Franèiška Kristusa Kralja Tr`aške province v Aleksandriji in Kairu.” Prviè je bilo aleksandrinstvo predstavljeno v televizijskem dokumentarcu `erjavi letijo na jug l. 1975. Avtorica - novinarka in pisateljica - Dorica Makuc je dokumentirane zapise objavila v knjigi Aleksandrinke l. 1993. Marjan Tomšiè pa je na njeno pobudo napisal roman Grenko morje. 2. M. Tomšiè, Grenko morje, Ljubljana, Kmeèki glas, 2002, 164. 3. Prim. “L’approccio di L. Kohlberg” v: A. Manenti - C. Bresciani, Psicologia e sviluppo morale della persona, Bologna, Ed. Dehoniane, 1993, 26–30. 4. Prim. n. d., 122–150. 5. V Sloveniji je veè oblik pomoèi in svetovanja `enskam v tovrstnih stiskah. Marsikdo zaradi enostavnejše poti ali zašèite identitete ali pomanjkanja zaupanja išèe odgovore na svoja vprašanja na raznih forumih. Eden takšnih je tudi na Šoli za `ivljenje (http:// www.solazazivljenje.si).      Štiri kardinalne kreposti – praviènost, ra- zumnost (modrost), srènost (pogum) in zmernost (samoobvladovanje, vzdr`nost) – ne izhajajo le od Platona in grške filozofije, ampak jih lahko najdete tudi v Svetem pi- smu.1 Izhajajo namreè iz èloveške narave, ki jo je ustvaril Bog in ne Platon. Platon pa jih je prvi formuliral. Toda on je za kreposti na- redil le to, kar je Newton naredil za gibanje: odkril in uredil je njihove lastne notranje te- meljne zakone. Te štiri kreposti se imenujejo ‘kardinal- ne’, izhajajoè iz latinske besede za ‘teèaj na vratih’. Vse ostale kreposti se vrtijo na teh štirih. To pa velja tako za manjše kreposti, ki so dopolnilo tem, kot tudi veèje kreposti (tri ‘teološke kreposti’), ki so cvet teh. Te štiri kardinalne kreposti niso edine kreposti, niti niso najvišje. Tako kot je Ein- stein presegel Newtona, je tudi Jezus brez dvoma presegel Platona. Toda, prav tako kot Einstein ni ovrgel Newtona, paè pa ga je upošteval, dopolnil in gradil na njem, tudi Jezusove nadnaravne kreposti ne nasprotu- jejo Platonovim naravnim krepostim, paè pa jih predpostavljajo. Platon nam je dal slovnico kreposti; Jezus pa nam je dal poe- zijo kreposti. &   *; V divjih šestdesetih letih sem uèil etiko na Boston College v razredu idealistiènih, nepo- trpe`ljivih in antihistoriènih brucev, katerih razgled po zgodovini je bil temni srednji vek in potem Mi. @eleli so rešiti svet, zgraditi novo dru`bo, osvoboditi sebe in vse druge (še po- sebej tiste, ki niso `eleli biti osvobojeni) stra- šne, tiranske preteklosti ter nato zgraditi ‘kra- sni novi svet’ za svetlo prihodnost. Zato jih moj seznam predpisane literature, ki so jo se- stavljali Platon, Aristotel, Avguštin in Akvin- ski, ni navdušil. Protestirali so: “Mi vemo mnogo veè, kot so vedeli ljudje v preteklosti”. Zato tudi z mojim odgovorom, povzetim od T. S. Eliota: “Da, vendar so prav oni tisto, kar mi vemo”, niso bili zadovoljni. Tako so me vprašali, èe bi lahko poèeli kaj bolj ‘koristnega’, nekaj bolj ‘praktiène- ga’, nekaj podobnega temu, kar delajo pri drugih predmetih: `eleli so oblikovati svoj lasten program in ne biti ‘su`nji’ osivele pre- teklosti in ‘vsiljenih vrednot’ uèitelja. Od- loèil sem se, da poskusno ugodim njihovim `eljam. Rekel sem, da bom z njimi igral So- krata in tako bomo skupaj poskušali iz niè oblikovati novo etiko za novo dru`bo. Jaz bom le njihov sokratski spraševalec, in ne nji- hov predavatelj. Bili so navdušeni. Za nekaj èasa smo naše knjige zavili v culo in jih dali v koš zgodovine, ter se na- slonili le na našo dragoceno lastno ustvar- jalnost. Katere vrednote torej `elimo sedaj v tej novi dru`bi? Kot prvo, ali si `elimo dvojna merila? Eno etiko za dru`bo in dru- gaèno za posameznika? Ne, to je hipokri- zija preteklega in sedanjega sistema. Brez dvojnih meril, torej. -  <*= + $   $        <<  # Prav. Dalje, kaj torej dru`ba potrebuje? Harmonijo, sodelovanje, skupnost, delovati kot eden; da vsak dela tisto, v èemer je naj- boljši, za druge, za skupnost; da torej opravlja svoje stvari in stvari za druge hkrati. To se sliši kot zelo napredna predstavitev praviè- nosti, boljša kot tista stara legalistièna. Prav- zaprav zveni kot glasba, ki so jo študentje imeli zelo radi. Prava praviènost je dru`bena glasba, harmonija. Kakšna razsvetljena ideja! In kaj sledi? Kakšne sposobnosti morajo imeti voditelji? Ne bogastva, ne moèi, ne pri- vilegijev, niti ne popolne inteligence ali zna- nja, paè pa razumevanje, soèutje, vpogled. V kaj? Èloveško naravo, èloveške potrebe, èloveške vrednote. In to razumevanje le-teh mora imeti tudi praktièno stran. Voditelji bi morali poznati ljudi in njihove probleme in bi jih morali biti sposobni tudi rešiti, ne le sanjati o nekih abstraktnih idealih. Kakšna lepa in primerna opredelitev modrosti! Kaj pa junaštvo? Ali to cenimo v dru`bi in pri posamezniku? Oh, seveda. Volja, da svobodno gremo preko klica dol`nosti, da se `rtvujemo, da izberemo zahtevne stvari, da tvegamo. Pogum. Ne le norost, nepremiš- ljenost, ne le fizièna moè, niti ne fizièni po- gum, sposobnost vzdr`ati boleèino, paè pa moralni pogum, volja, da delujemo v skla- du s svojim preprièanjem, èetudi te to lah- ko neèesa stane, kot na primer lagodnosti ali dru`bene sprejetosti. Kako èudovito novo ra- zumevanje poguma! Kako nebarbarsko! Kako globoko! Kako vzdignjeno nad tradicijo! Mo- ramo vedeti, kdaj se je potrebno boriti in kdaj ne, èesa se je potrebno bati in èesa ne. Kaj pa pohlep? Je to krepost? Ne. Kapi- talizem je slab, ker pospešuje pohlep, mate- rializem, potrošništvo. (Seveda ti študenti niso nikdar brali moralistov kapitalizma, kot na primer Adama Smitha in Johna Locka ali celo Michaela Novaka.) Toda, ali so mate- rialne stvari slabe same v sebi? Seveda ne. Mo- ramo imeti èut za materialne u`itke, toda ‘malo je lepo’. Moramo si `eleti, dobiti in uporabiti le to, kar po naravi in v resnici po- trebujemo, ne pa ker nam govori in prodaja mo` iz reklame. Èe bi vsi prakticirali Tho- reau-jevo ali Budovo loèitev od pohlepa, bi naša sedanja ekonomija kmalu do`ivela ko- laps. Torej, naj se tako zgodi. Ustvarimo novo ekonomijo, v kateri so zadovoljene le naravne potrebe. Neeko- nomistièno ekonomijo, kjer ljudje proizvajajo in porabljajo to, kar v resnici potrebujejo. Materialne stvari so naši slu`abniki in ne naši gospodarji; naši konji in ne naši koèija`i. Ne smemo jim dopustiti, da nas oni vodijo, prav tako pa jih ne smemo prikleniti v hlev; paè pa moramo ‘jezditi divje konje’, naša lastna po`elenja in u`itke, izhajajoèe iz materialnih stvari. Svet je dober, toda obravnavati ga mo- ramo kot umetniško delo, surov material, na- menjen za lepo, ne za podjarmljenje. Kako razsvetljena nova alternativa tako za mate- rializem kot tudi za puritanstvo! (Seveda o pravih puritancih niso vedeli niè.) In te nove vrednote se lepo skladajo z novo psihologijo. Freud nam je pokazal, kaj smo: id, ego in superego; in zmernost je vred- nota za id, za `ivalska po`elenja; pogum je vrednota za ego, ali voljo; in razumnost je vrednota za superego, ali zavest ali um. Naše nove vrednote se lepo skladajo z našo naravo. Praviènost pa je harmonija ali povezanost v celoto ali uskladitev (kako èudovite moderno- zveneèe besede!) vseh razliènih delov. Resniè- no moderna slika! Ali bi nekdo, ki bi tako `ivel, ne bil sre- èen? Seveda. Sreèa, to je èudovita stvar. To je nov drzen odgovor na vprašanje: “Zakaj sploh gre, Alf?”. Zato se osvobodimo lega- lizma, moralizma in krivde, da bi konèno sto- pili na pot za našo lastno sreèo. In èlovek, ki bi `ivel po teh vrednotah, bi bil resnièno in naravno sreèen, èeprav ne bi bil bogat ali moèan. Sreèa prihaja iz notranjosti in ne od zunaj; to je velika skrivnost, ki smo jo od- -       krili. Sinovi so postali pametnejši od oèetov. Našli smo našo najveèjo skrivnost `ivljenja. In enako velja za dru`bo. Katera koli dru`ba, temeljeèa na teh vzorih, bi bila sreèna, prav tako kot bi bili sreèni posamezniki. Spomnite se, no- benih dvojnih meril. Tu imamo novo drzno zdravilo za èloveško sreèo. Naše novo razume- vanje praviènosti je resnièno donosno. Ne de- nar, paè pa naravna praviènost je pravi dobi- èek. Ta praviènost je vedno bolj dobièkono- sna kot karkoli drugega, katera koli alternativa praviènosti, katera koli nepraviènost. Praviè- nost je bolj donosna kot nepraviènost. Morda bi zdaj vse to morali zapisati v knji- go namenjeno svetu, novo knjigo za nove èa- se. Kako vznemirljivo! Razen èe – razen èe to `e ni bilo storjeno? Kako bi lahko vedel, ali je bilo ali ne? Pod- cenjeval si preteklost. Sploh veš, kaj vse si pre- zrl? Vzemimo le en primer poganjka iz zemlje preteklosti. Poglejmo v prvo in najstarejšo filozofsko etiko in politiko naše civilizacije, Platonovo Dr`avo. Preizkusimo starega Pla- tona z našo novo razumnostjo in poglejmo, kako se bo odrezal. Ali je morda vnaprej na- povedal katero od naših idej? -   # Bralec, ki je prebral Dr`avo, lahko pred- vidi naslednji korak. Študenti so bili v resnici preseneèeni, ko so spoznali, da vseh osem idej, ki so jih pravkar odkrili, predstavlja glav- ne toèke tega starega klasika: brez dvojnih meril; praviènost kot harmonièna usklaje- nost; razumnost kot razumevanje; nefizièni pogum; zmernost nasproti materializmu; skladnost med tremi krepostmi in tremi deli duše; dejstvo, da praviènost vodi k sreèi tako posameznika kot dru`bo, da je “praviènost bolj koristna kot nepraviènost” in nasploh uporaba razumnih odkritij ter preprièevanja bolj kot sile. Po branju vsega tega v Dr`avi so `eleli prebrati še veè te ‘stare robe’. Tako smo pre- brali Platonovega Gorgija, Aristotelovo Ni- komahovo etiko, Avguštinove Izpovedi in celo nekaj delov Teološke sume Toma`a Ak- vinskega. Toma`evo razpravo o sreèi (ST- h I-II, q.2 “O stvareh, v katerih obstaja sre- èa”) so ocenili kot še prav posebej ‘korist- no’ branje, saj jim je omogoèila, da so potlej lahko vse svoje prijatelje in priljubljene li- terarne junake razvrstili v en ali drugi primer te`enja po sreèi, kot jih navede, razišèe in ovrednoti Toma` Akvinski. /   Zakaj so ti stari filozofi tako sodobni? Zato ker svojih stališè niso pobrali iz trenut- nega èasa – niè ne zastara tako gotovo in tako hitro kot prav modernost –, paè pa iz nespre- menljivega bistva èloveka, vrojene zgradbe duše. Platon je bil prvi, ki je to odkril in opi- sal, prvi, ki nam je dal psihografijo. Štiri kar- dinalne kreposti – praviènost, razumnost, srè- nost in zmernost – so zato primerne za èlo- veka v vsaki dobi, saj so primerne èloveku samemu in ne èasu, v katerem èlovek `ivi. Kreposti ustrezajo naši naravi in našim na- ravnim potrebam. Èloveško telo ima vrojeno naravno zgrad- bo, èesar dru`ba ne more spremeniti. Tudi zakoni telesnega zdravja so zato prav tako vro- jeni in nespremenljivi, objektivni. Enako velja tudi za dušo. Krepost je preprosto zdravje du- še. Praviènost, celostna krepost, je harmo- nija duše, tako kot je zdravje harmonija te- lesa. Praviènost ni le povraèilo dolgov, ni le zunanji odnos med dvema ali veè ljudmi, paè pa tudi in predvsem notranji odnos med vsa- kim posameznim delom duše. Harmonija je hierarhièna in ne egalitarna. Ko svet sledi èloveku, ko v èloveku telo sledi duši, ko v duši po`elenja sledijo volji in ko volja sledi razumu, potem lahko govorimo o praviènosti. Ko pa se ta hierarhija obrne, pa pride do nepraviènosti. Ko volja vodi razum, govorimo o racionalizaciji in propa- gandi; ko po`elenja vodijo voljo, govorimo o pohlepu; ko telo vodi dušo, govorimo o `i- valskosti; ko svet vodi èloveka, govorimo o nesvobodi. Praviènost je najprej individualna, šele nato dru`bena. Robinson Crusoe, sam na sa- motnem otoku, še preden se je sreèal s Pet- kom, je še vedno lahko bil pravièen ali pa ne- pravièen. Najprej smo pravièni ali nepravièni do samega sebe, šele nato pa lahko tudi do drugih. Praviènost je poštenost, iskrenost. Praviènost je lepota duše, dušna umetnost, dušna glasba. Toda, ali ima duša zgradbo kot telo? Ali ne gre preprosto le za zavest, ki, podobno kot svetloba, brez notranje oblike, barve ali ve- likosti, dobi vso svojo zgradbo in obliko od predmetov, ki jih osvetli. Stvari, ki jih svet- loba osvetli, imajo doloèeno zgradbo, to pa ne velja za svetlobo samo (vsaj ne takšne vrste zgradbe – npr. svetloba nima barve). Ali ni duša podobna svetlobi? Ne, ni. Duša je podobna svetu; ima do- loèeno zgradbo. O njej lahko govorimo in iz nje lahko izpeljemo doloèeno etiko. Na primer, v njej lahko prepoznamo tri razliène zmo`nosti ali sposobnosti. To lahko odkri- jemo, kot je prvi pokazal Platon, iz izkus- -       tva notranjih bojev; ko nas naša po`elenja nagibljejo, da bi storili neko dejanje, obe- nem pa nam naš razum pravi, da naj tega ne storimo, spet nekaj tretjega v nas pa se postavi bodisi na stran razuma ali po`elenj in tako odloèi primer. (Platon je o tej tretji stvari, ki je v resnici volja, podal le nekaj osnovnih idej. Zdi se, da jo je istovetil s tem, kar je srednjeveška sholastika imenovala “razdra`ljivo po`elenje” ali sposobnost za pravièno jezo.) Od Platona do Freuda, zdra- va pamet, filozofija in psihologija govori- jo o ideji tripartitne duše, krepost pa je nje- no zdravje. To je naravno, tako kot te`ko telo pade na svoje naravno mesto ali pa kot se popotnik vrne domov. + Tu je nekaj najbolj pogostih napaènih ra- zumevanj štirih kardinalnih kreposti: 1. Te kreposti se nanašajo na Platona, na grško misel, na predkršèansko poganstvo. 2. Ko poudarjamo njihov pomen in univer- zalnost, to vsebuje uèenje o tem, da so odrešilne, da z njihovim prakticiranjem pridemo v nebesa. (To je, logièno gleda- no, precej naivna zmešnjava, ki pa sem jo pogosto zasledil v govorih evangelièanov in fundamentalistov.) 3. Kreposti predstavljajo le en subjektiven pogled med mnogimi drugimi, tako kot je na primer subjektiven okus hrane, ne pa naèela anatomije. 4. Kreposti poèivajo na zastareli poenostav- ljajoèi psihologiji. (Psihologija se je raz- vila, ampak na teh temeljih.) 5. Razumnost pomeni le inteligenco, ne pa razumevanja – zmešnjava med pametnost- jo in uvidom, preraèunljivostjo in motre- njem. 6. Razumnost je enostranska, idealistièna, nezemeljska in nepraktièna. 7. Razumnost je le subjektivna lastnost uma, ne pa vpogled v objektivno stanje stvari. 8. Srènost pomeni le ‘upati si’ ali nespamet- no drznost. 9. Srènost oz. pogum je lastnost vojakov, ne pa potrebna lastnost vsake kreposti. 10.Srènost je te`ka, nemoderna, ne veè po- trebna krepost. (O tem preberi nagovor Alexandra Solzhenitsyna, ki ga je imel leta 1978 na harvardski univerzi in ga dobiš tudi na CERC2) 11. Zmernost pomeni zatreti in potlaèiti. 12. Zmernost je strahopetna in pasivna. 13. Zmernost je neumna. (Da bi ovrgel to puhlost, preberi Pravovernost in Mo`, ki je bil Èetrtek G. K. Chestertona.) 14. Praviènost je matematièna, neosebna, pre- raèunljiva stvar in ne nekaj intuitivnega kot glasbena harmonija. 15. Praviènost je le zunanja in dru`bena. 16. Praviènost je nujna, toda nezanimiva, po- dobno kot zdravila ali zakoni. Seveda obstaja še veliko veè napaènih predstav o krepostih, vendar pa bi njih ra- ziskovanje zahtevalo celotno knjigo ter po- rušenje temeljev sodobnega mišljenja. + $   Eden od predsodkov je za kristjane tako pomemben, da ga je potrebno posebej pou- dariti. Ta predsodek, ki je posebej znaèilen za mnoga podroèja modernega post-reforma- cijskega kršèanstva, vidi kreposti kot èisti Bo`- ji dar in ne tudi kot trdo èloveško delo. Ta vidi praviènost kot nekaj, kar pride avtomat- sko z ostalim, kot del paketa ob sprejemu Kri- stusa kot Gospoda. Toda, ali ne dr`i, da praviènost, praviènost, ki daleè presega štiri kardinalne kreposti, po- stane nam dostopna, ko se zdru`imo s Kristu- som? To brez dvoma dr`i. In, ali ni to nadna- ravna praviènost, ki je sad samega Svetega Duha? Seveda. Toda nadnaravna krepost ni pod naravo, saj se lepo sklada s temelji èloveške narave in z našo odgovornostjo biti aktivni in ne pasivni v vzgoji naših krepostnih navad. -   # Mo` z violinskim kovèkom pod roko je izgubljeno stal na Times Square-u. Vprašal je policista, “Kako bi lahko prišel do Carnegie Hall-a?”. Policist mu je odgovoril: “Vadite, prijatelj, vadite”. Do svetosti prav tako ne obstaja bli`njica. Bo`ja beseda nam pravi, da je “vera brez del mrtva”. Krepostna dela so sad vere, sad `ive vere. Biti svet je naš odgovor na odre- šenje. Nièesar ne moremo storiti brez Boga, Bog pa nièesar ne bo storil brez nas. Bog spo- štuje našo svobodo. Svojo moè in milost nam da na razpolago, ko se zdru`imo s Kristusom. Toda, èe se preprosto umaknemo in pusti- mo, da se naš duhovni kapital nalaga na na- šem nebeškem banènem raèunu, ne da bi ga uporabljali, smo prav taki kot slab in len slu- `abnik iz Jezusove prilike o talentih (Mt 25,14–30), ki je gospodarjev denar skril, na- mesto da bi ga investiral. Odgovor na problem vere-in-del je prav- zaprav zelo enostaven. To je, da vera de- luje. Zapleteno vprašanje uskladitve Pavlo- vih besed o veri in Jakobovih besed o delu, in rešitev diskusije, ki je zanetila reforma- cijo, diskusije o opravièenju po veri, je v svojem jedru v celoti mogoèe razrešiti z enim samim zamahom: prav ista ‘`iva voda’ Bo`jega Duha, ki je Bo`je `ivljenje v na- ši duši, je sprejeta v veri in `iveta v naših krepostnih delih. Voda Galilejskega jezera prihaja iz iste- ga izvira kot voda Mrtvega morja - iz reke Jordan. Toda Galilejsko jezero ostaja sve`e, ker voda, ki pride vanj, iz njega tudi izteka. Iz Mrtvega morja, v skladu z njegovim ime- nom, pa ne. Enako kot za sve`o vodo iz Jordana ve- lja tudi za ‘`ivo vodo’ od Boga. Ko jo uste- klenièimo v sebi, postane mrtva. Mrtva vera -  pa zaudarja, prav tako kot mrtva voda. Svet pa ima obèutljive nosnice. &   Te štiri kardinalne kreposti niso edine kre- posti, so pa cardines, so osi, teèaji, na kate- rih se vrtijo vse ostale kreposti. So nujni te- melj in pogoj za vse ostale kreposti. Èe, na primer, posameznik ni pogumen, ne bo uspel premagati te`av, ki spremljajo vsako udeja- njanje kreposti. Èe ni razumen, ne bo razu- mel, kaj poène, in njegova krepost bo poto- nila na nivo slepega `ivalskega nagona. Obstaja veliko veè kreposti kot te – vedno namreè obstaja veè –, saj “obstaja veè stvari v nebesih in na zemlji, kot si jih je mogoèe za- misliti v svoji filozofiji”. Ampak nikoli manj. To so temelji. To je potrebno najprej zgra- diti ali prenoviti. Dru`beni in izobra`evali poskusi morajo graditi na teh temeljih. Èe `elimo prenoviti našo civilizacijo ali èe `e- limo zgraditi novo, moramo graditi na te- meljih, katerih korenine segajo najmanj v naše lastno bitje. Konèno, zasidrane mora- jo biti v Bogu; mi pa so podoba Boga.  !$#' * Peter Kreeft (http://www.peterkreeft.com/) je profesor filozofije na Boston College. Svoje prispevke redno objavlja v vrsti kršèanskih publikacij. Je zelo iskan govornik na konferencah, napisal pa je tudi prek 45 knjig, najveè s podroèja kršèanske apologetike. ** P. Kreeft, Justice, Wisdom, Courage, and Moderation: The Four Cardinal Virtues, v: P. Kreeft, Back to Virtue, San Francisco, Ignatius Press, 1986, 59–70. 1. Prim. Mdr 8, 7 (op. prev.). 2. CERC (Catholic Education Resource Center) je dostopen na spletu na http:// www.catholiceducation.org/ (op. prev.).