KZS
krreìljsko zadrugo
izlake, 2.0.0.
poslovalnica M€D€R tel.: 0601/73 696
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
AKCIJSKA PRODAJA
NATIKAČEV IN STARTARK za tople, vroče poletne dni:
-	za najmlajše: sandali za v vodo ... 688 SIT
-	za malo večje otroke: natikači... 772 SIT
-	za moške in ženske: natikači... 808 SIT
-	startarke že od ... 480 SIT dalje
Na zalogi POLETNA OBUTEV iz kolekcije ALPINA, PLANIKA, CICIBAN, BOR in obutev iz uvoza!
Ugodni plačilni pogoji: nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure, ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure!
VABLJENI!
kmetijska zadruga izlake, z.o.o.
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 61 611
PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje,...
RAČUNALNIŠKA OPREMA:
Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri,...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ...
SOFTWARE OPREMA:
MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte!
TRGOVINA
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese iz VELANE
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
-	pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 13“

TRBOVLJE
Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228




WVODNIK
1
Ta teden me je še najbolj pretresla nemogoča cesta pod skalo v Hrastniku. Verjetno ne samo mene, tudi marsikdo drug ni ravno 2 naklonjenostjo vozil po luknjah v makadamu. Človek bi pričakoval, da se bodo predramili vsaj odgovorni, ki so se prav tako po tej cesti vsak dan vozili v službo - ali pa so že na dopustu? Vsekakor stvar, ki si zasluži naš pranger.
Slabo vreme je marsikoga presenetilo. Tako bomo kar padli v poletje in čas dopustov. Saj res, preberite naše nasvete, na kaj vse ne smete pozabiti, predno odidete na dopust. Sam prilagam še enega - denarnice nikar ne pustite doma.
Pl*****



V' ■
SIMONA SLAPŠAK iz Hrastnika
NASLOVNICA: AD Uro» Kbmen FOTO: Branko Klančar
cm
C3
( 5)1
\
Hi
V ogledalu: Pero Brkovič
Šolska inšpekcija
Trbovlje: obubožan proračun
"Čistili" so spomenik
Odločbe prihajajo
Sto ljudi na cesti (Strojegradnja)
Dušan Kastelic: Od stripa do oskarja
Neprilagojen Adi
Gremo na morje
Zasavski Hollywoodarji - Rado Medvešek Pod posteljo je počilo
l : • milili:; ^r ' ::: ::tvi'! i : h j
, jagode. bodo postale tudi v Zasavju
n
ZJr 'J, fj

KOLEDAR
DOGAJANJ
6.	junija - Tako kot večina delavskih univerz po Sloveniji svojo 35. obletnico letos praznuje tudi trboveljska RLU. Uradno jo bodo proslavili jeseni in to predvsem delovno ter v znamenju novih vzgojno - izobraževalnih programov, kot obljubljajo.
7.	junija - Pri zagorski nacionalni stranki se jezijo. Radi bi očistili spomenike padlim v prvi in drugi svetovni vojni, pa se zatika: enkrat na Zavodu za varovanje naravne in kulturne dediščine, drugič na občini. Ta torek pravijo, da v soboto, 11. junija, nekaj bo: če ne čiščenja, pa žalna slovesnost.
7.	junija - Bolj gladko gre sevniški Lisci, s tem pa tudi njeni proizvodni enoti v Zagorju. In to pri lastninjenju. Med zaposlenimi ga namreč skorajda ni bilo, ki ne bi bil svojega certifikata pripravljen vložiti v svoje podjetje.
8.	junija - Na Izlakah se to sredo sestanejo cenilci strojev in opreme iz vse države. Kakšnih 70, 80 jih naštejejo. Tema cenilstvaje namreč aktualna, ima pa še kopico nerešenih vprašanj. In te so skušali rešiti tokrat.
8.	junija - V Hrastniku pa preštevajo predvsem begunce. Od treh begunskih centrov, kolikor so jih v Zasavju našteli še lani, je ostal le še ta. Trenutno biva v njem 169 beguncev, kakšnih 155 pa jih je še pri družinah.
9.	junija - Trboveljski Strojegradnji se ne piše nič dobro. Do jeseni bo delo izgubilo kakšnih sto režijskih delavcev, ista usoda pa jih lahko doleti še 50, če se z nemškim partnerjem ne bo dalo dogovoriti o usodi programa cestne mehanizacije.
9.	junija - Tega dne se na že 34 seji dobi upravni odbor trboveljskega Sklada stavbnih zemljišč. Tudi na tem področju se odpira vrsta vprašanj - v glavnem povezanih z denarjem. Kaj vse bi se dalo narediti, če bi ta bil...
Polona Malovrh
UJAQ3J00V
f* £ RO BRKOV IČ
■
Če slučajno zaidete v zagorski delavski dom, srečate Pera Brkoviča, kjer je že skoraj 12 let hišnik. Poznajo ga skoraj vsi Zagorjani, vsi ga ogovarjajo. Pero pa se tudi z vsakim spusti v prijeten klepet. "Včasih mi kdo pravi: A se spomniš, ko sem bil še majhen, si.... Poznajo me mladi in starejši," pravi nasmejani Pero.
Najprej je delal v Ljubljani na železnici kot skladiščnik zunanje skupine. Delo hišnika je zelo pestro, delovnik ne traja leosemur. Narazpolago morabiti odjutrado večera, saj mora vedno kaj popraviti v delavskemu domu, potem morarazobesiti plakate za razne prireditve itd. "Na vseh prireditvah moram biti prisoten, čeprav vsako ne organizira DD. Z ženo sva oba zaposlena v DD. Delava tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Sedaj sem se že navadil in sploh ne opazim, da delam ob sobotah," je dejal in nadaljeval: "Motijo me očitki, da se v DD ničesar ne dogaja. Ko pa organiziramo kakšno prireditev, je obisk zelo slab. Stane pa vse veliko, če je obisk ali pa ne. Čedalje več ljudi si spet ogleda filmske in gledališke predstave. Vse predstave si ogledam. Ker imava z ženo takšen delovni čas, malokdaj greva skupaj ven. Tako nama ostane le nedelja popoldne in pa dopust."
Pero je tudi član radioamaterskega kluba v Šentgotardu. Že pri osmih letih seje prvič seznanil s tem hobijem. Nekaj časa je bil tudi predsednik zagorskega kluba. Klub v Šentgotardu imanekaj čez lOOčlanov.Udeležujejoseakcij,kotbo tudi25. junija Gorski tek in hoja na Prvine. Pero je povedal, da so v zagorski občini trije klubi in daje to zelo "drag šport". "Zakaj to delam? O človeku, s katerim se pogovarjaš in gane vidiš, si ustvariš nekakšno sliko in imaš občutek kot da ga poznaš, da ti je blizu. In ko ga po nekaj letih vidiš, opaziš, daje ta človek prav tak, kot si si ga predstavljal. Veliko smo tudi pomagali med vojno v BIH, kamor smo klicali in prejemali razne informacije od svojcev beguncev, ki so v Zagorju," pravi Pero.
Dobro mnenje ima o Zagorjanih in dobro se počuti med njimi. Pravi, če ne bi stanoval in delal v DD, bi mu bilo drugje kar dolgčas.
Katarina Gavranovič

Reševanje
težav
H rastnik - Na sej i hrastn iškega IS prejšnji teden so obravnavali nekaj pomembnih zadev. Glede začasnih beguncev v Hrastniku so povedali, dajih skrbi, kako jih razseliti. Po zaprtju dveh begunskih centrov (v Ljubljani in Kočevju), pričakujejo priliv beguncev tudi v Hrastniku. V hrastniškem zbirnem centru, kije najcenejši v Sloveniji,jeprostora še za 15 - 20 ljudi. Na IS so sprejeli poročili o delu na področju zaščite in reševanja. S
1.	junijem so se za 7,7% povišale cene dnevnega bivanja otrok v VVZ Hrastnik. Predlagali so, da bi o povišanju cen odslej samostojno odločal VVZ. Govorili so tudi o zagotavljanju dežurne zdravstvene službe in pripravljenosti. Podprli so prizadevanja Zdravstvenega doma Hrastnik, da se zagotavlja dežumaslužba in stem zagotovijo ustrezna sredstva zaizvajanje tega dela. Zavrnili pa so prošnjo oddelka konjeniške policije pri UNZ Ljubljana - mesto za finančno pomoč pri proslavi 20. letnice obstoja. Na koncu so predstavili dela na objektu Doma za ostarele občane. Kljub temu, da republika še ni potrdila ustanovitvenega akta, potekajo v
skladu z dogovorjenimi termini. Svečanaotvoritevbo 15.oktobra.
Rudi Špan
Na Debeli Rtič
Trbovlje - Po besedah Nade Medvešek, sekretarke Zveze prijateljev mladine bodo trboveljski malošolarji in šolarji tudi letos letovali na Debelem Rtiču. Prva skupina, v kateri bo 100 predšolskih otrok, nanje pa bo pazilo 11 vzgojiteljic iz njihovih vrtcev, odhaja na pot že 20. junija. Naslednja skupina z osemdesetimi šolarji in šestimi učitelji bo morske radosti uživala med 25. in 30. julijem. Letošnji odziv in polna zasedenost programov naZvezi pojasnjujejo s sprejemljivo ceno (po finančni injekciji proračuna v višini 573.000 tolarjev za sofinanciranje letovanj tistih z najnižjimi družinskimi prejemki in celo za znižanje polnih cen na 13.300 SIT), z možnostjo odplačevanja v štirih obrokih in z dolgoletno tradicijo. S podnebjem, možnostmi sprostitve in postrežbo na Debelem Rtiču so bili vsa leta zadovoljni tako starši kot otroci. "Pa tudi paviljon L3, katerega gradnjo je sofinacirala trboveljska občina, je takorekoč naš, " pojasnj uj e Nada Medvešek, obenem pa se zahvaljuje Karitasu in OO RK Trbovlje, ki sta.
Q . «	.	.	..
■ I
V šolstvu naj bi z novim šolskim letom zaživela šolska inšpekcija, ki naj bi zaščitila pravice otrok, staršev in učiteljev.
Ministrstvo za šolstvo in šport, kije tudi predlagatelj zakona o šolski inšpekciji, želi s tem zakonom zavarovati zakonitost na področju šolstva, zaščititi pravice učiteljev, otrok in posredno tudi staršev. Z njim bi utrdil tudi učiteljevo strokovno avtonomijo. Sedanja ureditev je temeljila na t.i. pedagoškem nadzoru. Tako je isti organ svetoval, istočasno nadzoroval in razvijal stroko na posameznem področju. Šolska inšpekcija ne bo posegala na področje metod ali didaktičnega pristopa - to bo prepuščeno učiteljem. Prav tako ne bo mogla v razred brez ravnateljevega privoljenja, kar naj bi utrjevalo tudi njegovo vlogo in strokovno avtonomijo. Da otrok le ne bi ostal nezaščiten, predvideva zakon v primerih utemeljenega suma kršenja njegovih pravic poseben mehanizem - izvedenca za pedagoško področje, ki bo lahko vstopil vrazredbrez privoljenja ravnatelja in bo lahko ocenjeval tudi učiteljev pristop in njegove pedagoške sposobnosti. To bo le izjemen postopek in ne redna praksa. Namesto pedagoškega nadzora učiteljev seže oblikuje nov način preverjanja uspešnosti učiteljevin njihovega dela. Gre predvsem za permanentno izobraževanje in dodatno usposabljanje učiteljev, povečano vlogo ravnatelja kot pedagoškega vodje in skupinsko preverjanje znanja otrok, ki bo v primerjavi z drugimi šolami dokaj tehten pokazatelj uspešnosti in kakovosti posameznega učiteljain šole. Rezultati te odločitve, ki bodo pokazali tudi njeno pravilnost, bodo vidni šele čez nekaj let. V tem času, seveda če bodo imeli slabega učitelja, bodo krajšo potegnili otroci, kar pa je že druga plat te zgodbe.
Karmen Rajevec
zavedajoč se stanja v nekaterih družinah, prispevala del sredstev.
Mateja Grošelj
Komunala in ogrevanje
Liti ja - V četrtek je bila seja litijskega IS, naslednji dan pa po krajšem premoru tudi tiskovna konferenca.Naseji soobravnavali program dela Komunalno stanovanjskega podjetja Litija, ki v občini pokriva javno gospodarske službe. Kljub temu, daje IS program dela obravnaval šele sedaj, KSP Litija opravlja vsa predvidena dela s področja potreb komunalne rabe že od začetka leta. Še naprej bo KSP opravljalo ogrevanje na Rozmanovem trgu, za katerega seje že lani potegovala Terca, večinski upravljalec stanovanj na Rozmanovem trgu. Izguba tega delo vne-
gapodročjanaj bi pomenila višek dveh strokovnih delavcev.
J.K.
Uspeh
Gradisovcev
Radeče-Delavci ljubljanskega gradbenega podjetja Gradis so 9. junija končali z betoniranjem mostne plošče na novem mostu v Radečah. Po besedah Velj ka F1 isa, predstavnika izvajalca, so v tem času postavili podporni oder, zaopažali osnovno ploščo mostu in pričeli s izdelavo armature. V armaturo so vložili 33 ton betonskega železa in jo prekrili s 120 kubičnimi metri betona. V kolikor bo vse teklo po načrtu, bo most prevozen do 15. julija. Ostane le še izdelava odtočnih kanalov ob mostu. Gradis je s tem zopet dokazal sloves kvalitetnega in hitrega izvajalca del.
R.Š.
7I^Z
Vk

Sejem «»Kolje; 04
Od 7. do 10. junija je v Ljubljani potekal že 13. mednarodni bienalni sejem sredstev in naprav za varstvo okolja in za saniranje že onesnaženega okolja, katerega je uradno otvor il minister za varstvo okolja dr. Pavle Gantar. Na sejmu seje predstavilo 67 razstavljalcev, med njimi 14 iz tujine, iz Zasavja pa se je predstavila Zasavska ekološka skupina -EKOS Zasavje, v okviru nevladnih organizacij za varstvo okolja.
Obiskovalci so si lahko ogledali obdelavo odpadnih voda, reciklažo odpadkov, ravnanje s posebnimi odpadki, gradbeni in izolacijski material, laboratorijsko in merilno tehniko ter analize, sanitarno tehniko, varnostne naprave, zdrav bivalni prostor, okolju prijazno embalažo, vozila za čiščenje ulic, kmetijsko in gozdarsko tehniko, inženiring dejavnosti in storitve ter organizacije za varstvo okolja.
Zvrstilo seje kar nekaj okroglih miz in predavanj. Ministrstvo za okolje in prostorje predstavilo koncept ravnanja z odpadki v Sloveniji ter načrtovana območja varstva narave v Sloveniji, Slovensko ekološko gibanje - SEG je pripravilo okroglo mizo na temo Okolje - država - nevladne ekološke organizacije, katere se je udeležil tudi minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar. Zveza gozdnih društev Slovenije je pripravila okroglo mizo Nasprotja v gozdnem prostoru in njihovo razreševanje. Društvo za prostovoljno delo MOST - Service Civil International je predstavilo Ekološke delovne tabore, zadnje predavanje pa sta predstavila dr. B. Družina in dr. Metka Marcol Hiti - Koncept ravnanja s posebnimi odpadki v medicinskih ustanovah.
Aleš Matko " ..........
Seznam prostovoljnih prispevkov za nakup aparata "mamograf" od 3.6. do 9.6.1994
KS Trbovlje (prispevki zaposlenih delavk) - 2.000, Center za socialno delo Hrastnik (prispevki zaposlenih delavk) -4.200, UP Polc d.o.o. Trbovlje - 5.000, Sindikat V VZ Trbovlje (prispevki zaposlenih delavcev) - 42.500, VVZ Trbovlje (prostovoljni prispevki občanov za akcijo "nakup mamografa" ob razstavi otroških risbic) -111.070, Proračun občine Trbovlje (nakazilo honorarja za mamograf Blažič, Kolenc) - 40.000, VVZ Hrastnik (prispevki zaposlenih delavcev) - 25.800, Glasbena šola Hrastnik (prispevki zaposlenih delavcev) - 9.200, OS Vitka Pavliča Hrastnik (prispevki zaposlenih delavcev ob izplačilu osebnih dohodkov za maj/94) - 6.600, OS narodnega heroja Rajka Hrastnik (prispevki zaposlenih delavcev ob ozplačilu osebnih dohodkov za maj/94 -54.000, Krpan d.o.o. Trbovlje - 5.000, ZZZS OE Ljubljana - Izpostava Trbovlje (prispevki zaposlenih delavk) - 6.000, Marjana Gracar Trgovina Magra Trbovlje - 5.000, KRC -14. oktober Hrastnik (prispevki zaposlenih delavcev) - 12.000, Ljubica Klančar Dol pri Hrastniku-6.000, Cvetličsrrstvo in parkovno vrtnarstvo
Ana Guzej s.p. Trbovlje -10.000, Finales d.o.o Trbovlje - 10.000, Zdravstveni dom Hrastnik (prispevki zaposlenih delavcev ob izplačilu osebnih dohodkov za maj/94 - 39.000, ETI d.d. Izlake - 200.000.
Skupaj zbrana sredstva od 3.6. do 9.6. - 593.370. Skupaj zbrana sredstva do 9.6. - 8.690.180.
Vs ............. .....................................J
Nikakor pa ne morejo biti vsi, ki vozijo vsak dan iz Dola proti Hrastniku in obratno, zadovoljni z izvajalci del. Dela se vlečejo kot jara kača, makadam pa para živce. Slabo vreme je namreč pripomoglo k neštetim luknjam. Te sicer krpajo z lopatami peska, ki pomenijo lebolj dobro voljo, kot pa kakšen večji učinek. Ob sobotah in nedeljah pa še o opatah ni ne duha ne sluha.
Vprašanje je, če morajo izvajalci tako dolgo čakati s polaganjem asfaltne prevleke. Pa četudi je to povsem po načrtu del, so godni zaradi odnosa do voznikov za to, da visijo na našem prangerju vse dotlej, dokler ne bodo zagotovili bolj mirne vožnjepo njihovem gradbišču. Seveda visijo skupaj z naročniki del, ki se jim očitno tudi ne zdi vredno, da bi jih opozorili na boljše sprotno vzdrževanja tega odseka regionalke.
J&

mm..
a
ubožan proračun
Obubožan občinski proračun občine Trbovlje naj bi napolnili tudi z odprodajo dela občinskega premoženja. Tako naj bi se odprodala dva objekta - prostori, v katerih je A vtomotor in pa kompleks letnega bazena. Se bo občinska vreča le napolnila ali pa bo ostala bolj kot ne prazna, občina pa bo ostala tudi brez dela premoženja.
Po besedah predsednika IS občine Trbovlje Franca Bera vsa. naj bi se odločili za odprodajo dela premoženja iz dveh razlogov. Objekti, ki jih nameravajo odprodati občini, ne prinašajo prihodka in predstavljajo zgolj breme, po drugi strani pa obveznosti občine, ki izhajajo iz naslova obveznic, zelo bremenijo občinski proračun. Obpregledu premoženja so ugotovili, da z Avtomotorjem nimajo sklenjenega najemnega razmerja in seveda tu tudi ni denarja, ki bi pritekal v občinski mošnjiček. Potrebno je bilo nekaj storiti in na občini so se odločili za odprodajo. Le ta pa zaenkrat miruje, saj je s sklepom sodišča začasno ustavljena.
Drugi objekt, določen za odprodajo, jeobjekt letnega bazena s pripadajočimi lokali. Bazen je objekt širšega družbenega pomena, ki kljub temu, da se zanj pobira najemnina, predstavlja občini strošek, saj z najemninami niso nikoli uspeli pokriti niti potrebnih vzdrževalnih stroškov. Sam objekt bazena pa je potreben tudi večjih sanacijskih in investicijskih del, ki bi globoko segla v že tako in tako okrnjen občinski proračun. Odločitev za odprodajo je bila še toliko lažja, ker je Dadas d.d. januarja letos pismeno predlagal odkup. Prvotna namera občine je bila najprej dati možnost odkupa lokalov sedanjim najemnikom, vendar pa potencialni kupec vidi smisel odkupa le v odkupu celotnega objekta, tako kot je ta tudi vknjižen v zemljiški knjigi. Na občini so se odločili za celotno odprodajo tudi zaradi višine cene, ki bijo tako lahko iztržili. Tudi potencialni kupec Dadas d.d. je prišel do zaključka, daje smiselno odkupiti objekt v celoti in ne le letnega bazena.
Zakaj taka ugotovitev in odločitev Dadasa -najbrž ni potrebno prav posebno finančno znanje. Bazen sam je potreben velikih vlaganj in zagotovo se investicija ne bo povrnila v kratkem času. Seveda je tu še lažje opravljanje vseh posegov v objekt, kajti večlastništvo pač zahteva več dogovarjanja in usklajevanja. Ne smemo zanemariti dejstva, da so obstoječi lokali novi in so gotovo vir dohodka, pa četudi naj bi dolgoročno bil prenovljeni bazen tisti, ki bi bil osnova dobička. Čeprav stvari okrog
bazena in njegove odprodaje izgledajo kot dogovorjene med občino in Dadas d.d. po besedah Franca Beravsa ni tako, saj občina lahko odprodaja svoje premoženje le na osnovi Uradne cenitve in licitacije, na kateri lahko sodelujejo vsi zainteresirani, teh pa je po njegovih besedah več. Datum licitacije je določen in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Tako naj bi 1 .julija poskusili prvič prodati celoten kompleks bazena po izklicni ceni 1.937.000 DEM. Cena se lahkopo neuspeli prvi ali drugi licitaciji tudi zniža.
Seveda pa tudi pri odprodaji tega objekta ne gre vse gladko. Občina bi ta del premoženja že odprodala, pa je prišlo do enomesečne prepovedi sodišča, ker so se dosedanji najemniki sklicevali na sovlaganje v prenovo lokalov, kar pa ni zapisano v pogodbah. Oni so s predplačilom poslovne najemnine prispevali k hitrejši obnovi objekta. Ta vložek se jim obračunava pri najemnini. Sedanji najemniki niso solastniki, kar je po besedah Franca Beravsa tudi jasno iz najemnih pogodb. Te pogodbe ne dajejo najemnikom nobene predkupne pravice, dajejo jim zgolj pravico uadaljnega najema lokalov. Kakšna bo usoda najemnikov, o tem trenutno razmišljajo le najenmiki sami, saj tudi potencialni kupec Dadas d.d. še ne razmišlja, kako bo z njihovo nadaljno usodo oziroma najemninami. Kot je povedal Jože Adamič, direktor Aldebarend.d., pogajalca med občino in Dadasom, jih trenutno bolj zanimajo same možnosti odkupa, saj se jim cena objekta zdi previsoka. Pa tudi z uradno cenitvijo, ki jo je izvedla občina, niso zadovoljni. Seveda obstajajo še vedno interesenti za odkup celotnega kompleksa, na katerem naj bi najprej obnovili strojnico, sanitarije in terasi. S pokritjem bazena s premično kupolo, pa naj bi njegovo uporabnost podaljšali na celo leto. Povezava takega bazena še s fitnes centrom ter izgradnja toboganov naj bi dala dokončno podobo plavalnemu središču, ki naj bi bil na razpolago posameznikom in plavalnemu klubu.
Ugibanj okrog odprodaje trboveljskega bazena je veliko. Ali bo občini uspelo iztržiti nekaj prepotrebnega denarja za svojo malho, ali so strahovi najemnikov poslovnih lokalov pred novim lastnikom le preveliki, ali bomo navadni smrtniki le dobili plavalni center, kot si ga lahko le želimo, ali pa bo to le še ena razprodaja družbenega premoženja. To pa so vprašanja za prihodnost?
Karmen Rajevec
Teden pred ohcetjo
Vidrga - Pet izbranih parov, ki bodo svoj da slovesno izdavili na Vidrgi, se bo to soboto tradicionalno poslovilo od samskega stanu. Okrog 18.00 ure se bodo fantje in dekleta zbrali v gostišču Vidrga, kjer bodo povečerjali. Nato pa se bodo razdelili : dekleta bo organizator odpeljal k Mačku v Šmartno, fantje pa se bodo poveselili v gasilskem domu Kolovrat, za kar bo poskrbel mladinski aktiv Kolovrat. Okrog pol polnoči se bodo fantje napotili v Šmartno. Brez težkih križev na vratu, kot je tod okrog navada, bodo okrog polnoči prispeli k svojim izvoljenkam.
T.P.

Trbovlje - Ureditev deponije Lakonca je trenutno eden večjih zasavskih projektov. Po besedah Zdravka Peska, predstavnika Rudisa, ki je eden izvajalcev, dela tečejo po treh pogodbah. Prva je izdelava in montaža strojno-tehnološke in elektro opreme, sledijo gradbeni objekti zgoraj in na platoju na dnu nadkopa. Vsa dela morajo biti končana do konca marca prihodnjega leta.
R.Š.
Trbovlje - Že kar nekaj odsekov trboveljskih lokalnih cest čaka, da jih bodo prevlekli z asfaltno prevleko. Tako so sedaj končno obnovili in posodobili del ceste v Praprečah. Asfaltna povezava med Klekom in Bovškim (priključek pri Mesečini), je zagotovo pridobitev, ki seje domačini veselijo predvsem zaradi lažjega odhoda na delovna mesta in v šolo.
K.R.
Hrastnik - Javna dela so v teku, pričela pa so se poleg starih izvajati tudi hortikultarna dela (olepšanje okolice,...). Center mesta bo kmalu bogatejši tudi za cvetlični skalnjak. Prav tako so krajani prepleskali igrala na otroških igriščih v vseh krajevnih skupnostih.
T.P.
Hrastnik - Del programa ob skorajšnjem občinskem prazniku je tudi 10. razstava sekcije pletilj, katere otvoritev bo 21. junija ob 16.00 uri v prostorih gasilskega doma v KS Steklarna.
T.P.
■II	Ili	Bi	In	■ _ ìitBX				
Hi	1 ::::::::::::::::::::::::::::::::	m*	. .\\ .t.;.v.v.v.	jga i	O	m	
Je že tako, da kadar nas kdo na silo predrami, zmedeni in presenečeni zinemo, kar nam pač pade na pamet. V hipu smo ali za ali proti. Potem pa si vzamemo čas, premislimo in si premislimo. Nekako tako so v zagorskem delavskem domu doživeli vabljivo ponudbo zavarovalnice Adriatic iz Kopra.
Ponudnik, ki je v Zagorje želel pripeljati zavarovalniško konkurenco, si je svojo agencijo zamisliil v avli delavskega doma. Možje Zagorjan, tudi kulturnik, zato ta hram dobro pozna in ceni. V svoji ponudbi je kritično ocenil stavbo, ki stoji v središču mesta, v kulturnem in poslovnem dogajanju pa ni upravičila svojega ugodnega položaja. V idej ni zasnovi o zavarovalni agenciji je razložil, da bi bil v ta namen poseg v obstoječi prostor minimalen, posli pa donosni. Postali bi lahko vir za sponzoriranje raznih društev, skupin ter prireditev, ki bi se odvijale v delavskem domu. Preureditev v avli ne bi vplivala na dejavnost doma, tudi arhitektura ne bi bila okrnjena. S pomočjo arhitektove skice je ponudil čimboljšo izrabo prostorov, s predvidenim poslovnim rezultatom pa svoj in poslovni učinek delavskega doma.
Direktor kulturnega centra je svetu svojega zavoda napisal, da se mu je v začetku ponudba agencije zdela vabljiva in celo sprejemljiva, dapajemnenjepo temeljitem razmisleku spremenil. Menil je, da se delavskemu domu že dalj časa godi krivica. Poleg tega je mnenja, bi nova pregrada v odprtem prostoru, kot si je notranjost doma zamislil arhitekt Navinšck, motila simetrijo in transparentnost arhitekture. Spremenjen bi bil tudi odpiralni režim stavbe, ker bi prisililo uvedbo dežurstva za čuvanje slik, pohištva, dvoran. Kljub steklenim stenam agencije meni, da bi bil prostorpremalorazsvetljen, ostali pa bi brez shranjeval nega prostora (panoji, stoli, mize). Delavski dom naj služi le kulturni dejavnosti. Stavba sama pa je za agencijo, kot je zavarovalna, tudi premalo varna. Direktor je ponudil svetu, naj pripombe sprejme ali ne, predvsem pa naj jih posreduje občini kot ustanoviteljici centra, ki naj bi se odločila o usodi avle. Svet zavoda je direktorjeve argumente sprejel in jih priporočil občini v obravnavo. Ta naj se odloči. V primeru oddaje dela avle v najem pa naj v pogovore vključi tudi svet zavoda.
Klobčič je ostal zamotan. Odločiti se bodo morali v delavskem domu. Predstavnika ustanovitelja. IS in skupščino, se navadno ob tem vpraša le za mnenje. IS je to temo obravnaval na majski seji. Člani so menili, da so današnji časi povsem drugačni kot čas gradnje te eminentne stavbe, na katero so Zagorjani upravičeno ponosni. Žal je danes vsak program odvisen od denarja in tudi kulturni hram lahko preživi le, če ima denar. Svetu in vodstvu zavoda so priporočili, da zaradi boljšega finančnega poslovanja zavoda del avle oddajo zavarovalni agenciji. Seveda poseg ne sme povzročiti arhitektonskih sprememb doma, najemnina pa mora biti donosna. Z avtoritativnimi pogoji investitorju bi delavski dom lahko pridobil. V IS so še dodali, da bi bilo potrebno dejavnost delavskega doma reševati čelov ito, vključno z vsebinskimi spremembami. Strinjali so se, da kulturni razvoj mesta ne sme biti okrnjen, kvečjemu obogaten. Novi agenciji vrata niso bila zaprta že na začetku. Vprašanje je le, ali bodo nadaljni pogovori dovolj hitri in si investitor ne bo premislil.
Ivana Laharnar
rr	—
Za prizadete poskrbljeno
V vašem časopisu ste v marcu poročali o nesreči stanovalcev hiše na Trboveljski cesti 4 v Zagorju, ki jo je 26. februarja letos uničil požar. Vam in bralcem posredujemo informacije o rešitvi stanovanjskega problema prizadetih stanovalcev, saj nam jesskupnimi prizadevanji uspelo najti zanje primerne prostore za bi vanje in zagotoviti sredstvaza nakup in ureditev.
Petčlanska Potokarjeva družina ima zagotovljena sredstva za nakup in ureditev manjše stanovanjske hiše. To so sredstva odškodnine, deloma pa ugodno stanovanjsko posojilo (po sklepu IS Zagorje). Stanovanje si bodo lahko urejali še s sredstvi solidarnosti podjetij ETI Izlake in Siporex Zagorje (kjer sta zaposlena starša), sindikata in sodelavcev obeh podjetij ter lastnimi sredstvi. Najstarejši stanovalec pogorele hiše Otmar Repovž je našel dom pri hčerini družini v bloku v Kisovcu. S pomočjo odškodnine in posojila pod ugodnimi pogoji, ki gaje odobril IS Zagorje, mu bodo v bloku, kjer stanuje, uredili za bivanje podstrešni prostor. Antonu Feštajnu je občina začasno dodelila v najem garsonjero v novejšem bloku v Zagorju, po sklepu IS pa ga bo lahko odkupil pod istimi pogoji, kot je bilo dodeljeno stanovanjsko posojilo Potokarjevim in Repovžu. Marinka in Alojz Rajner in Marinkina mama Olga pa so si s sredstvi odškodnine kupili primerno stanovanje v novejšem bloku v Zagorju, opremo pa bodo nakupili s solidarnostnimi sredstvi, zbranimi na Obrtni zbornici ter sredstvi podjetij, sindikata in sodelavcev zagorskega S iporexa. Center za socialno delo je ob nesreči nakazal stanovalcem vsake stanovanjske enote znesek enkratne pomoči, IS Sob Zagorje pa je vsakemu posebej nakazal enak znesek pomoči. V vašem časopisu in na Radiu Trbovlje sta bili objavljeni tudi številki ŽR OO RK Zagorje in župnijske Karitas Zagorje. Zbrana sredstva so se, če niso biia namenjena določeni družini, sporazumno razdelila v prisotnosti vseh prizadetih.
Vašem časopisu in vsem, ki so pomagali reševati stisko prizadetih v februarskem požaru, iskrena hvala!
Kadrovsko splošni sektor Siporexa
J
Otroci spet veseli
Zagorje - Člani skupine Snoopy so v ponedeljek na ploščadi prijetno razvedrili otroke in njihove starše. Promovirali so izdano kaseto "Mama luanita”, zraven pa so pripravili še kup zabavnih igric in izžrebali nekaj srečnežev, ki so kupili kaseto. Rajanje na ploščadi seje odvijalo od 16. do 20. ure.
T.P-
a

m 'jr s
v. v.v.	v.v.;.;.;.;.;.;.;.	SNS "čistila"		
	spomenike	wmm:. s:	TLUL;. ::: .
Zagorska Slovenska Nacionalna Stranka si je že dalj časa prizadevala dobiti dovoljenje za očiščenje nekaj zagorskih spomenikov. Akcijo so načrtovali prvega maja, vendar jim zagorska občina do takrat še ni izdala ustreznega dovoljenja. Ko so prejšnji teden javno zagrozili, da bodo v primeru nadaljnjega zavlačevanja po vseh spomenikih razobesili črne zastave v znak protesta, pa so dovoljenje končno dobili.
Predsednik zagorske SNS Anton Pavlič je dejal, da jih pri popolni obnovi spomenikov delno omejuje Zavod za spomeniško varstvo, še bolj pa pomanjkanje stedstev. Na tristo prošenj za sredstva, ki sojih poslali po Zasavju, so se odzvali le trije obrtniki in skupaj nakazali osem tisoč tolarjev. Dodatnih deset tisoč je obljubi la še zagorska LDS, vendarje zaenkrat ostalo lepri obljubah. S temi sredstvi in lastnim delom nameravajo očistiti okolico in ploščad spomenika na Cesti zmage ter popraviti obrobo spomenika iz torace, zakrpati razpoke ne betonski ograji in ponovno izpisati imena na spomeniku pri gostišču Kum ter očistiti spomenik na Lokah. Vsa dela naj bi bila končana v nekaj tednih. Ker je večina članov zaposlenih, bodo največ dela opravili čez vikende.
Akcija je bila odlično zastavljena in vredna vse pohvale, če se ne bi zataknilo pri izvedbi. Akcija bi se morala pričeti in se formalno tudi je v soboto ob desetih dopoldan. Na ploščadi pri spomeniku na
Cesti zmage se je zbralo nekaj članov zagorske SNS skupaj s predsednikom Antonom Pavličem in članom odbora SNS Francem Kržišnikom - Risom iz Ljubljane. Ob ploščadi so obesili zastavo SNS, potem pa seje zataknilo. Ni bilo pravega orodja, ni bilo stroja za čiščenje ploščadi, ni bilo podaljška, lestve,... Čez čas pa je zmanjkalo še delovne vneme tistih nekaj članov SNS, ki so se akcije udeležili. Tako je ostala popoldan ploščad ravno takšna, kot zjutraj.
Na žalost je bilo sobotno dopoldne kaj slaba reklama za zagorsko SNS, saj zgolj zaradi izobešene zastave spomeniki ne bodo nič bolj čisti. Odpadki, ki ležijo po travi in okoli muzeja, pa se lahko pobereju tudi brez posebnega orodja. Samo s propagando in govorjenjem "kaj vse bomo naredili", si SNS v Zagorju ne bo pridobila niti pristašev niti volilccv. Tako lahko zaenkrat SNS zaželimo le bolj uspešno delo na spomenikih v naslednjih tednih in boljšo organiziranost. Pohvalo zasluži zgolj izvirna ideja.
Jože Ranzinger jr.
Posvet cenilcev
POSVET
CENILCEV STROJEV IN OPREME
Izlake - Več kot osemdeset cenilcev iz vse Slovenije seje 9. junija zbralo na Posvetu cenilcev strojev in opreme v Medijskih Toplicah, ki sta ga družba SAMPS Trbovlje in Regionalni center za privatizacijo Ljubljana pripravila v sodelovanju s podjetjem Zasavc. Goste sta pozdravila zagorski župan Matjaž Švagan in direktor SAMPS Slavko Stošicki. Uvodno razpravo je vodil dr. Dušan Mramor, ostale razprave pa Slavko Stošicki, Igor Štubelj, Peter Tribušon, dr. Pavel Kunc in Marko Mlakar. Posvet so zaključili z okroglo mizo, kjer sta spregovorila tudi predstavnika Združenja imetnikov razlaščene lastnine.
T.P.
-- ---------------------
V	.
Ni denarja
Za preventivno zdravljenje rudarjev (letos bodo zbrali potrebna sredstva le za največ 30 zdravstveno prizadetih knapov, ki bodo odšli na največ sedemdnevno zdravljenje v naravna in druga zdravilišča) ni denarja.
Svoj čas so omogočili take oblike zdravljenja vsaj 150 in več zaposlenim. Podjetje je imelo pogodbo z zdravilišči in po tem, ko so bili prisiljeni zmanjšati število dni na zdravljenju od treh tednov na 17, kasneje na 14 dni, so pristali le na enem tednu, le za peščico rudarjev. Po posebnem pravilniku so uvedli krajše, menda 5 dnevne oblike preventivnega zdravljenja za vodstvo in vodilne ljudi, ki obsega tudi specialne zdravniške preglede in drugo. Prihodnje dni pa odhaja večja skupina zdravstveno ogroženih rudarjev na 6 dnevno letovanje na Rab. Sredstva zanj so zbrali izprihodkov podjetja, rudarski sindikat pa je v zvezi z letovanjem svojih članov sklenil, da v stanovanjskih prikolicah (teh imajo doma in v Istri več kot 30), letovalci ne bodo plačali več kot 15 do 22.000 tolarjev za desetdnevno bivanja ob morju oz. v drugih slovenskih letoviščih. Bivanje v prikolicah bodo lahko plačali v treh obrokih. Verjetno pa bo sindikat našel kak dinar tudi za letovanje nekaterih socialno prizadetih članov, vsaj doslej je vedno skušal pomagati tudi tem.
M.V.
I	---------j

m
li!
( -
Uspešni gospodarji
Na Dolah posluje Kmetijsko gozdarska zadruga* katere osnovna dejavnost je odkup mleka (okrog 3000 litrov dnevno) in mesa (1000 - 2000 kg mladega pitanega goveda mesečno). Sekundarno, a zato nič manj pomembno, je delo dveh trgovin in sicer z mešanim blagom in z repromaterialom. Prva naj bi oskrbovala geografsko precej obsežno območje z živili, druga pa s krmili, žiti in reprodukcijskim materialom za kmetijstvo. Pod okrilje Zadruge sodi tudi obrat Dolka, katere glavni proizvodni program je razrez papirja in izdelava vreč, predvsem manjših serij za potrebe živilskeindustrije. V obratu zaposlujejo pred vsem žensko delovno silo. V Zadrugi je včlanjeno 123 prebivalcev tega območja. Večinski del članov je kmetov kooperantov, 25 je zaposlenih delavcev Dolke in obeh trgovin, zaposljujejo pa še računovodkinjo.
Veliki in pomembni dogodki so krojili usodo v bližnji preteklosti na Dolah. 18. septembra lani je bil sklican izredni Občni zbor dotedanje Kmetijske zadruge Gabrovka - Dole, kjer je bil izglasovan predlog o razdružitvi v dve samostojni zadrugi. Zapisniško je bilo že leta 1960 dogovorjeno, da ob nesoglasju lahko pride do razdružitve po teritorialnem principu. Tako seje 1 .januarja letos pričelo ločeno poslovanje za Gabrovko in Dole. Na Dolah je bila leta 1946 že samostojna zadruga, imenovala se je Naproza, vendar je leta 1960 prišlo do združitve s KZ Gabrovka s sedežem na Dolah. Politični dogodki so narekovali, da se je
Neuspeh referenduma o občinah odmeva po celi Sloveniji. Dvignjeni prah se ne bo kmalu polegel. Kako tudi ne, saj seje na zborih občanov izražala velika želja po samostojnosti vasi, da bi postale nove občine. Očitno je bila ta volja zlagana oz. ni bila odraz prave volje. Negativni referendumski izpis, posredno načenja tudi vprašanje zaupnice dosedanjim občinskim in krajevnim funkcionarjem, zaradi katerih so nekateri že razmišljali o odstopu. Sklicevali so se na željo krajanov, ti pa so se odločili po lastni presoji, tokratbrez emocionalnih in strankarskih odločitev, niso privolili v mačka v Žaklju. Kljub pozivu z lističi, naj glasujejo ZA, je bil izid dokaj klavrn.
Za 107. referendumsko območje, ki naj bi obsegalo naselja: Čeplje, Dobovica, Dole pri Litiji, Gornje Jelenje, Gradišče-k.o. Št. Lovrenc, Hude Ravne, Ježevec, Kal pri Dolah, Ljubež v Lazih, Mala Goba, Preženjske Njive, Prelesje, Prevale, Radgonica, Selce, Slavina. Spodnje Jelenje, Strmec, Suhadole, Velika Goba, Zagozd, Zavrh je na dveh voliščih, to je na Dolah in Gradiščih, glasovalo od vpisanih 586 volilcev 391 krajanov, kar pomeni, da je bila volilna udeležba visoka, volitev pa seprocentualno ni udeležilo le 33,28% volilnih upravičencev. Za referendumsko območje je glasovalo 35,55%, proti je bilo 58,82%, nekaj glasovnic je bilo neveljavnih. Slavko Celestina, predsednik upravnega odbora KGZ Dole meni, da je bil referendum sicer dobro pripravljen, za
leta 1973 sedež preselil v Gabrovko, s čemer seje začelo medsebojno obtoževanje in sovraštvo med Dolčani in Gabrovčani. Novosprejeta zakonodaja o zadrugah je povzročila, da so se 20. aprila 1992 sestali predstavniki kmečke zveze, da se preoblikujejo v klasično zadrugo.
Zadrugo vodi upravni odbor, ki šteje devet članov, njihov predsednik in vodja zadruge pa je Slavko Celestina.
Člani se dogovarjajo in posvetujejo o vseh perečih gospodarskih zadevah, ki pa jih žal ni malo.
"Zrazdružitvijoje prevzela novo nastala zadruga vso socialno varnost že zaposlenih delavcev. Moram poudariti, da status zadruge šeni urejen, vsi pa si želimo dokončno ureditev lastnine, ki je bila leta 1960 dana v skupnost, od zemIjišča do stavbe. Prejšnjo namreč bremenijo dolgovi,"je povedal predsednik upravnega odbora Slavko Celestina. Zadruga se je na željo članov preselila na Dole, sedaj pa si želijo, da bi poslovala čim boljše, da bi bila nosilka pozitivnega gospodarjenja v kraju.
Joža Vrtačnik
Kovinarska na Dolah.
neuspeh pa so kriva sredstva javnega obveščanja, ki soljudi pozivala, naj glasujejo proti in republiška volilna komisija. Kadar gre za neuspeh, je vedno treba iskati grešnega kozla in kot je že v navadi, so to sredstva informiranja.
Če bi ljudje v nedeljo večinsko podprli drobljenje na majhne občine, ki so jih v evropskih deželah začeli opuščati, bi državni zbor po sprejetem zakoniku sprejel zakon o ustanovi tvah novih občin v Sloveniji na septembrski seji. Zaradi neuspeha, dve tretjini "novih občin" niso sprejeli, sedaj ni
J	Poslovni
T
Kartica med obrtniki
Obrtna dovoljenjabo po novem izdajala Obrtna zbornica. V sak dosedanji član OZ bo proti koncu junija na sedež svoje obratovalnice prejel izpis iz registra, s tem pa bo stekla takoimenovana akcija "Kartica". V šestdesetih območnih obrtnih zbornicah po Sloveniji bodo med 55.000 obrtniki preverili točnost obstoječih podatkov na terenu. Prečiščene podatke npr. o dejavnosti obratovalnice in poslovnih prostorih, bodo vključili v centralni register Info - handy, jih na karticah razposlali po posameznih območnih zbornicah, le-te pa jih bodo razdelile posameznim članom. Tu se prične sodelovanje vsakega posameznega obrtnika. Glede na to, dabo akcija koristila predvsem njih samim, v Obrtni zbornici naprošajo vse, da podatke preverijo. Če so nepravilni, bodo nove potrdili s fotokopijo dokumenta, iz katerega so razvidni točni podatki - če je izpisana napačna EMŠO, bo potrebno fotokopirati osebno izkaznico. Popravljeno ali dopolnjeno kartico, rnnogi obrtniki so v času svojega obratovanja razširiti ponudbo izdelkov ali storitev, nabavili telefon ali faks, bo potrebno v pismeni ovojnici vrniti na območno zbornico. Tem članom bodo izdana obrtna dovoljenja s podatki, kakršni bodo vpisani na kartici. Pri vseh tistih pa, ki kartice ne bodo vrnili, bo zbornica smatrala, da veljajo dosedanji podatki. Vračilo kartic na posamezne območne zbornice bo trajalo do 25. julija.
In še opozorilo. Brez pravih podatkov 'obrtna zbornica ne bo mogla izdati obrtnega dovoljenja. Brez obrtnega dovoljenja pa obrtnik ne bo mogel delati.
Mateja Grošelj
jasno, kakšna bo nadaljna usoda lokalne samouprave. Mnenja so deljena že o tem, ali je referendum uspel ali propradel. Po nekaterih razlagah so ljudje v nedeljo jasno povedali, da se ne strinjajo z drobitvijo dosedanjih občin povečanju stroškov in državnega aparata.
Jožica Vrtačnik
Vse za naš dom
Trbovlje-Od 7. do 1 l.junijajepotekalavobeh avlah Delavskega doma Trbovlje razstava pod naslovom Vse za naš dom. Pripravilo joje podjetje Expo d.o.o. iz Brežic s sodelovanjem raznih drugih proizvodnih in drugih podjetij. Obiskovalci so si lahko ogledali in tudi kupi li po nekoliko ugodnejših cenah in pogojih razne vrste pohištva - sobnega in kuhinjskega, vrtne garniture, ležalnike, pohištveno blago in še kaj. Obiskovalcev je bilo kar dosti.
T.L
Odklonili mačka v Žaklju
Slavko Celestina
Avtosalon Ford - Hribar odprt
Avtoservis Hribar iz Sela pri Zagorju je pretekli petek odprl svoja vrata za kupce vozil Ford. Tako smo v verigi prodajalcev Avtohiše Kaposi iz Ljubljane tudi v Zasavju dobili prvega uradnega zastopnika in serviserja Fordovih vozil. Avtoservis Hribar bo svojim kupcem nudil vsa vozila Fordovega programa, od najcenejših Fiest (od 18.950 DEM naprej), do
najdražjega Mondea 1.8 CLX 16V (37.200 DEM). Zastopniki Forda ponujajo do tolarja enake cene po vsej Sloveniji. Otvoritve so se med drugim udeležili zastopniki Fordove mreže v Sloveniji in drugih avtomobilskih znamk v Zasavju, med drugimi tudi direktor Summit motors, generalnega uvoznika vozil Ford za Slovenijo Pavel Noč in direktor Avtohiše Kaposi Uroš Jaklič.
S______________________________________________________________^


•	
s	
<5	
	'
8	
	■l/
•	
	
Qj	
O	
P	
•	
1-1. ZELENE OČI-Brandi (5)
2.	- 3. BOTER - Don Juan (4)
3.	- 4. CERKEV ROŽENVENSKA - Oto Pestner (3)
4.	-5. LEP JE DAN-Anja Rupel (2)
5.	- /. PASTIRCE MLADO - Roberto maonlflco (1 )
------------)
iSB!

1.	-2. THE REALTHING - 2 Unlimlted (4)
2.	~4.IFYOUGO-Jon Secada(3)
3.	-3. MMM MMM MMM MMM - Crash test dummies (5)
4.	-5. BABY, I LOVE YOUR WAY - Big mountain (2)
5.	-/. UNITED - Prince Ital Joe A Marky Mark (1)

wm
—>
Sli
Glasujem za :

I
1

Moj naslov:
------------------—----------------------- '
. Glasovanje po doplsnkah ra nastov: RadtoTrbcvfe, Trg svobode 11 a, 61420 Trbovlje I I do srede v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.46.
i... — ■ ■ ■ — - ■ ■	■ ■ —■. ■ —	— ■ ■ ■ —

I

SERVIS
HRIBAR
61410 Zagorje ob Savi, Selo 72, tel.: 0601/64 033
EDINI URADNI ZASTOPNIK v Zasavju
Prodija novih vozil FIESTA, ESCORT, vsi modeli MONDEO. DOSTAVPfl PROGRAM, KOMBI PROGRAM
Prodija ori^nalnih nadomestnih delov in dodatne opreme.
Servisiranje vozil v garancijskem roku in izven garancije.
Možnost nakupa STARO za MOVO, STARO za STARO, KREDITI, LEASING.
8#&
TRBOVLJE
Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje Jel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228

DELOVNI ČAS: vsak delovnik od 7h - 16h.
m
Državljanki
Petričevi
Ne poznam vas in me niti vi, vaša stranka in objavljen članek (Zasavc, 29.4.1994) ne zanimate. Ne nameravam vam oporekati, saj imate pravico do lastnega mišljenja. Le to nam je vsem ženam priborila velika revolucionarka Klara Zetkin in smo jo slovenske žene samo še potrdile in utrdile v naši NOB.
Nisem nameravala odgovoriti na vaš članek, a so me osveščeni in dobro misleči ljudje pregovorili naj vam in vsem podobno mislečim vendar odgovorim. Poglejte se v ogledalo in spoznali boste, kako ubogo malo primitivno revše ste. Saj niti ne veste, kaj je kultura in kulturni človek. Kulturo ocenjujete po obleki. Pa vendar se obleke ocenjujejo na modnih revijah, kulturnega človeka pa ocenjujemo po njegovi srčni kulturi in stopnji izobraženosti. Tako je tudi kulturni Cankarjev dom hram umetnosti in ne zatočišče norcev. Povod in motiv zamoj članek v Zasavcu "Kučana ne damo" je bil čisto naravni odpor do zborovanja na Trgu revolucije v Ljubljani proti neumnostim in brezumju ljudi in proti podžiganju sovraštva	nekaterih
neodgovornih oseb. Pa tudi nespoštovanja in nehvaležnosti do tistih, ki s svojo modrostjo in prizadevanjem, da bi čimbolje vodili našo mlado svobodno slovensko državo, zaslužijo vse priznanje.
V svojem imenu in v imenu vseh osveščenih in dobro mislečih slovenskih žena, protestiram proti vsem zlorabam. Saj se v NOB nismo borili le izpod okupatorskega jarma, temveč tudi za pravico in proti krivici ter za srečno bodočnost naših potomcev.
Ne želim se hvaliti - daleč od tega, toda resnici na ljubo smem priznati, da sem tudi sama prispevala svoj delež. Še deklica semv prvi svetovni vojni izgubila
očeta. Moja mati je kot mlada vdova ostala sama s petero nedoraslih otrok in se borila za naša življenja. Odraščala sem v Zagorju, nato pa v zgodnji mladosti odšla v svet. Življenje me je izoblikovalo. Izobraževala sem se ob delu, dokler tega ni prekinila vojna. Po drugi NOB sem se izobraževala dalje in dosegla višjo izobrazbo. Kot zdravstvena delavka sem v svojem poklicu pomagala na stotine otrokom in odrasl im doma in v svetu. Bila sem udeleženka NOB, po vojni pa sograditelj porušene in požgane domovine - pri gradnj i Pol ikl inike v Lju bi jan i in nekaj zadružnih domov. Pri zdravstveni kulturi sem preko republiških in okrajnih odborov RK organizirala in izvedla na desetine tečajev prve pomoči in tečaje nege na domu, po šolah in na terenu. To niso le prazne besede, potrjene so s priznanji in odlikovaji. Na tujem so nas imenovali	"ambasadorji
Slovenije" in to smo tudi bili. Vse to mi daje zavestno pravično odgovornost.
Nina Nučič, Zagorje
Mnenje k pismom N. Nučič in P. V. Sajovic
Skupaj z vašim pamfletom definitivno	spadate v
komunistično preteklost, kjer ste se tudi naučili vseh psovk in žaljivk! Vi in vsi, ki vaše pisanje mirne vesti odobravajo, preberite vendar nekaj zgodovine o ciljih vaše "avantgarde". Najbolje vas bodo poučili viri, zbrani v Manifestu KPS, spisani na Čebinah leta 1937. Po bitkah in pred novimi zmagami preverite rezultate, citiram iz komunističnega pamfleta z naslovom Kdo more voditi ljudske množice: "... kar z besedami učiš, moraš z dejanji potrditi..." Pa poglejmo, kaj in kako so udejanjali tisti na čelu. So res "potegnili narod iz blata obcestnega jarka, kamor ga je
pahnila buržuazija", so dosegli demokracijo, ko so imeli oblast trdno v rokah, kaj se je dogajalo z najbolj prepričanimi? Berem slavospeve Stalinu: "Stalin -poosebljenje in nada naprednega človeštva, je nesmrten..." Vaši najzvestejši, ki so verjeli v idejo vodilnih, so ponižani in razčlovečeni plačali njihove zablode v udbovskih zaporih. Tito pa je rekel, (cit.): "Iz Partije je izpadlo nekaj preziranih izdajalcev...!" Vaša revolucija je žrla lastne otroke, kako se že imenuje ta navada? Žrtve ste vedno potrebovali,(cit.): "Vsak godrnjač bo neusmiljeno izključen iz vrst delovnega ljudstva..."
Ko je zagorski rudar želel s trebu hom za kruhom v Argentino, so ga za pet mesecev zaprli. Tožilec je utemeljil krivdo in kazen tako, da je (cit.): "... predočil razliko med razmerami v bivši Jugoslaviji in danes, ko je doma za vse dovolj dela!" Pisalo se je leto 1951. Ko je bil vaš narod najbolj lačen, ste pisali (cit.): "...delovnim množicam Evrope grozi lakota in brezposelnost, kar je posledica Maršalove pomoči,... ameriški imperializem vzdržuje oblast s pomočjo nasilja, podkupuje voditelje socialističnih strank..." Čez dve leti pa vas ni bilo sram sprejemati pomoči iz ust sestradanega ameriškega delavca, ko je (cit.): "... na Reko prispelo več tovornih ladij s koruzo, grahom,...!" Po vaše	"skorumpirane"
predsednike strank, pa ste sprejemali, (cit.): "... pride na obisk član laburistične stranke, britanski minister ameriškega državnika..." Z zakonodajo ste se hvalili takole: "Zakon o zadružništvu je najnaprednejši zakon o socialistični gradnji poljedeljstva; zakon o social nem zavarovanju je najboljši na vsem svetu, zakon o nacionalizaciji je odvzel ogromna bogastva izkoriščevalcem..."
Kako pa ste v praksi gospodarili z nakradenim premoženjem5 To bogastvo bi milijoni udarniških ur morali potisočeriti. Živeli bi v raju, ne od dela ampak od obresti in rent! Nesposobnost ste skrili za samoupravljanje in kolektivno odgovornost. Vaši voditelji so že 1.1937 vedeli (cit. Manifest): "... produkti slov. delovnih sil so šli v nenasitno žrelo beograjskih
bank, slov. delavec in kmet naj se gospodarsko osamosvoji, prenehati z izjemnimi fondi in davki za Slovenijo, zdemontažo slovenske industrije..." Pa se je naslednjih petdeset let enako dogajalo! Imeli ste se priložnost učiti od vzhoda (ideologijo) do zahoda (ekonomijo). Učili ste se od kapitalistov, kako polniti lastne žepe in plemenititi nakradeno bogastvo. Tovarne pa so tačas propadale. Berite Manifest in sovražnika definirajte na novo, to je nova buržuazija, iščite pa jo med svojimi! Zakaj so VAŠI sestopili, zamenjali firmo in zastavo, le vaba za volilce je ostala? VAŠ predsednik se je "zamrznil", da se deklarira kot predsednik celega naroda, a konzervacija ne traja večno. V vsa okolja "pasejo" le kameleoni. Kritiko ste si vedno pisali sami. Si VAŠ predsednik že piše samokritiko? Še bolj bo VAŠ! Ko pa boste dovolili, da jo napiše še kdo drug, bo imel mogoče kaj od tega tudi slovenski narod.
Viri za vse zgoraj napisano: stari Zasavci (za vse vrste ruševin); Manifest KPS (polit, program); liter, dela slovenskih avtorjev in spomini živih prič (o "izdajalcih"); leksikon CZ (za kameleone). Literaturo je prelistavala za vas
Aleksandra Forte, Trbovlje
Javno vprašanje
Radi bi postavili javno vprašanje o oskrbovanju oz. dostavi blaga v trgovine, gostišče in druge lokale na Kidričevi ulici v Zagorju. Naj opišemo primer, bolje rečeno "izpad" policista Zlatka Rizviča 7. junija 1994 na križišču pred Medijo.
V Semenarno na Kidričevi 4a je šofer kamiona ERA iz Velenja prvič pripeljal blago, med drugim 100 kosov vrtnih stolov. Ker ni bil prepričan, če je Semenarna pravi naslov, je na križišču skozi šipo vozila spraševal za dostavo. To se na križišču večkrat zgodi, ko šoferji prvič pripeljejo v Zagorje in ne vedo, kam naprej. Mimo se je pripeljal omenjeni policist, grobo (za kar obstajajo priče) nagnal šoferja, da je le ta obrnil vozilo na koncu Kidričeve in parkiral pred trgovino Živa. Od tam sta dve naši prodajalki najprej po stopnicah, nato pa čez prehod za pešce petindvajsetkrat nesle po štiri stole, ki tehtajo

vsak 5 kilogramov.
Sprašujemo se, če bi med tol ikokratnim prehodom s št irimi stoli v rokah kdo zadel eno od prodajalk, kdo bi bil kriv? Ali tudi pol icist, ki je vedel, al i pa naj bi vedel, da poklicani šofer kar tja v en dan ne ustavlja na križišču? Primer s policistom Rizvičem je k sreči edinstven, saj imajo zagorski policisti in njihov komandir g. Klančišar kar precej razumevanja za problem dostave in oskrbe, razumljivo pa je, da ne za parkiranje na že tako utesnjeni ulici.
Ker pa redna dnevna oskrba vendar ne more bili odvisna od muhavosti ali pa dobre volje policije, želimo vsi prizadeti, da se nam na javno vprašanje tudi javno odgovori. Kdo izdaja dovoljenje za postavitev znaka "dovoljena dostava"? Zakaj ga še ni izdal in kdaj ga namerava'’ Pa prosimo, brez urnih omejitev. Zagorje ni Ljubljana in veseli smo, da nam sploh kdo kaj pripelje.
Lastniki podjetij: Marani Semenarna, d.o.o., Marjan Klančnik, Brodar, d.o.o., Elvira Brodar, Salon 1KA, Darinka Grum, Ferdi, mesnica delikatesa, Milan Dolanc, Zagorje ob Savi.
Kanal 10 in stara vozila
Z velikim veseljem beremo vaš tednik. V njem najdemo veliko zanimivega, kar je skrito našim očem v Zasavju. Ker pa v vašem časopisu obešate na "pranger" razne pomankljivosti v našem Zasavju, prosim da daste na "pranger" enkrat tudi Kana! 10.
1.	Na Kanalu 10 namreč predvajajo filme, katerih podnapisi so v srbohrvaškem jeziku!
2.	Pri kontaktnih oddajah je zraven glasba, tako da se velikokrat ne sl iši, kaj gost govori (Primer: Rižner in Holešek o problemu športa v Zasavju).
Poleg tega so na Sallauminesu še vedno parkirani avtomobili, ki ste jih "vi" že dvakrat objavili v rubriki Pranger. Če bi vaš fotograf fotografiral vozila z glavne ceste, bi že prvič posnel registrsko številko, ki je še zdaj na Zastavi 750. Med tem časom
so tja parkirali še: dva BMW-ja, Lada in še en avomobil, katerega znamke si nisem ogledal. Ker vaš časopis v naši družini z veseljem prebiramo, vas prosimo, da daste na "pranger" Kanal 10 in odgovorne za odvoz starih avtomobilov!
Želim vam še veliko uspehov. Tak časopis smo v Zasavju res potrebovali, saj iz njega izvemo marsikaj, kar je bilo dosedaj zamolčano.
Roman Bec, Trbovlje
Pr <rugaf
Pisanje o dogajanjih okrog lokala Amadeus zahteva pojasnilo in dopolnilo, saj je v članku premalo poudarjeno, da je policija v tem primeru večkrat ukrepala. Policijska postaja Trbovlje je v preteklem letu zoper gostinko podala dva predloga pristojnemu sodišču po zakonu o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, letos pa enega. Letos smo podali tudi predlog zoper gostinko zaradi točenja alkohola vinjeni osebi.
Miran Bokalič, komandir PP Trbovlje
Pojasnila
Kar nekaj dolgov iz prejšnje številke se je nabralo. V članku Pr črugat ga žingajo je nejasno zapisano, kdo je plačnik izvršbe (in naj bi bil tudi graditelj vrta) -seveda to ni Javno komunalno podjetje Trbovlje. Na strani 21 pa smo Nando Guček preselili iz ženskega kar k moškemu upokojenskemu pevskemu zboru. Čeprav bi morda pevcem takšna sprememba kdaj tudi prijala, gre le za napako pri redigiranju teksta. Pa še pri upokojencih - planincih je nerodna formulacija pravega naziva, ki je: planinska skupina PD Trbovlje, ki deluje pri Društvu upokojencev.
Uredništvo
Opravialo
Opravičujemo se Mileni Brkovič in družini zaradi napake v zahvali ob izgubi njene mame, kjer je napačno zapisan priimek Stane Stokič in dvakrat objavljena vrsta v besedilu zahvale.
Uredništvo
Odločbe
prihajajo...
Prastaro pravilo ali pregovor, ki pravi - bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega, bo resnično za zmeraj obveljalo. Bolj ga bomo upoštevali, manj težav nas bo doletelo in manj se bomo jezili nad nekaterimi vsakdanjimi nevšečnostmi in tegobami. Res pa je, da se te dni prenekatere občanke in občani kar pošteno razjezijo, ko na odmernih odločbah preberejo zneske, ki jih morajo doplačati na račun dohodnine za leto 1994. Največpritožb ter jeze prihaja iz vrst zaposlenih v manjših podjetjih oziroma v podjetjih, kjer so plače dokaj nizke. Na zagorski upravi za javne prihodke se vsak dan oglašajo prizadeti ljudje in iščejo pravilne odgovore na svoja dohodninska vprašanja, če smemo temu tako reči.
Kje so poglavitni vzroki, da, vzemimo, nekatere delavke, ki lani niso zaslužile več kot 25.000 do 27.000 SIT na mesec, te dni prejemajo odmerne odločbe, na katerih piše, da morajo doplačati celo enomesečno lansko plačo? Prvi vzrok tiči v tem, da so v marsikateri družini med letom uveljavljali olajšave za družinske člane, v napovedi dohodnine pa je otroke, denimo vsak zakonec zase vpisal kot olajšavo. Drugi vzrok tiči v dejstvu, da so v nekaterih podjetjih nepravilno obračunavali akontacije; ponekod so izplačevali osebne dohodke dvakrat na mesec in obakrat obračunali akontacijo, na koncu meseca, torej pri drugem izplačilu pa niso obračunali razlik.
In še primer: zavezanec, ki je imel plačo okoli 41.000 tolarjev na mesec, je prejel odmemo odločbo za doplačilo kar 45.000 tolarjev. Zakaj je moral toliko doplačali? Med letom je uveljavljal olajšave za tri otoke, na koncu leta oziroma letos pa v prijavi dohodnine nobenega.
Tako kot drugod v Sloveniji, tudi v zagorski občini ugotavljajo, da lepo število občanov ni napisalo in oddalo prijave o dohodnini za lansko leto do konca letošnjega marca. Teh je vsaj 250. Te dni jim bodo poslali pozive za vložitev napovedi; če ta ali oni ne bo mogel dokazati objektivnega vzroka za zamudo, bo moral plačati kar precejšnjo kazen. Letos namreč uprave za javne prihodke ne bodo več gledale "skozi prste", kot v minulih dveh letih, odkar smo uveljavili vlaganje davčnih napovedi.
In še to: Približno 80 odstotkov vseh zavezancev bo odmerne odločbe o dohodnini prejelo vsaj do začetka rednih letnih dopustov, vsi drugi pa konec avgusta in kasneje. Ne bo napak omeniti še tega, da bo letos veliko več doplačil kot vračil preveč vplačane dohodnine. Lani je bilo to razmerje ena proti ena, letos bo dva proti ena. Po domače povedano: tokrat bomo morali seči globje v žep državljani, lani pa je to storila država.
Milan Vidic

V trboveljski Strojegradnji d.d. so se morali delavci znova sprijazniti z dejstvom, da jih je preveč. Niso se še dobro zacelile rane zaradi stečaja in velikih odpuščanj (iz STT) pred štirimi leti, ko se morajo soočiti z novimi. Takrat so odpustili delavce iz proizvodnje, tokrat gre izključno za režijske delavce. V podjetju je trenutno 611 zaposlenih. Glede na posle, ki naj bi jih letos še izvedli, na zadolženost v višini kar štirimesečne realizacije in ob upoštevanju vseh starih grehov, lahko "preživi" največ 500 delavcev. To pomeni, da se bo številnim brezposelnim v občini kmalu pridružilo še novih sto. Tako je predvideno zaenkrat. Utegne pa se zgoditi, da jih bodo odpustili še nadaljnih 50.
Odpuščanje pred štirimi leti
Strojna tovarna Trbovlje se je s problemi ukvarjala že od leta 1988, ko se je število delavcev zmanjšalo od takratnih 1600 na 1200. Kljub temu zmanjšanju se je situacija še vedno zaostrovala - do stečaja STT kot starega podjetja v maju leta 1991. Pred tem je bilo ustanovljeno novo podjetje Strojegradnja d.d., ki je zaposlila 600 ljudi. Jugoslovanski trg je takrat začel propadati, zahod je posle s Slovenijo takrat prekinil, v težave sta zašla rudarstvo in energetika, tako se ukrepom ni bilo mogoče več izogniti. "V letu 1993 smo tako sprejeli program za 30 presežnih delavcev oziroma za 5 odstotkov zaposlenih. Tako smo prišli do števila 611 delavcev. To število moramo še zmanjšati, ker so stroški proizvodnje še vedno previsoki in zaposlenih je še vedno preveč ljudi,"je dejal direktor Strojegradnje d.d. Gojko Pešec.
Situacija STT, ki je nastala v letu 1989/ 90, je v letu 1992 potrgala celotno leto Strojegradnje, realizacija je bila komaj 30 procentna. Tega pa v letu 1991 še ni bilo mogoče pričakovati, tudi boljša realizacija podjetja v naslednjem letu ni pripomogla k boljšemu poslovanju. Da ne bi ustvarjali nove tekoče izgube, je torej potrebno hitro zmanjšati število zaposlenih.
Soočenje z "grehi preteklosti"
Sprejeli so nov sanacijski program, ki je vseboval tri variante: stečaj, prisilne ukrepe in odpuščanje presežnih delavcev. Pri ocenjevanju teh variant so se ozirali na
stroške, čas in na poslovne partnerje, kajti z izbiro napačne variante se lahko zgodi še večja poslovna škoda. Glede na to, da bi stečaj in prisilna poravnava imela neugoden vpliv na njihove poslovne partnerje, so se odločili, daje odpuščanje presežnih delavcev trenutno najugodnejša varianta.
Program so delavcem predstavili in skupno ugotovili, da ni druge rešitve kot obstoječa. "Delavci so to seveda sprejeli kot nujno zlo," je Gojko Pešec še dejal.
Zaenkrat še niso izdelali liste trajno presežnih delavcev. Ugotavljanje le teh gre po zakonu, po kriterijih, kjer morajo ugotoviti najprej število presežnih delavcev na posameznih delovnih mestih in potem delavce, ki delajo na teh mestih razdeliti po njihovi uspešnosti, izobrazbi in delovni dobi. Program predvideva trajne presežne delavce, torej po šestih mesecih odpovednega roka bodo delavci na zavodu. Če bodo lahko še kdaj delali v Strojegradnji, pa je odvisno od tega, kako se bo odvijala situacija na trgu in kako bodo uspeli zviševati obseg poslovanja proizvodnje.
Program se bo pričel izvajati, ko bo sprejet sklep o odpuščanju. Dejansko se je ta postopek že začel, formalno pravno pa se bo pričel izvajati nekje konec junija. V dveh mesecih bodo ugotovili imena presežnih delavcev, ki bodo imeli 6 mesečni odpovedni rok. V prvi fazi naj bi odpustili 100 delavcev, od uspešnosti nekaterih projektov relizacije pa je odvisno ali se bo izvajala tudi druga faza, ki bi zapečatila usodo še nadaljnim 30 delavcem.
Načrti
"Na prihodnost moramo gledati opti mi stično, drugače ne bi mogli predlagati tega programa. Recesija na zahodu se umika, razmere v Sloveniji se izboljšujejo, pričakovati pa je tudi umiritev vojne na Balkanu. Izboljšanje razmer za nas lahko pomeni rast obsega poslov in s tem tudi razlog za zaposlovanje novih ljudi," je zaključil Gojko Pešec.
Kai na sindikat
Po besedah predsednika sindikata Lepopolda Očka bi v primeru stečaja prišlo do likvidacije, kar bi posredno pomenilo, da bi vsi zaposleni izgubili delo. Drugi možni ukrep bi bila prisilna poravnava. Očko je mnenja, da bi le ta pomenila slabo propagando podjetja (kar bi se seveda poznalo pri upadu kupcev in zopet posredno bi brez dela ostalo večje število delavcev). Tretji sprejeti način pa je sanacija stanja skozi trajne presežke. Od 611 zaposlenih jih 256 dela v proizvodnji. Razmerje med proizvodnimi in režijskimi delavci naj bi po odpustitvi 100-ih režijcev bilo 1:1-Poslovanje Strojegradnje pač sloni na proizvodnji. Leopold Očko je mnenja, da ta ukrep ni dober, je pa najboljši izmed ponujenih. Sindikatu, ki nima moči sprejemanja, je preostalo le to, da najboljši predlog sprejme. Sklep o tem, kakšna bo struktura odpuščenih delavcev, še ni sprejet in Leopold Očko zatrjuje, da se bo sindikat trudil in zagotovil doslednjo ugotavljanje presežkov v skladu z zakonom o delovnem razmerju in s kolektivno pogodbo. Prav tako bodo pozorni na tiste, ki jim bo po odpustitvi z dela omogočena predčasna upokojitev ali pa bodo upravičeni odpravnine.
Kadar se ladja potaplja, seveda ni edina rešitev pometati dol potnike, ker če je preluknjan krov, škriplje v mehanizmu in se bo tudi prazna slej ko prej znašla na dnu.
Sindikat je bil seznanjen s sprejetim predlogom 9. junija.

Ni vseaa krivo le vodstvo
"Direktor Gojko Pešecje letošnjo pomlad ponudil odstop z mesta direktorja, a ga upravni odbor ni sprejel. Pa ne zato, ker bi bil direktor toliko sposoben, temveč zato, ker drugegadirektorja ne dobijo," jepotarnal Leopold Očko. "Če se stvari ne bodo spremenile že v samem vodstvu, potem ne verjamem, da se bodo stvari odvijale, kot si
vsi zaposleni želimo. Predvsem miselna filozofija vodstva bi se morala spremeniti, se zavzemati za dobiček in ne le za životarjenje."
Vsak tak postopek, ki se ga loti podjetje, da bi se ponovno pobralo nanoge, je odvisen od nešteto dejavnikov. Ni krivo le nesposobno vodstvo, kriva je tudi država. 'V Strojegradnji smo izdelovali dobro cestno mehanizacijo, jo razvijali, posebej ponosni smo naprimer na nakladalec Buli. Le to Slovenija zdaj potrebuje, vemo, da se obnavljajo ceste... Toda ne, njim se bogve zakaj zdi bolje nabavljati mehanizacijo pri tujih dobaviteljih z zvenečimi imeni. Nikjer ni dokazano, da bi bila naša mehanizacija slabša."
Pomen reorganizacije
Leopold Očko poudarja, da se tu stvari ne bodo bistveno spremenile. Delavci bodo še vedno le sužnji. Veseli, da lahko delajo, ne glede na to, da delajo izgubo. To se dogaja, kadar podjetje ne ponuja, temveč sprejema naročila za svoje izdelke. Naročila v takem smislu: "To rabimo in pripravljeni smo
plačati toliko. Nič več, kvečjemu manj. Če ne morete sprejeti, bomo izdelek naročili drugje." Lastnemu programu se bodo v Strojegradnji odpovedali, že tako ga niso dosti razvijali. Osebno mnenje Leopolda Očka je, da se znanja v tujini ne da prodati, prodati se da le "črnsko delo". Nadaljevali bodo delo, diktirano po tuji dokumetaciji, za znanega kupca. "V načrtuje samostojno
podjeteje s programom cestne mehanizacije, toda vprašanje je, če bodo tuji partnerji pripravljeni vanj vložiti sredstva. Če se bo to zgodil o, bomo petdesetim delavcem rešili delovna mesta. Če ne, se bodo priključili stotim, ki bodo poleteli na ceste že avgusta."
Kai. če sanacijski aroaram ne uspe?
Leopold Očko ima tudi v tem primeru pripravljen odgovor. Mnenja je, da bi zapiranje tovarn v trboveljski občini povzročilo katastrofo. Spremenila bi se celotna občinska infrastruktura. "V tem smetišču slovenskega prostora smo očitno pozabljeni od boga," še doda Očko.
Kai pa pravijo delavci
Sklep, kdo bo tisti, ki kmalu ne bo smel več priti v službo, ker se bo pridružil že skoraj 2000 brezposlenim Trboveljčanom, še ni sprejet. Toda vsi zaposleni prihajajo te dni v službo nesproščeni. Čakajo, da pade obsodba, kdo bo ostal in kdo zagotovo ne. V tej moreči atmosferi najbrž težko delajo, saj je čisto človeška lastnost, da se ne
naprezamo, kadar ne vemo, za koga. Med naključnimi delavci, ki smo jih zalotili malo pred drugo uro v pisarnah, se jih je nekaj še vedno sklanjalo nad pisalne mize. Čisto človeška lastnost je tudi ta, da včasih upaš, da vendar ne boš med obsojenimi in se še toliko bolj naprezaš, da bi dokazal sebi in drugim, kako si vendar nepogrešljiv. V času, ko v dnevnem časopisju lahko skoraj vsak dan zasledimo, kako gre še eno slovensko podjetje v stečaj, ali pa odpušča delavce, se zdi, da smo na to navajeni. Pa ni res. Se bolj je treba opozoriti na ljudi, ki se jim čez noč zamajejo tla pod nogami. Ob tistih, ki so bili pripravljeni razkriti svoje mnenje o odločitvi Strojegradnje, d.d., smo lahko zaznali vsesplošno mnenje, ki vlada med zaposlenimi režijskimi delavcimi.
Administratorka: "V službi vlada nekakšna napetost. S sodelavci se o tem bolj malo pogovarjamo, ker nihče ne ve, kdo bo šel in kdo ostal. Večina nas krivi za to vodstvo, vendar je podjetje že tako globoko zabredlo, da niti sami ne vidimo nobene rešitve. Toda odpuščanje delavcev sigurno ne more biti prava rešitev.”
Projektant: "Pravi način, da bi ohranili podjetje, odpuščanje delavcev zagotovo ni. Položaj delavcev je v tem trenutku zares neugoden."
Za konec
Nekdanji več kot tisoččlanski kolektiv, kakršen je bil v času naj večjega razcveta STT, ponos trboveljske občine, se tako osipa iz leta v leto. V Strojegradnji bodo prav z odpustitvijo stotih zaposlenih prišli na številko, ki je bila označena kot optimalna že ob ustanovitvi delniške družbe Strojegradnja. Zakaj tega vodstvo ni (upalo?) storilo prej, seveda ostaja vprašanje. Vse pa kaže, da se tudi v Strojegradnji zrcalijo splošne razmere v občini, ki se z novo stotnijo brezposelnih še bolj poglablja v sivino. Ali je odpuščanje teh delavcev le poteza obupanca ali pa bo prinesla nov zagon podjetju, bo seveda pokazal čas. Upamo le, da ga imajo v Strojegradnji še dovolj za opasanje rešil nega pasu. Res paje, da se lahko ladja vseeno potopi, četudi pomečejo čez krov nekaj potnikov. Če je preluknjana in škripa mehanizacija, ji ni rešitve. Kakšna je torej Strojegradnja?
Katja Božič in Tatjana Polanc
Stroj za nakladanje, ne razkladanje.

; ;->
r i-/« ~>
"Rojen sem v Trbovljah, obiskoval sem srednjo oblikovno šolo v Ljubljani, po njej sem ves čas pričakoval, da bo pričela "obratovati" visoka šola za oblikovanje, ki so jo napovedovali že deset let, vendar sojo iz leta v leto prestavljali. No, vmes sem se vpisal na pedagoško akademijo in jo končal, potem sem pa "otroka ušpičil". Moral sem se zaposliti, najprej v OŠ v Trbovljah, od koder sem pobegnil po enem letu. Zaposlil sem sc v TKI Hrastnik kot oblikovalec. Tam sem delal tri leta, nato sem šel na svoje. Dobil sem status samostojnega kulturnega delavca in tako delam že skoraj tri leta" je v začetku pogovora povedal samostojni kulturni delavec Dušan Kastelic.
Kako si oblikovanje spremenil v svoj poklic?
Že v osnovni šoli sem rad risal in si izmišljeval zgodbe. Risal sem stripe... V srednješolskih in študentskih časih sem si z ilustracijami za Cicibana, Pionirski list in mladino služil žepnino. Kerpaseziiustracijami bolj težko preživi, sem se začel ukvarjati še z designi. To me je začelo čedalje bolj vleči, tako, da zadnje čase v glavnem oblikujem.
Si lahko povezoval ilustracijo in oblikovanje?
V začetku sem mislil, da moram v designu nujno pokazati, da znam tudi risati. Vendar sem čez čas spoznal, da to ni najbolj posrečena kombinacija.V zadnj em času se tega izog ibam. Svojih oblikovalskih kreacij ne utrujam po nepotrebnem z ilustracijo. Ilustracija je ilustracija, design pa design.
Kaj ti pomeni sedaj design: poklic, zaslužek ali tudi tukaj iščeš kaj več?
Ne, v oblikovanju iščem nekaj več, pravzaprav se ilustracija čedalje bolj pomika v ozadje. Čeprav imam kar nekaj načrtov v tej smeri.
Širša publika te je začela spoznavati z naslovnic Mladine. Kako je prišlo do tega sodelovanja, kdaj si začel s tem?
Z Mladino sem sodeloval že v srednji šoli, v Mladih potih. Tega je že skoraj 15 let. Po prihodu iz tedanje JLA me je novi likovni urednik Mladine Ivo Štandeker (op. ur.: novinar Mladine, ki so ga ubili v Sarajevu) povabil k sodelovanju. ZMladinozadnječase sodelujem precej manj, tu pa tam pa še vedno ušpičim kakšno naslovnico.
In kaj te je vleklo v Mladini, kakšne ilustracije, si delal le po naročilu ali si prodajal svoje izdelke bolj svobodno?
Glede na naročilo sem si izbral "stil izražanja". Moje ilustracije in stil sem prilagajal temi, tako, da se večkrat ni vedelo, da jih riše isti avtor.
S katero Mladinino naslovnico si bil najbolj zadovoljen?
Mogoče s čisto prvo, ki sem jo naredil. Takrat jeMladina izhajala v zelo veliki nakladi, povsod sojo brali. Spominjam se, kako so se mi tresle roke, ko sem v trafiki kupil Mladino z mojo prvo naslovko.
Nujno si prišel v stik tudi s politiko, te politika kaj vleče?
Čisto nič. Politika mi služi samo za inspiracijo. Moram pa priznati, da večkrat o kakšni temi, ki jo moram ilustrirati, nisem podrobneje seznanjen. Takrat udarim kar na blef. Do sedaj še nisem preveč usekal mimo. Občudujem politične karikaturiste, kakršen je Franco Juri, ki so si iz sila dolgočasnih tem sposobni vsak dan izmisliti soliden štos. Tudi sam sem dobil ponudbo, da bi za enega slovenskih dnevnikov vsak dan narisal aktualen štos. Vendar to ne bi šlo; vsak dan si izmišljevati štose, ne glede ali si slabe ali dobre volje, ali le boli zob... Tega ne bi zmogel.
Z oblikovanjem embalaže si se prvič bolj resno srečal v Tovarni kemičnih izdelkov, kjer si bil zaposlen?
Resje. Do takrat sem mislil, da o tem vem vse, takrat pa sem spoznal, kako ogromno mi manjka! V srednji šoli za oblikovanje so nas npr. učili pisati razne srednjeveške pisave. Kot menihi smo cele noči prečuli ob pisanju rokopisov s pristriženimi gosjimi peresi. Bore malo pa so nam povedali o sodobnih tipografijah, o tem, kako komuniciraš s tiskarji... Vsega seje bilo treba na novo naučiti - "s krvavim znojem plačati V
Treba je predstaviti nek izdelek - kako iščeš, kako boš predstavil izdelek - te zanima le oblikovna plat ali tudi kaj drugega?
Največkrat moj prispevek ni samo čisto oblikovanje. Če se le da, sodelujem pri celotnem kreativnem postopku. V TKI imajo npr. nekakšen kreativni team, skaterim skupaj iščemo rešitve. Postavimo smernice: kakšna naj bi bila embalaža, kako bogata in razkošna je lahko, najdemo ime, pristop do kupca na trgu... Največji problem je cena. Embalažaje nemalokrat dražja od izdelka, kije v njej, kar
_________
se v potrošnikovem žepu zelo pozna. Predvsem embalaža čistil mora biti poceni, medtem ko si pri kozmetiki lahko privoščimo malo bogatejšo. Preden se lotim dela, moram imeti vse zgoraj naštete parametre. Če se kakšen od parametrov kasneje spremeni, mi zna podreti celoten koncept.
Večino izdelkov TKI v zadnjih letih si oblikoval ti. Si zadovoljen s svojim delom?
Novejše so zadeve, bolj sem zadovoljen z nj imi, so pa nekatere zadeve, ki sem j ih naredil pred leti, v t.i. vajeniški dobi, s katerimi sem izrazito nezadovoljen. Kar groza me je, ko vidim kakšnega svoj ih ponesrečenih izdelkov v trgovini. Toda vajeniška doba je za mano, izdelki so čedalje boljši.
Verjetno si zadovoljen tudi z designom kolekcije YOURS, za katero si dobil "Oscarja za embalažo 94”?
Najprej bi te popravil. Z oscarjem je bila nagrajena škatlica moškega lotiona po britju in ne cela kolekcij a. Prav tako je malo nerodno, ker se v zvezi z oscarjem v medijih pojavlja samo moje ime. Kot da bi bil jaz tudi proizvajalec izdelka in ne samo oblikovalec. Do nesporazuma je prišlo, ker v TKI niso bili zainteresirani, da bi na natečaju sodelovali skupaj, zato sem sodeloval pač sam. prijavnico sem kot pošiljatelja - plačnika kotizacije in kot oblikovalca navedel sebe. Iz
m
m

m
te prijavnice pa so prepisali podatke za diplomo in medije. Naj se torej ve, daje proizvajalec TKI Hrastnik in, daje vsebina vsaj tako dobra kot embalaža.
Lahko to nagrado primerjamo s kulturniško nagrado - npr. nagrado Prešernovega sklada?
Kaj pa vem. Predvsem "oscar" ni denarna nagrada, moralno pa mi izredno veliko pomeni. Nagradaje pomembna, podeljujejo Gospodarska zbornica Slovenije, dela ocenjujejo najeminentnejši strokovnjaki svoje branže po strogih evropskih merilih kvalitete. S to nagrado imam pravico sodelovati na "Eurostaru" - nekakšnem evropskem oscarju. Oscarja je dobila škatlica kot celovit izdelek -to pomeni, daje dober tako design kot izdelava, da škatlica ustreza strogim ekološkim predpisom itd... Škatlico so tiskali v Španiji. Zelo dobro so opravili svoje delo. Zanimivo je, da je ta španska škatlica kljub transportu in carinam cenejša od domačih... Ko smo že pri primerjavi kulturniških nagrad in oscarjev. Pred leti sem za letošnjega dobitnika nagrade iz Prešernovega sklada oblikoval plakate in propagandni material za d ve njegovi predstavi. Dobro sva se ujela, pri delu sem užival. Nato je s to predstavo odšel po svetu in doživel velikanski uspeh. Ko se je vrnil mi je ob pogovoru ob kavici rekel, "Dušan, veš v čem je bistvo uspeha? V tem, da sodeluješ z najboljšimi." No, jaz sem bil takrat malo užaljen, ker se mi je zdelo, daje letelo name. Toda kò sem razmislil, sem ugotovil, da ima popolnoma prav. Kaj mi pomaga, če naredim najlepše oblikovano škatlico na svetu, če jo v tiskarni "zafušajo". Zelo skeptičen sem bil, ko so se v TKI Hrastnik odločili, da bodo dali škatlico tiskati v Španijo. Kako neki jih bom kontroliral, kaj delajo z mojim izdelkom? Poslal sem j im čistoris, poslal semjim maketo, filme z motivom in besedilom, čez kakšen mesec je prišla škatlica nazaj točno takšna, kot smo si jo zamislili.
Po oscarju za embalažo je seveda logično vprašanje: kje so tvoje meje?
Upam, daje to šele začetek. Pred desetimi leti sem delal velike "kikse". Danes pobiram
nagrade... Ufff - kaj bo šele čez deset let! Ha, Ha...
Si samostojni kulturni delavec. Delaš v Zagorju. Je to dovolj na očeh tvojim naročnikom?
Problema oddaljenosti zaradi sodobne tehnologije in povezljivosti računalnikov sploh ni. Zadnjo naslovnico Mladine so naročili v četrtek ob petih popoldne, v petek ob dveh zjutraj pa je bila že v tiskarni. Pa se sploh nisem premaknil iz delovne sobe. Ilustracijo vredakcijo, ki je v centru Ljubljane, lahko dostavim hitreje kot nekdo, ki stanuje npr. v Šiški. Je pa drug problem v tem, da sem ilustracije dolga leta risal anonimno ali pod raznimi psevdonimi. Potem sem kar naenkrat ugotovil, da me živ bog ne pozna, da moje ime na trgu nima ustrezne cene. Zad nje leto se zato pod svoja dela podpisujem.
Kaj ti pomeni otroška ilustracija. Je to spomin na lastno otroštvo, stik s sinom ali kaj drugega...?
Vse skupaj najbrž. V PIL-u sem pred leti (pod psevdonimom, ha, ha) risal strip SIGISMUND. Sigismund je cerkveno ime za Žiga, kakor se imenuje moj "tarnal". V stripu nastopata Žiga in papagaj Koko, ki je prav tako resnična "osehnost". Za cicibana pa sem začel risati bolj po naklučju - kot študent nisem imel denarja, pa sem se ponudil Božu Kosu, takratnemu uredniku Cicibana. Zadnje čase se poizkušam z lastnimi zgodbicami, ki jih tudi ilustriram. Na ta način si sam izberem temo in se tako izognem temam, ki mi ne
ležijo. Slabo npr. rišem ljubkeotroškeobrazke, raje narišem škratke, pa čudne živali...
Kaj pa sin Žiga meni o sebi kot strip junaku?
Zdi se mu imenitno. Je pa še premajhen, da bi razumel. Gre pa po mojih stopinjah. Včasih po cele ure prebira mojo ogromno zbirko stripov. Pravzaprav gleda slike.
Strip nekateri razglašajo za šund. Je zate to umetnost?
Strip je lahko najhujši kič ali pa največja umetnost, prav tako kot vsak drug medij. V stripu sem vedno videl velik izziv. Če hočeš narisati dober strip, moraš biti dober risar, dober režiser, scenarist, scenograf, kostumograf in igralec v eni osebi. Strip je poceni način, da se celovito izziviš. Res pa se pri nas objavljajo bolj pogrošni stripi. Redki poizkusi, da bi pri nas izdajali kvalitetne stripe, so propadli. V tujini so stripi umetniška dela, primerljiva znpr. klasičnimi deli kakršna je Ana Karenina. Zadnje čase zaradi bolj agresivnih sodobnih medijev, kot so video ali računalniške igrice, stripu naklada zelo upada. Toda nekateri avtorji, ki v stripu kljub vsemu vztrajajo, so res vrhunski.
Zraven si bil, ko smo ustanovili Zasavca. Zanj si naredil logotip in oblikoval prvih nekaj številk. Si s svojim delom zadovoljen?
Seveda! Naredil sem ga najboljše, kot sem znal v tistem trenutku. Če pa bi ga delal danes, bi bil popolnoma drugačen. Vsak design je zrcalo trenutka. Sicer pa se je Zasavc zelo dobro "prijel" v tem okolju. Dobil je svojo težo. Moji starši sploh niso verjeli, kako pomembno nagrado sem dobil, dokler tega niso prebrali v Zasavcu.
Zadnje čase se v Zasavcu bolj malo pojavljaš - težko te je dobiti, očitno imaš dovolj drugega dela. Kdaj lahko pričakujemo kakšno tvojo risbo na naslovici Zasavca?
Kmalu! Obljubim!
Marko Planinc
D1S v Slovenski Bistrici
Slovenska Bistrica - Prejšnjo soboto je bila v grajski dvorani v Slovenski Bistrici letna delovna skupščina Društva izgnancev Slovenije. Na njej je sodelovalo okrog 80 delegatov iz Krajevnih organizacij DIS iz vse Slovenije, člani izvršnega, upravnega in nadzornega odbora ter člani častnega razsodišča društva izgnancev Slovenije, novinarji in povabljeni gostje.
Obravnavali so gradivo o delu društva in njegovih organov. Odločali so tudi o dopolnitvi statuta ter izvršili nadomestne volitve v organe društva. Spregovorili so še o poteku razprave in izidih glasovanja na 20. redni seji Državnega zbora RS, na kateri so v začetku junija poslanci in vodje poslanskih skupin podajali svoja mnenja in se opredelili o vsebini predloženih predlogov zakonov o vojaških vojnih invalidih, o vojnih veteranih in o žrtvah fašističnega nasilja, ki zadevajo tudi izgnance. Prav tako so razpravljali o odmevnosti novinarske konference, sklicane ob Dnevu izgnancev.
Na konferenci so odgovorili še na nekaj nerešenih vprašanj s področja izgnanstva in o načinu obeleževanja prav tako jubilejne 50-letnice vrnitve izgnancev v domovino, ki bo prihodnje leto (1995), ko bo precej prireditev tudi v okviru 50-letnice zmage nad fašizmom, katerih ne smemo prezreti !
R.M.
Srečanje izgnancev v Ljubljani
Ljubljana - V rekreacijskem centru Mostec v Ljubljani so se 7. junija ob spominskem dnevu že tretjič zapored zbrali nekdanji izgnanci. Bilo jih je preko tisoč skupaj s svojci in prijatelji.
Zbranim je po uvodnih besedah predstavnika organizatorjev srečanja zelo ganljivo spregovoril predsednik IO Društva izgnancev Slovenije Slavko Kunej, zvrstili pa so se še: predsednika Zasavskega in Gorenjskega koordinacijskega odbora DIS (Rudi Matko iz Trbovelj in Tone Kristan iz Kranja), ljubljanski župan Jože Strgar (tudi sam izgnanec) in poslanec Državnega zbora Marjan Podobnik. Prireditev je obiskal tudi general-polkovnik Branko Jerkič in se z izgnanci prisrčno pogovarjal.
Ob kulturno zabavnem sporedu so se udeleženci srečanja sprostili in obujali spomine na najtežje dni, ki so jih doživljali v izgnanstvu po raznih taboriščih in se seveda ob tem spraševali, ali bodo odgovorni končno prisluhnili njihovim težavam in ugodili upravičenim zahtevam, saj je to moralna dolžnost sedanje oblasti, ker gre za odpravo krivic, ki sojih prizadeti občutili vse od vrnitve v svojo domovino v letu 1945.
'm	a	m 			14	IH	itti	illl ru		s® Š1	ifš :i	S : ru	v:-:-:-:*:-:*?: N	fpl a	1 g	:
■ .• • «					 N	a	EfrCrilf		«(!		C?	ali		::::::::::::: ::::::::::::	i	::::::
Vse dobre ljudi in ljubitelje živali vabimo, da se pridružijo Društvu proti mučenju živali Trbovlje, oziroma nam kakorkoli (predvsem finančno) priskočijo na pomoč.
Pri opravljanju našega prostovoljnega, humanitarno -karitativnega dela smo odvisni le od svoje članarine ter prostovoljnih prispevkov (smo brez tolarja uradne pomoči) in je zato naše delo še bolj oteženo, kot bi sicer bilo. Med drugim veliko sodelujemo in pomagamo živalskemu zavetiščuMilene Moči vnikna Visokem pri Kranju z zdravili in hrano, iščemo živalim stare ali nove lastnike...
Denarne prispevke za pomoč temu azilu lahko nakažete s splošno položnico na naš žiro račun - seveda s pripisom "prostovoljni humanitarni prispevek za Visoko". V primeru, da se boste odločili, da nam pomagate, vam svetujemo, da potrdila o plačanih humanitarnih prispevkih shranite, saj jih boste prihodnje leto lahko uveljavljali pri olajšavi dohodnine za leto 1994.
Radi bi vas opozorili tudi na to, da se s plačilom na enotah Ljubljanske banke Zasavje izognete plačilu bančne provizije. Številka našega žiro računa je 52700-620-112-05-1330110-10076/10. Če želite izvedeti kaj več, nam lahko pišete na naš naslov DPMZ Trbovlje, p.p. 43, Trbovlje, ali pa pokličete na telefon (0601) 26-032 (popoldne ali zvečer) ali 22-623.
Vabljeni pa ste tudi na naše sestanke, ki so zaenkrat vsako nedeljo ob 17. uri v DPD Dobrna Trbovlje, na Hohkrautovi 51.
Predsednik DPMŽ Trbovlje Roman Turnšek
pa je toliko bolje, saj imajo sladkorni bolniki pogosto okvarjeno ožilje.
Skupaj je bilo zbranih 197.044 SIT - od tega so 139.550 SIT prispevali člani hrastniškega društva (177), 57.494 SIT pa so prispevali nečlani, obrtniki in posamezna podjetja (42). Ob uspešno zaključeni akciji se člani društva vsem iskreno zahvaljujejo, saj se zavedajo te pridobitve, kije skoraj povsod po Sloveniji že običajen zdravstveni pripomoček.
S.M.
Ples pod kozolcem
R.M.
Glukozni analizator
Hrastnik - Društvo za boj proti sladkorni bolezni je letos izvedlo akcijo zbiranja finančnih sredstev za nabavo glukoznega analizatorja (aparata za merjenje - določanje koncentracije krvnega sladkorja). Aparat bo v laboratoriju zdravstvenega doma v Hrastni ku omogočal natančnejše določanje krvnega sladkorja, poleg tega pa zahteva manjši vzorec krvi. Pridobitev za sladkorne bolnike je v tem, da jim ob vsakokratni kontroli pri diabetologu ni potrebno krvi več odvzemati "iz žile" (venski vzorec), ampak jo lahko dajo izprsta. To
Kopitnik - Planinsko društvo Rimske toplice organizira prijetno sobotno popoldne pri koči na Kopitniku, kjer bo "ples pod kozolcem". Zabava se bo pričela ob 15. uri.
K.B.
Izleti
Trbovlje - Planinsko društvp Trbovlje organizira enodnevni skupinski izlet na Peco. Izlet bo v soboto, IS.junija. Prijave zbirajo v društveni pisarni še danes popoldan. Vzpon na Peco bo potekal iz Črne, sestop pa bo v Toplo.
T.L

m
i?
» J
Ni prvič, da Slovenska ljudska stranka predlaga uvedbo nacionalne pokojnine. Prvič smo za to slišali že med minulo predvolilno kampanjo, pozneje še na nekaterih strankinih posvetovanjih in slednjič zdaj, ko se približuje občni zbor upokojenske zveze te stranke.
Hvalevredna je pobuda iz njenega programa, ki dopušča možnost, da upokojenec dela, dokler je to mogoče, upokojitev pa naj bi bila prožna, sporazumna, postopna in dostojna. Najnižja pokojnina naj bi zagotovila povračilo minimalnih stroškov bivanja v domu starejših.
So pa v upokojenski zvezi proti linearnemu višanju pokojnin, ker se na ta način razlika med pokojninami veča. Predlagajo, naj bi ob usklajevanju višali pokojnine, predvsem najnižje pokojnine, dokler ne bi dosegli želenega razmerja 1 : 3,5.
Postopno naj bi uvedli nacionalne pokojnine, ki bi omogočale preživetje predvsem starejšim in tako pridobljena pokojnina naj bi se izplačevala iz
državnega proračuna. Vdova ali vdovec pa naj bi prejemala popolno pokojnino, ne le 70 odstotkov pokojnine svojega umrlega partnerja.
Ali je nemogoče mogoče? Lepo bi bilo, če bi bilo, vendar žal v tem primeru še lep čas ne bo. Pravica do pokojnine izhaja iz dela, delovne dobe in višine prispevka, ki gaje upokojenec plačeval. Čeprav bomo po vsej verjetnosti dočakali nekatere spremembe v sedanjem pokojninskem sistemu, je malo verjetno, da bi odpravili linearno višanje pokojnin, kajti tu gre za pravico, ki je ni mogoče meni nič tebi nič odpraviti. Kot ni verjetno, da bi denar za nacionalne pokojnine pričarali iz državnega proračuna. Država še zdaj marljivo obeša na pokojninski sklad številne prispevke in dajatve, vključno nekatere socialne, da pa bi v doglednem času utegnile nase prevzeti skrb za izplačevanje nacionalnih pokojnin, je vsaj za zdaj bolj kot ne utopija. Zato so predlogi Slovenske ljudske stranke sicer zanimivi, po vsej priliki pa še lep čas neuresničljivi.
Milan Vidic
Lovski pevski zbor in rogisti na Tržaškem
Slovenski lovski pevski zbor v Boljuncu pri Trstu organizira letošnje srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in skupin rogistov. To bo že 21. takšno srečanje. Vsakoletno srečanje je povezano s koncertnim nastopom pevskih zborov in rogistov iz zamejstva in Slovenije. Teh srečanj se udeležujejo zbori in rogisti iz avstrijske Koroške, Tržaškega in Slovenije.
Letošnje srečanje bo to soboto popoldan v Boljuncu pri Trstu. Udeležila se ga bosta tudi Lovski pevski zbor lovske zveze Zasavje iz Trbovelj ter Zasavski rogisti iz Litije. V celoti pa bo nastopilo 30 zborov in skupin rogistov. Pod vodstvom svojih zborovodij, Trboveljčane bo vodil Viktor Dolar, rogiste pa Dane Namestnik, bodo peli in igrali skladbe, ki jih je od predlaganih izbral strokovni odbor. Vsak zbor bo zapel tri pesmi, rogisti pa zaigrali dve skladbi. Zbori bodo nastopili v raznih dvoranah, tako na Opčinah, kakortudi na Proseku, Repentaboru oz. Boljuncu, skupen nastop vseh sodelujočih bo potekal v velikem šotoru v Boljuncu. Po konačnem pevskem nastopu bo sledilo družabno srečanje. Sodelovala bo domača pihalna godba iz Brega. Udeleženci srečanja bodo počastili padle in umrle pri spomeniku v Dolini, sprejel pa jih bo župan občine Dolina pri Trstu. Na predvečer dogodka, v petek torej, pa bodo odprli v gledališču F. Prešern, razstavo lovskih motivov in umetnih izdelkov iz naravnega okolja.
T.L.
Črni potok
Trisje - V Domu Tišje v Črnem potoku je bilo v nedeljo, 12. 6. tradicionalno srečanje s svojci. Zamisel, ki je vzniknila pred več kot petnajstimi leti o drugačnem popoldnevu oskrbovancev doma in njihovih sorodnikov, je prerasla v družabno srečanje z bogatim kulturnim programom, v katerem so nastopile pevke dekliškega noneta iz Šmartna, članice Plesne skupine ŽU-ŽU iz Litije in Sandra Cimperman, ki je prireditev moderirala in recitirala pesmi članov literarne skupine Besednesence. Spregovorila sta tudi direktor doma Gusti Grošelj in predsednik domske skupnosti Alojz Štraus. Podelili so knjižne
nagrade dolgoletnim zunanjim sodelavcem in odprli prodajno razstavo izdelkov oskrbovancev.
Joža Konjar
Domske novice
Trbovlje - V domu upokojencev Franc Salamon Trbovlje razstavlja suhe pastele in akvarele umetnik Silvo Lipičnik. Silvo Lipičnik je Zagorjan, uspešno je končal osnovno in poklicno šolo. Zaposlen je v Mehaniki T rbovlje kot obratni ključavničar. V likovnih in filmskih krožkih na osnovni šoli Zagorje si je pod vodstvom akademskega slikarja Franca Kopitarja pridobil dodatno znanje in s tem utrdil svoje naravne likovne sposobnosti. Član RelikaTrbovlje je od meseca novembra 1992. Razstava bo odprta od 6. junija do 30. junija. To je slikarjeva druga samostojna razstava.
Precej slik bo podaril domu.
Danes so za stanovalce doma pripravili piknik pri Kantini. Potekajo razne družabne igre (domino, Človek ne jezi se, pikado, hitrostna vožnja z vozički). Zmagovalcem so pripravili nekaj lepih nagrad. Stanovalce zabava harmonikar Franc Vrtačnik.
Marija Sajovic

Moj hobi
Skoraj vsak človek ima kak svoj hobi, tako tudi jaz. Rešujem križanke, poslušam glasbo in berem knjige. Zelo rada imam križanke, ki so težko rešljive. Nikoli pa ne pomislim, da bi bila izžrebana, ker imam zadoščenje že v tem, da jo pravilno rešim.
Zelo rada poslušam narodno - zabavno glasbo, lepe popevke, najbolj pa obožujem lepoto operne glasbe. Ko sem še hodila v službo, sva s kolegico večkrat šli v Ljubljano v opero, kjer nisem samo poslušala lepih glasov opernih pevcev, ampak sem opero tudi doživljala. Še dolgo potem mi je vsaka od njih ostala v spominu.
Kadarkoli poslušam po radiu ali televiziji operne melodije čutim v sebi neizmerno srečo in zadovoljstvo. Zelo ljube in všeč so mi knjige, v katerih pisatelj opisuje prelestno lepoto gorskih vršacev. Zdi se mi, da so gore in glasba tesno povezani med seboj. Čeprav sem že v letih, se mi v srcu še vedno budi želja, da bi vsaj še enkrat gledala v božajočo luč sončnega zahoda, ki izžareva iz gorskih vrhov.
Slavica Krevel Iz glasila Jesen življenja
i&m.
su
11:111111
IH
‘Koncert upokojencev v
Qorici
Občnega zbora Društva slovenskih upokojencev za Goriško v Gorici onkraj meje so se udeležili tudi predstavniki Društva upokojencev Trbovlje. Društvi sta že deset let pobrateni in svoje vezi utrjujejo z vsakoletnimi izmenjalnimi obiski in razgovori. Tokrat je bilo srečanje 28. maja v kulturnem domu v Gorici.
Občni zbor so pozdravili predstavniki nekaterih društev upokojencev, predvsem iz Trsta, Nove Gorice, Kobarida, pa tudi predsednik DU Trbovlje Florjan Plevnik. O delu goriškega društva je govoril predsednik Miladin Černe. Omenil je, daje njihovo društvo eno najbolj delavnih slovenskih društev v Gorici, da imajo usklajena pravila po italijanski zakonodaji in imajo tesne stike tako z ostalimi upokojenci onstran meje, kakor tudi v matični domovini. V matični domovini Sloveniji imajo mnogo prijateljev in dosti podpore, vrhovi slovenske politike pa nimajo dosti posluha za njihove probleme, čeprav dobro vedo, da so trdna veja istega debla. K osamosvojitvi Slovenije so tudi ti doprinesli svoj delež.
Težijo jih nameni nekaterih krogov v Italiji, ki Slovencem niso v prid. Za slovensko manjšino vse doslej niso sprejeli niti najosnovnejših predpisov o zaščiti. Občnega zbora seje udeležilo 200 od 575 članov. Izredno dobro vzdušjepajepo občnem zboru ustvaril med udeleženci moški pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje. Pod vodstvom Alberta Ivančiča so peli narodne in delavske pesmi. Seveda sta najbolj užgali Zdravljica in pa Primorska vstani. Udeleženci so bili s koncertnim nastopom trboveljskih pevcev - upokojencev neverjetno zadovoljni. Za letošnji občni zbor so Goričani pripravili tudi brošurico z opisom dela njihovega društva v času od leta 1982 pa do letošnjega leta. Iz brošurice je razvidno, kako bogata je njihova dejavnost na raznih področjih - kulturnem, izletniškem, športnem, družabnem, rekreacijskem in še kakšnem. Trboveljskim upokojencem lahko štejemo v dobro, da vzdržujejo s slovenskimi upokojenci v Gorici oziroma na Goriškem tako dobre in prijateljske stike.
Tine Lenarčič
Parnasova pota
ureja Franci Lakovič
Romana Žagar
Zarjavefe troùente
Litijski KUD Zgaga je po nekajmesečiiem odmoru znova zaživel. Dašo zgagarji v popolni formi, dokazujejo s prireditvami kot je veliki koncert, ki so ga že lansko leto poimenovali Zarjavele trobente, in bo v počastitev dneva slovenske samostojnosti potekal, 24. junija, ob 18. uri na prostem, prostor pa bo posodil tenis park AS v Litiji.
"Na tej prireditvi se bodo že drugo leto zapored zbrali Rock ansambli, ki so pred leti soustvarjali slovensko glasbeno sceno. Nekaj med njimi je tudi takih, ki se zberejo samo za to priložnost in so v preteklosti zabavali generacije," pravijo Litijski kudovci. Med najstarejšimi so vsekakor ansambli: Volvox, Sonce, Zimmer frei. Pravkar prišli in še drugi zarjaveleži iz 70-tih.
Seveda prireditev ne bi bila popolna, če ne bi nastopali tudi mlajši ansambli zdajšnjih generacij, to so: Thegitars, Geoss in Thedrinkers, ki so bralcem Zasavca že znani in že dobro uveljavljeni v slovenski rock sceni. Kot gostje prireditve bodo nastopili še ansambel Orlek, pravkar so izdali svojo drugo kaseto, ansambel Victory, Spiny band in Skytowers. Prireditev bo povezovala Saša Einsidler. Torej na dan slovenske samostojnosti utegne v Litiji skupaj zZgagarjibiti zanimivo tudi za vse ljubitelje dobre glasbe.
Karmen Verdenik
Ketca Krasni!^ v Krutih
Konec preteklega meseca se je slikarka Helca Krasnik, članica likovne skupine Relik, že dvanajstič udeležila slikarskega planinskega tabora v Vratih, dolini pod Triglavom. Kot vedno doslej so jo tudi tokrat povabili v goste s strani Planinskega društva Jesenice. Kljub slabemu vremenu, je skupno z ostalimi udeleženci tabora naslikala več del z motivi iz gorskega sveta. Tabor je bil letos že petnajstič. Jeseničani bodo pripravili skupinsko razstavo vseh del udeležencev. Kasneje bomo njena dela lahko videli tudi na razstavi v Trbovljah.
T.L.
fr	•
KNJIŽNE NOVOSTI
Tebi
V	kristalnih drobcih umrla je mladost.
Na pragu življenja otrpnile so solze.
V	zasneženi pokrajini zastalo je srce.
Predolge postale so poti, pošle so poslednje moči, vse je izgubilo smisel.
A nekje mora biti prostor, kjer se preteklost vrne, kjer ti sreča hrbta ne obme.
S
Hrastnik
L Košir,N.: Simfonija slovesa; 2. Jančič, M.: Potparol pakla; 3. Stržinar, J.: Marjanka; 4. Holt, V.: Sedemkrat zapečateno; 5. Dahl, R.: Veliki dobrodušni velikan; 7. Dahi, R.: Mojstrovine v muzejih sveta; 7. Christie, A.: Skrivnost modrega vlaka; 8. Benzoni, J.: Ponosna Američanka; 9. Druon, M.: Prekleti kralji - ko kralj izgubi Francijo; 10. Vonnegut, K.: Hokus pokus.
T rbovlje
1. Powel M.: Učitelj ima nadzor, 2. Jaušovec N.: Naučiti se misliti, 3. Kosovel L: Magija in metamorfoze duha, 4. Lash S.: Sociologija posmodemizma, 5. Kleč M.: Ljubezen na prvi pogled, 6. Mate M.: Bosopeta druščina, Pepe na fotosafariju. Nebo nad nami. Kako se je razvilo slikarstvo, 7. Snedden R.: Kaj je riba.
I

			x*::
			

0
ZABEL^O
Trbovlje
Moški pevski zbor Zarja iz Trbovelj je imel 4. junija koncert v gasilskem domu v Šentlambertu. S to prireditvijo je GD Šentlam-bert začelo s praznovanjem 60-letnice ustanovitve društva. Jubilej bodo obeležili 25. junija z gasilskim tekmovanjem za "Memorial Jožeta Vrtačnika", zaključilo pa se bo teden dni pozneje. Takrat bodo tukajšnji gasilci slo vesno prevzeli v uporabo tovornjak cisterno, nakar bo vrtna veselica z ansamblom Krt.
B.G.
V	mali galeriji KnjižniceToneta Seliškarja je potekala v prvi polovici junija likovna razstava. Tokrat so se predstavili člani likovnega krožka OŠ Trbovlje z likovnimi izdelki - risbami, akvareli, pasteli, poslikanimi krožniki ipd. Razstava je bila zelo zanimiva in mladi likovni ustvarjalci so znova dokazali, kako zelo bogata je njihova domišljija in njihova sposobnost to tudi likovno izraziti.
V	Batičevem salonu Revirskega muzeja se je 10. junija iztekla razstava fotografij - izdelkov otroške fotografske šole, ki sojih izdelali otroci iz vrtcev in OŠ
Trbovlje ter šole v Gorenji vasi, pod vodstvom mojstra Vlastje Simončiča. Razstava je nosila naslov Mladost in fotografija.
V dvorani Glasbene šole so 10. junija pripravili recital. Pripravil ga je klarinetist Janez Benko ob zaključku šolanja na GŠ Trbovlje pri učitelju Jožetu Kotarju. Ob spremljavi Ide Virt na klavirju je mladi glasbenik igral dela skladateljev Hrubyja, Stanitza, Lovca, Bozza in Barate. Jeseni letos bo mladi koncertant nadaljeval s šolanjem na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Sicer pa že drugo leto igra pri Delavski godbi Trbovlje.
T.L.
Hrastnik
Tekmovalci za bralno značko šobili 9. junija nagrajeni. Srečali so se z znanim mladinskim pisatelj em Vi tanom Malom, ki j im je pripovedoval o svojih pisateljskih začetkih in spominih na snemanje filma Sreča na vrvici in Poletje v školjki. Hrastničani so imeli srečanje v športni dvorani, Dolani v telovadnici. Na obeh šolah skupaj je končalo bralno značko 468 učencev na razredni stopnji in 125 na predmetni.
Glasbena šola ima za naslednje šolsko leto zasedena vsa mesta za
fr-	_	_ - -
Srečanje literatov drugih narodov
Zveza kulturnih organizacij Slovenije je razpisala pogoje za 16. srečanj e pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v RS. Sodelujejo lahko avtorji, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige, in to s proznimi ali dramskimi deli (do 10 strani) ter pesmimi (do 10) v vsehjezikih narodov in narodnosti (razen slovenskega), ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji. Dela morajo napisati s pisalnim strojeni in poslati v treh izvodih, jih podpisati ali poslati pod šifro.
Hkrati z literarnimi deli morajo avtorji v posebni zaprti kuverti poslati še naslednje podatke: ime in priimek, naslov, datum in kraj rojstva, izobrazba, poklic, narodnost, delovna organizacija, v kateri so zaposleni, ali šola, ki jo obiskujejo. Žirija, ki bo vsa literarna dela prebrala, bo najboljša predstavila na literarnem večeru in objavila v posebni publikaciji. Literarna dela pa je treba poslati do 25. junija 1994 na naslov: ZKO Slovenije (za 15. srečanje literatov drugih narodov), Štefanova 5, 61000 Ljubljana.

klavir, vabijo pa še k naknadnemu vpisu za tiste instrumente, kjer je še prostor: blok flavta dva, harmonika tri, violina dva in neomejeno število za trobila, ples, malo glasbeno šolo...
Literarna ekskurzija za hrastniške in dolske sedmošolce je bila povezana z zaključnim izletom na Koroško. Obiskali so domačijo Prežihovega Voranca v Kotljah, se sprehodili ob Iverčkem jezeru pod Uršljo goro in preizkusili mineralno vodo v Rimskem vrelcu blizu Kotel i.
F.M.
Litija
V Šmartnem pri Litiji so v lanskem letu preuredili kapelico na Pungrtu, ki bo odslej služila tudi za komorne kulturne prireditve. Prva v nizu glasbenih prireditev, ki bodo potekale poleti, je bila 11. junija. S svojim prvim celovečernim koncertom v domačem kraju se je predstavil kvartet Šmartin, ki ga vodi Jože Vidic, pojejo pa še Martin Fele, Rajko Mešerko in Tine Hostnik. V kapelici je bila tudi priložnostna razstava akademskega slikarja Jožeta Megliča na temo cerkve v
slovenskih krajih. O prireditvah je spegovoril Boris Žužek, predsednik ZKO Litija. Glasbeni večerje v celoto povezala in dodala lirične pesmi slovenskih pesnikov Marinka Pivk.
Moško pevsko društvo Lipa iz Litije je 12. junija organiziralo srečanjepevskih zborov naBogen-šperku. Poleg članov gostiteljev Lipe, ki jo vodi Ivan Fojkar, so nastopili še ŽPZ KUD Fran Levstik Gabrovka, zborovodkinjaMatjana Oblak, MPZ KUD Polšnik, zborovodja Ivan Fojkar in gostje iz Trbovelj MPZ SLAVČEK, zborovodkinja Ida Virt. Kot je povedal predsednik Lipe, je bila to uvodna prireditev v praznovanje 110-letnice Lipe, ki jo bodo obeležili v prihodnjem letu.
J.	K.
Zidani
Most
V domu Svobode Zidani Most so 3. junija ZKO občine Laško in KUD Zidani Most organizirala 11. revijo sodobnih plesov, kjer so se predstavili mladi iz vrtcev, šol, glasbene šole in kulturnih društev.
K.	G.
RAZSTAVE
Hrastnik: V Galeriji Hrovatič (zgradba stare občine), si lahko ogledate stalno galerijsko zbirko avtorja Vinka Hrovatiča. Na ogled je 150 opremljenih in preko 200 neopremljenih del. Ogledjemo-žen po predhodni najavi po telefonu.
Trbovlje: Vinko Hrovatič, član likovne skupine Relik, razstavlja v prostorih podjetja RSH vŠuštarjevikoloniji42 v Trbovljah. Na ogled je 18 del z raznimi motivi.
Trbovlje: Ivanka Uršič, članica likovne skupine Relik, razstavlja v obeh družabnih prostorih rudarskega počitniškega doma - sedaj gostišče Mirana Juršeta na Planini, 18 del v raznih slikarskih tehnikah in z motivi iz naše krajine.
Ogled je možen vsak dan, razen četrtka.
Trbovlje: Silvo Lipičnik iz Zagorja, član Relika, razstavlja 11 svojih del v družabnih prostorih Doma Franca Salamona. Ogled je možen do konca junija.
Trbovlje: V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškaija razstavljajo člani likovnega krožka OŠ Trbovlje risbe, akvarele, poslikane krožnike ipd.
Zagorje: Še danes in jutri je na ogled slikarska razstava Sama Šileza v avli Delavskega doma.
KONCERT
Dol pri Hrastniku:
Glasbena šola vabi na zaključni koncert, ki bo 21. junijaob 19. uri v kinodvorani.
Zagorje: Vžupnijski cerkvi sv. Petra in Pavla bo 17. junija koncert zagorskega flavtista Mateja Zupana in harfistke Nicolette Sanzin, rojene v Trstu.


Adi Smolar, kantavtor, ki v kratkem pričakuje svojo tretjo kaseto in prvi CD, pravi o sebi, da je neprilagojen. "Ne peham se za denarjem, ne peham se za nevemkakšno kariero; potemtakem sem neprilagojen." Neprilagojen je tudi ime nove kasete in CD-ja. Na njem je dvanajst novih pesmi, katerih besedila so zdaj že kar Adijev zaščitni znak. Rahlo pikra, rahlo cinična in kritična do okolja.
Adi pravi, da veliko nastopa širorn Slovenije. Danes je v Prekmurju, jutri na Primorskem, pojutrišnjem kdo ve kje: "Pri nastopih delam rahlo selekcijo, vendar v glavnem grem vsepovsod, kamor me povabijo." Poleg glasbe se Adi ukvarja še s kopico drugih zadev. Piše roman, pravzaprav ga dokončuje. Piše tudi knjigo za otroke, katere delovni naslov je Pujsa in Andrej Migec. Poleg knjig je zadnje čase napisal tudi par tekstov za skupine kot so Victori, Avia band in Chateau. "Veseli me, da so Slovenci začeliposlušati tudibesedila.
Prej so imeli teksti podrejeno vlogo, važno je bilo, da je glasba polna, teksti so bili plehki", pravi o trenutnem stanju besedil na slovenski glasbeni sceni.
Adi Smolarje pel tudi na humanitarnem koncertu, posvečenemu boju proti aidsu. Na rahlo provokativno vprašanje, ali ima aids, oziroma, zakaj ga nima, pa je odgovoril: "Zadnje čase imam stalno partnerko, ki jo ne varam. Ne živim zvezdniško (ne teka za kiklami), pa tudi preveč lep nisem, da bi se limale name." Trenutno Adi še vedno mimogrede, takole med pisanjem pesmi, romana in igranjem v živo, malo pogleduje za tistima dvema pasjima mrcinama, ki ju je srečal neko noč. Svoje doživetje je opisal tudi v svoji prikupno šaljivi pesmi Pasji dnevi. Dokler ne bo našel teh dveh pojočih pasjih mrcin (ki sta mu tako nesramno pobegnili z žura), bodo morali svetovni žarometi slave na Adija še malo počakati. Do takrat pa ostaja -g na slovenski sceni kot odlična glasbena §) popestritev, ki s svojimi besedili vidno 2 štrli iz sive tekstopisne povprečnosti.
^	Jure Nagode
"Ko utihnejo besede, spregovori klavir. Kajti
Erotične tiplc,
Keitcl (Sister ACT; Bugsv,
■P	M ,,,,	,, IX	Thelma & Louise, The Lasi
nemogočeje zatreti voljo do	«_ vj <_	«_	[ J ^	TctnpationofChrist,KalIing
življenja, do ljubezni... do	stalnih hčer! Prav grozno gaje	opisati svoje občutke, ki pa jih	in Love), režija in scenarij
moškega. Saj:	sklanjati). V' kategoriji ženske	je v bistvu zelo malo. Dokler...	Jane Camption: (odličen
Tišinajetam,kjer/.amrc	stranske vloge, režiserka in	Ah, to pa poglejte v kinu. Saj	režiserski prvence Sveetie, v
vsak glas	scenaristka Jane Campion pa	lahko razberete smer razvoja	kritikah po svetu označen "
tišina je, če noben glas	«a je odnesla domov kot priznan-	dogodkov že iz naslova... Ob tem	poskusite si predstavljati
ne zveni	je za najboljši izvirni scenarij. moram izraziti komplimente Repulsion /Romana
v ledenem grobo globoko V Klavirju nema Ada gleda v zagorskem delavskemu domu, Polanskega/, predelanega v pod morsko gladino	svet/apatičnostjo napolodmrle	ki je edini uspet/želel preizkusiti	romantično komedijo.ali pa
(Thomas llood)	rastline. Ljudi indogajanjeokoli	zasavsko publiko s tem filmom,	Sisters /Briana De Palme/
.mrE&šs	ssršsrrr	ssrjtersc
festivalu v Cannesu je požel	posebnih moralnih norm. ki se	ni.čepravje v erotičnem naboju	ob in	po ogledu še na jbolje
presenetljivo dobre kritike,	nedeljivo vežejo na čudov it	zgodbe vseskozi prisoten/	opiše	naslednja misel:
ki pa so letos dosegle vrhunec starinski klavir. S po,nočjo tega	nakazan. Ljubitelji dobrega ... and the Vision, thatvvas
s tremi oskarji. H oli v i Inni er	čudovitega inštrumenta in s	filma ga skorajda.rajo videti,	planted in my hrain
(nema Ada) - glavno žensko hčerinim (uf, spet!) če ga še niso, seveda.	stil remain
vlogo, mala Ana Patiniti v	"prevajanjem" jezika znakov, Za lažjo odločitev še reference	vvhithin thè sound of
filmu igra njeno komunicira s svetom. Le preko iz preteklosti: Dolly Hunter silente (Simon& Garfunkel) hčer,..( bruii, sovražim Samo- njega je zmožna neposredno (Raising Arizona), Harvcv	Tommy
x//
TRBOVLJE - DELAVSKI DOM
16.-20. WILLY (amer. film), čet., sob., ned. ob 18. in 20. uri, pet., pon. 18. uri
21.-23. LEDENA STEZA
(kom.), tor., sre., čet. ob 18. uri.
ZAGORJE - DELAVSKI DOM
22.-23. NUNE POJEJO 2
(kom.), sre., čet. ob 19. uri.
KINO HRASTNIK
22.-23. KUŠTRA VCI4 (kom-), sre., čet. ob 20. uri.
KINO DOL PRI HRASTNIKU
18.	PESJAN IN GLORIJA
(kom.), sob. ob 18. uri.
KINO IZLAKE
19.	BEETHOVEN 2 (kom), ned. ob 20.15. uri.
16.	-19. BEETHOVEN 2
(kom.), čet. ob 19. uri, pet., sob., ned. ob 18. uri.
17.	-21. PRIDEN SINKO
(trill.), pet., sob., ned. ob 20. uri, pon., tor. ob 19. uri.
16.	-19. PESJANIN GLORIJA
(kom.), čet. ob 20. uri, pet., sob. ob 18. uri,
17.	-19. ČAS NEDOLŽNOSTI
(am. trill.), pet, ned. ob 20. uri, sob. ob 18. in 20. uri.

Goran Brcščanski član vse bolj polularne skupine Hot dog vam zaupa, da ne je vampov in smetane, ki se naredi na mleku, ko pa je jedel kalifornijske črve, jih je pred "uporabo" obglavil. Zakaj? Zato, da se črvi nebi preveč mučili v ustih. Mogoče ima Goran tudi slabe zobe?
Barbara Jerman - Centa pravi, daji kuhanje ni najbolj pri srcu, saj je pred poroko in tudi po njej jedla kar pri svojih in Urbanovih (to je Barbarin mož in član Agropopa) starših, sedaj je prepuščena sama sebi in svojim kuharskim specialitetam. Urban meni, da njegova "ženička" najbolje pripravi lasagne. Pravijo, da je vsak začetek težak, mi pa upamo, da bo tudi Barbara kmalu dobro obvladala kuhanje.
Stojan Auer se bo po končanem ciklusu oddaj Poglej in zadeni za nekaj časa odmaknil na morje, kjer se, kot sam pravi, odlično počuti, saj rad plava, se potaplja in včasih lovi ribice. Stojan si dopust prav gotovo zasluži.
Vozljev! so za svojega sinčka in brata že naredili lepo hiško, ki še ni čisto gotova. Saj veste, opremljanje stanovanja ni mačji kašelj, vendar se bo Marko lahko kmalu vselil vanjo. Seveda pa je pri gradnji hiše pomagal tudi Marko sam - kadar ni igral in pel s Čuki in kadar ni tekel po Višnji gori. Treba je tudi kaj zaslužiti in skrbeti za kondicijo in postavo. Še posebno, če ima človek toliko oboževalk in oboževalcev, kot jih ima Marko.
Primož Ulaga si res ne more kaj, da nebi vsake toliko časa obiskal zasavskih lepotic in se z njimi pozabaval v Mesečini (in mogoče še kje), kajti pred kratkim smo ga zopet opazili v Mesečini z dvema "lepoticama".
Ponedeljkov humanitarni koncert za boj proti aidsu jeprivabil v ljubljanske Križanke le kakih dvesto osveščenih Slovencev. Še ti so bili povečini mlajši od štirinajst let. Število antiaidsar-sko nastrojene mladine ni uspel povečati niti napovedovalec Jonas Ž., kije sicer zadovoljil vsa pričakovanja. Glavni vzrok katastrofalno majhnega obiska bi torej lahko iskali le v dveh
smereh. Ali Slovenci ne j...o aidsa, ali pa ne j..o Pop
designa, ki naj bi bil glavna skupina tega večera. Je že res, da Ljubljana ni Sodražica, pa vendar! Konec koncev so nastopali tudi Adi Smolar, mladina iz plesne šole Bolero in kondomi Real. Že zaradi teh bi bil lahko obisk večji. Torej na branikih proti aidsu ostajajo le kondomi, ne pa tudi osveščenost ljudskih množic.
J.N.
©Ilaidl&aj Io)®fl©@QQLigj
Au, ne me brcat v r...
S.G.
Milo za žajfo.
Petra Žagar	Jure Nagi
Maturantske karaoke
Po četrtkovih pohodih z vozovi so sledili (ne boste verjeli) še petkovi pohodi z vozovi. Ko smo se maturantje le naveličali "kmečke vožnje" in petja domačih viž, smo v petek zvečer zavili še v Mesečino na "Maturantski karaoke party". Namesto vstopnic so veljale kar maturantske majice. Po mnenju večine so bile letos najboljše oz. najbolj domiselne in poučne maturantske majicev strojnikov. Z integralnim računom izpeljave volumna so bile res nekaj posebnega. Tudi lepe poteze Mesečine ne smemo prezreti. Same karaoke so bile že videna zadeva. Spelje bolj veljal pogum in dobra volja, kakor sama nadarjenost in posluh za glasbo. Med dru gimi pogumnimi pevci so nam zapeli tudi Fičo, Seki, Dj Sebastjan, natakar Mario, Barbi H. in pa David K..
P.Ž.
Fičo in Seki v "akciji".
Profesionalnost po trboveljsko
Maturanti se poslavljamo. Še zaključni izpiti, zadnji večer s profesoiji in naša srednješolska pot bo končana. Nekateri pravijo, da so to najlepša in najbolj brezskrbna leta. Mogoče res? O tem bomo mi lahko presojali šele čez leta. Kljub zaključnim izpitom pa je četrti letnik res nekaj posebnega. Maturanti so naj starejši in seveda glavni na šoli. Poleg tega je tu še maturantski izlet (sedaj bo menda na sporedu že v tretjem letniku) in pa seveda maturantski ples, ki od organizatorjev (tisti, ki se res trudijo pri vsej stvari in ki jih ne skrbi le njihov izgled oz. obleka za slavni večer) zahteva mnogo truda in živcev. Seveda se bodo tega večera spominjali vsi maturantje. Vendar pa spomin zbledi in zato so tukaj slike in videokasete.
Pozor bodoči maturantje! Bolj kot pri izbiri obleke morate biti pozorni pri izbiri človeka, ki bo snemal vaš maturantski ples. Pa še potem si kaseto oglejte in jo šele nato naročite (seveda, če vam bo všeč)!
Letošnja kaseta gimnazij skega maturantskega plesa v produkc ij i Kanala 10 Trbovlje ni niti približno tisto, kar bi takšna kaseta morala biti. Kar nekaj stvari naj bi motile naročnike teh kaset: "Kopije so zelo slabe, nekaterih maturantov sploh ni opaziti na kaseti, ogledamo si lahko le prihod nekaterih (izbranih) staršev in ne vseh, posneti so le plesalci četvorke v prvi vrsti, na ostale plesalce so kljub dvem kameram pozabili!" Večino pa naj bi motila tudi očitna naklonjenost snemalca do nekaterih oseb: "Kakšna naklonjenost neki ! Mogoče paje turkizna njegova najljubša barva ! "
Kaseta naj ne bi bila (po mnenju večine) vredna niti počenega groša, kaj šele 1500 tolarjev, ki smo jih morali odšteti zanjo.
Petra Žagar
l-	-j
Strojniki v Mundom
V okviru prostih izbirnih vsebin smo strojniki 3.a z razredničarko Knezovo odšli na ekskurzijo v Miinchen. Pot smo pričeli ob treh zjutraj v Hrastniku. V Trbovljah, Zagorju, Kisovcu in Izlakah so se nam pridružili ostali sošolci. Vožnjo smo nadaljevali skozi mejni prehod Karavanke ter
dalje proti bavarski prestolnici. Najprej smo si ogledali letahščeSchleissheim,
katerega muzej je novost Deutsches Museuma. Tu so razstavljena vojaška letala in helikopterji, ki so "služili" med II. svetovno vojno in še po njej. Po ogledu muzeja smo se napotili v središče Miienchna, kjer smo lahko zadovoljili svojo nakupovalno žilico. Sledili so nastanitev v hotelu, večerja, po njej pa nočni ogled mesta, kjer smo se sprehodili po olimpijski vasi ter
občudovali poslovno stavbo BMW-ja (zraven njejetovarnaavtomobilov).
Naš cilj drugega dne je bil ogled tehničnega muzeja, ki je naj večji v Evropi. V njem je razstavljeno vse, kar je povezano s tehniko - od avtomobilov, simulacij zrušitve mostov, vikinških ladij do planetarija. Za nas so bili zanimivi zlasti oddelki fizike, mehanike in energetskih strojev ter naprav. Po ogledu muzeja smo se odpravili domov. Ustavili smo se še na kraljevem gradu Neuschwanstein, ki je bil last Ludvwiga H. Grad in njegova okolica so pravljični. Prijetno utrujeni in zadovoljni smo se odpravili proti domu, za odličen izlet paje poskrbela turistična agencija AMG iz Hrastnika.
Kristjan Kajič
Tekmovali so v Avstriji
Na današnji strani krvavic objavljamo fotografijo treh karateistov (Aleš Mars, Igor Kalšek in Sašo Miklavčič skupaj s trenerjema Alojzem Miklavčičem in Srečkom Rozmanom), ki so v soboto tekmovali na "Wiener open 94". Tekmovalci so odšli z veliko volje, toda nesrečen žreb, športna smola in prvi nastop na tako velikem tekmovanju so preprečili kakšne vidnejše rezultate. Na naslednjih tekmovanjih jim želimo veliko sreče.
pri svojih metih.
Žoga in koš sta odslej še boljša prijatelja.
Boštjan Berčon, PE A. Hohkraut
Zmagovalci
26. majasvašli z razredničarko Bredo Kolar v Ljubljano. Povabljeni sva bili na zaključno prireditev tekmovanja "umiti zobje". Naša OŠ je namreč zmagala na naši šoli. Pridelali smo same zajčke, to pomeni, da smo imeli ob vsakem nenapovedanem pregledu vedno čiste zobe.
Prireditevjebilalepa. udeležili so se je predstavniki več kot 400 osnovnih šol iz cele Slovenije. Nastopale so plesne skupine, ki so vse navdušile. Dobili smo prizanje in nagrado. Na koncu smo bili še pogoščeni. Posebej se zahvaljujemo naši šolski zobozdravnici	gospe
Gorano vičevi in njeni pomočnici gospe Milojki, ki si še posebno prizadevata za zdrave in umite zobe vseh učencev naše šole.
Vesna Stojančič, 2.b, OŠNH Rajka Hrastnik
Kolesar
Bil sem star 6 let. S kolesom sem se vozil le ob pomoči atija. Držal me je za sedež, ker še
Prepir med žogo in košem
Žoga, zakaj vedno skačeš vame? Kam pa naj drugam?
Skoči v steno, tla ali gol!
Saj nisem žoga za nogomet!
Za kateri šport pa si?
Za košarko.
Potem se skušaj potruditi in skoči natančno v obroč!
Tudi jaz si želim, da bi bili meti igralcev natančni.
Velikokrat tudi mene zboli, ko padem na tvoj železni obroč. Sedaj si me prepričala, da si glavni krivec za moje bolečine. Igralci bi morali biti bolj vešči
Zaključni izleti so naporni. Katja z Dola se je znašla po svoje.
nisem znal držati ravnotežja. Nekajkrat me je ati spustil, ne da bi jaz vedel. Peljal sem se do konca proge. Ko sem prišel tja, sem se ozrl nazaj, a ati je bil daleč za mano. Zajokal sem, da bi ati prišel pome. Povedal mi je, da sem se peljal sam,breznjegovepomoči. nisem mu verjel. Tako je moral šenekajkratzmano.Končno sem dobil samozavest in se nekajkrat peljal sam. Vsi so mi ploskali jaz pa sem bil srečen.
Gregor Troha, 5.b, I. Skvarča, Zagorje
"Natakar, dva kozarca peneče krvi s slamico, prosim!" zakliče Rex. Čez nekaj časa plačata. "Seveda gospod - pet tisoč jurskih tolarjev." Rex pa vpraša: Sprejmete kreditno kartico LB Zasavje?"
Metka Tratar, PE A. Hohkraut, Trbovlje
Zanj
Živim v deželi sanj, tu živim le zanj.
Zanj, ki zaprosil me ne bo.
Restavracija Juri
Dober dan, gospod Tiranozaver. Danes vamnudimo vlečeno travo, liste kravjega drevesa in našo specialiteto -stegozavrov plod. Kaj natakar misliš, da sem zelenjavar!? Oh oprostite, dali smo vas v rastlinojedi oddelek. Takoj bomo popravili napako... MMM, zdaj je že bolje. Prinesite mi	prosim
diplodokova bedra.
Nasproti pridrvi Albertozaver in vpraša, če lahko prisede. Rex pa reče:
"Seveda Albert!"
"Lepe kavbojke," mu pove Albertozaver.
"Lewis firme so," še doda. "Oh, jaz sem pa bolj vroče sorte, zato nosim le bermuda hlače in Laker bluzo," skromno pove Albertozaver.
zanj, ki ljubim ga močno.
To življenje je zame raj, tedanjega ni več.
Kdaj prišel bo nazaj?
Mu mar nisem več všeč?
Zakaj me niti ne pogleda več? Katja S., 6.a, T. Okrogar, Zagorje
Kaj se bo prikazalo?

lili!!!!
Dol - 15. junija se je pričel prestopni rok za rokometaše, ki bo trajal vsedo 23.junija. Čeprav je sprva kazalo, da bo za dolskega drugoligaša več ali manj nezanimiv, se po neuradnih informacijah sodeč obeta pravainvazija na "tujce” v tej sredini. Novemu, pravkar izvoljenemu vodstvu se tako obeta vse prej kot mirno obdobje do priprav za naslednjo sezono.
Začelo se je pravzaprav že konec maja, ko je generalni sponzor nakazal, da bo zaradi " neugodne" gospodarske situacije in hudih "finančnih zagat" primoran prekiniti pogodbo. V Tovarni kemičnih izdelkov, ki je bila dve sezoni generalni pokrovitelj RK Dol, najbrž že vedo, kaj delajo in se v njihove poslovne odlo-\č-------------------------
čitve ne gre spuščati. Težko pa verjamemo, da bo tistih nekaj tisoč DEM letno pomagalo tovarni iz finančnih zagat in neugodne gospodarske situacije. V klubu so takšno odločitev, čeprav neradi, sprejeli z razumevanjem, vse sile pa so napeli pri iskanju novega sponzorja.
Sicer so z minulo sezono Dolani več ah manj zado-vojni. Zadovoljni zato, ker so se minuto pred dvanajsto rešili drugoligaškega izpada, manj pa so zadovoljni glede na zastavljene cilje, ki so se po smrti Mirka Škaličkcga in številnih poškodbah objektivno bistveno zmanjšah. Edino pravo zadovoljstvo je pravzaprav kadetska ekipa, kije pod vodstvom ambicio-znega trenerja Darka Planinca razlog več za obetajočo prihodnost dolskega rokometa. S prihodom Barbare Kus je bolj organizirano steklo tudi delo s
pionirsko selekcijo, ki zadnjo sezono ni bilo najboljše. Tudi zastran novega treneija članske ekipe kot kaže ni več težav. O imenu uradno kasneje, ko bodo znani tudi rezultati prestopnega roka.
Za ko nec naj še omenimo, da sta najvitalnejše funkcije v klubu (mesto predsednika in sekretarja) prevzela znani novinar RTV Stanc Šterbucl in bivši vratar tega kluba Boris Kreže, ki sta zamenjala preobremenjenega predsednika Jureta Kozoleta in ne najbolj zdravstveno razpoloženega sekretarja Jožeta Premca. So pa obema na pravkar izvršenem občnem zboru izrekli vso priznanje za njuno delo v klubu v minulem obdobju.
Jože Premec
NPCQMiàT Še enkrat 4:2
Zagorje-l’Iran 4:2(2:1) Zagorje, igrišče Zagorja, gledalcev200, sodnik Vodič (Kristan vrh), strelci: 0:1 Durrnič (20), 1:1 Kern (25), 2:1 J.Kranjc (30), 3:1 J.Kranjc (65), 4:1 Petrušič (70), 4:2 Ipavec (74).
Zagorje: Ahlin, Kurež, Povšnar,	Brečko
(Razboršek), Buovski, Žibret, Kern, J.Kranjc, Holešek, Petrušič, Hadžič.
Piran: Stipancov, Peršič, Ademi (Miličevič), Simič, Omanovič, Grbec, Durrnič, Dikič, Hvastja, Jureš (Mazzolenis), Ipavec.
Zagorjani so si pred tekmo zadah dvojni načrt: zmago s saj dvema goloma Igorja Holeška, da bi bil najboljši zasavski tudi kralj drugoligaških strelcev. Varovanci trenerja Vinka Žlbreta so uspeh v prvem,
---------- - ...............................................................^
V maju sta se na povabilo BMC (British mountanering council) in ob sodelovanju Planinske zveze Slovenije Igor Kalan (AO Kranj) in Vili Guček (AO Trbovlje) udeležila mednarodnega srečanja plezalcev v osrčju naravnega parka Snow-donia. Namen srečanja je bilo spoznavanje plezanja s sprotnim nameščanjem varovanja, v večernih urah pa je ob predvajanju diasov tekla beseda tudi o ekoloških problemih, ki se pojavljajo ob vse bolj množičnem obiskovanju plezahšč.
Kaj pravzaprav pomeni plezanje s sprotnim nameščanjem varovanja? Plezalec začne
Vč- ....................
vzpon dobro obložen z vsemogočimi pripomočki za varovanje. Pleza seveda prosto, kar pomeni, da za napredovanje uporablja le skalne razčlembe, spotoma pa v razpoke zatika posebne jeklene zatiče na drobni jeklenici, ki bi zaustavili padec. Ob plezanju s temi pripomočki v skalnih razpokah ne puščajo sledov uporabe in takšnemu plezanju pravijo "clean climbing" (čisto plezanje). Ta način plezanja je seveda možen le v stenah, kjer je skala trdna in dovolj razčlenjena. Razhka med plezanjem v smereh, opremljenih s khni in takih, kjer klinov ni in kjer moraš povsem sam skrbeti za varen vzpon, je ogromna. Najtrše jo je prvi dan občutil Lue, plezalec iz Francije, ki je
pristal na tleh, ko sla se mu ob krajšem zdrsu izruvala oba zatiča. Ko sta ga Igor in Vili videla kar dobro potolčenega, sta sklenila, da se sredi plezalne sezone domov ne vrneta z nogo v mavcu. Plezanja sta se lotila z vso resnostjo in odgovornostjo, deloma tudi s strahom. Preplezala sta veliko lažjihin srednjetežkih smeri ter pridobivala izkušnje v nameščanju manjših zadčev. Nasplohje pri tovrstnem plezanju potrebno biti miren, toda ostati miren, ko so podlahti že pošteno utrujene ah ko je majhen zatič nekaj metrov pod nogami, pa nikakor ne najdešprehodaje zelo težko.
V tednu dni je v enem najbolj deževnih predelov Walesa okrog gore Sno vvdon deževalo le eno popoldne.
Vreme je bilo resda vetrovno, a so bile stene suhe in primerne za plezanje. Ob vsakodnevnem plezanju je čas hitro mineval. Komaj so našli čas za ogled zapuščenih "tovarn" skrilavca, ki so znamenitost tega predela. Ogromni kamnolomi in na tone izkopanih plošč. V nekaterih predehh kamnolomov so plezalci našh primerne stene za plezanje in tako zdaj edini preganjajo duhove v ponekod ogromnih kanjonih in globelih. Manj zapuščen pa je bil "pub" v Llanberisu, kamor so tisto popoldne pribežah pred dežjem.
V.G.
Holešek pa nasvoj 26. rojstni dan ni bil ravno strelsko razpoložen. Soigralci so sicer kar tekmovah v tem kdo mu bo pripravil lepšo priložnost. Prav zaradi tega je bila zmaga celo nižja, kot bi celo lahko bila, pa čeprav so Zagorjani, ki so zaenkrat še obdržali primat v zasavskem nogometu še drugič zapored zmagali s 4:2. Po prvi zapravljeni Holeškovi priložnosti so gostje poskrbeh za hladno prho v že tako zoprnem vremenu. Le nekaj minut zatem je najboljši igralec tekme Kern izenačil, nato pa podal Kranjcu, ki je z glavo domače popeljal v vodstvo. Mladi Kisovčan je bil še enkrat na pravem mestu v 65.minuti. Pri tem zadetku je pravzaprav vse opravil Petrušič, ki je po podaji Povšnarja dosegel tudi zadnji prvenstveni zadetek za Zagorjane v sezoni, ki jo je vsekakor potrebno hitro pozabiti. V zaključku tekme so Pirančani po napaki Buovskega postavih končni izid in poskrbeli, da so maloštevilni gledalci v deževnem vremenu videh še šesti zadetek.
S.F.
Sušnik
preporodi)
moštvo
Rudar - Loka Medvode 3:0 (0:0)
Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 400, sodnik Gliha (Trebnje), strelci: 1:0 Čuk (62), 2:0 Rižner (76), 3:0 Sotenšek (78).
Rudar:	Dizdarevič,
Izgoršek, Haralovič' (Sušnik), Florjane, Kic, Smajlovič, Brundič, Sotenšek, Turšič, Rižner, Čuk.
Medvode: Jovič, Rebec, Šarič, Snedec, Pavlič, Dolenc, Mištrafovič, Popivoda, Videnovič, Marič, Smutkovski.

Trboveljčani so tokrat zaigrali drugače kot nekaj zadnjih tekem: slabo v prvem in odlično v drugem delu. Trener Franci Sivko je znova presenetil z začetno postavo, saj v nekatere igralce neomejeno zaupa, na drugi strani pa so nekateri (Košak), ki so se izkazali v zadnjih obračunih celo tekmo gledali s klopi za rezervne igralce. V prvern polčasu so gostitelji res da imeli absolutno terensko premoč, toda napadi so bili jalovi, edino zares pravo priložnost pa je imel Tu ršlč, kije po predložku Sotenška zaplaval po zraku, toda z glavo meril natančno v Joviča. Vprašanje je, kako bi se tekma iztekla, če igre ne bi mogel nadaljevati poškodovani Haralovič. Trener je v ogenj vendarle poslal povratnika v ekipo Sušnika, ki je več mesecev čakal na nastop. Popularni Biba, kije najlepše trenutke v karieri doživljal pred skoraj desetimi leti, je nekaterim mnogo mlajšim soigralcem pokazal, kako se je potrebno boriti za barve Rudaija. V igro je vnesel živahnost, tako da so lahko gledalci za konec sezone vendarle lahko spremljali zanimivih 45 minut. Zadnje uvrščenim gostom je zmanjkalo sape, povrh vsega pa so od 58. minute igrali tudi brez
izključenega Popivode. Le štiri minute kasneje je mrežo po podaji Turšiča zatresel Čuk, na 2:0 je povišal veteran Rižner, kateremu je lepo asistiral Florjane, končni izid pa je postavil najboljši igralec in strelec "zeleno-črnih" v tej sezoni Sotenšek. Omeniti velja tudi, da so slovo od za Rudaija ne ravno uspešne sezone, z nastopom popestrili svetovni prvaki -člani trboveljske delavske pihalne godbe.
S.F.
Usodni poraz
Radomlje Dob Svoboda 3:0 (2:0)
Dob, igrišče Doba, gledalcev 100, sodnik Benčič (Vrhnika), strelci 1:0 Koncilja (11), 2:0 Orehek (22), 3:0 Pavlič (76).
Radomlje Dob: Šoštarič, Marinčič, Bogorelič, M. Smolnikar, Dolinšek, Jug, Lipičič, D. Smolnikar, Koncilja, Grden, Orehek.
Svoboda: Povšnar, M. Vozelj, Karamarkovič, Gošte, Kurež, Uranič, Bučar, Kersnik, Kovač, Vrtačnik, Agatič.
Svoboda seje z porazom v Dobu praktično že poslovila od tretje lige zahod. Visok poraz, ter slaba predstava Kisovčanov, je prava slika razmer v klubu.
Kadeti razočarali
Trbovlje - V telovadnici OŠ je bilo ponedeljek polfinale prvenstva Slovenije za kadetske ekipe. V polfinale sta se uvrstili po dve ekipi iz vsake lige, igralci trboveljskega Spot Rudarja pa so v svoji skupini prepričljivo osvojili prvo mesto z vsemi osvojenimi točkami, kar pomeni, da v ligaškem delu prvenstva niso niti enkrat samkrat igrali neodločeno ali celo izgubili. V štirih polfinalnih skupinah se je tako pomerilo 14ekip, le štiri med njimi, zmagovalke polfinalnih skupin, pa so se uvrstile v finale. Trboveljčani so gostili velenjsko Gorenje in igralce iz Radgone, resna kandidata za zmago pa sta bila le d va, trboveljski Spot in Gorenje. Žreb je določil.
da sta se že v prvi tekmi favorita pomerila med sabo.
Spot Rudar - Gorenje Velenje 20:21 (6:11)
Spot: Hančič, Gričar 3, Šikovec, Mašič 3, Teržan 6, Kolobarič, Drobnič 2, Podbregar 6, Selak, Klemen, Arlič, Tašker.
Gorenje: Tamše 4, Oštir, Vegan, Rožič 6, Majhen, Tanjšek 1, Oprešnik 2, Gavriloski 8, Glavič, Gajšek, Lainšček, Banovič.
Gostje so silovito začeli in v prvih 11. minutah vodili že s štirimi goli, do konca prvega polčasa pa so vodstvo še povečali innaodmorodšli s petimi zadetki prednosti. Trboveljčani šobili povsem nemočni, njihova igra pa daleč od tega, kar znajo. Zato so bili med odmorom upravičeno na trnih. V drugem polčasu so Velenjčani sicerprvi dosegli zadetek, potem pa se je začelo pravo obleganje njigovih vrat. S štirimi zaporednimi zadetki so se
gostom približali na vsega dva gola, glavna junaka preobrata pa sta bila Anes Mašič in levoroki 13-letnik Rok Tržan. Trboveljčani so narekovali silni tempo, v preveliki želji pa jim je prav pred koncem popustila koncentracija in velenj ski igralci so se upravičeno veselili.
Obe nadaljni tekmi sta bili potem brez pomena, saj so tako Velenjčani (31:11) kot Trboveljčani (29:18) brez večjih težav prmagali Radgono in končni vrstni red je bil: 1. Gorenje 4, 2. Spot Rudar 2 in 3. Radgona 0 točk. Trboveljčani so se tako poslovili od tekmovanja, Velenjčani pa se bodo v finalu potegovali za naslov najboljše kadetske ekipe Slovenije za letošnje leto.
B.K.
mm
J
Rudar ob točko
Trbovlje - Le dva dni pred zaključkom letošnjega nogometnega prvenstva je disciplinska komisija vendarle odločala o kazni za trboveljskega Rudarja in njihovega igralca Džcnada Zaimovica, ki je proti Steklarju igral z dvema rumenima kartonoma. Sklepu tekmovalne komisije, da se srečanje, ki se je končalo z 1:0 za Steklarja registrira s 3:0 za ekipo iz Rogaške Slatine, so "disciplinci" dodali še dve točki. NK Rudar so
kaznovali z odvzemom ene že priborjene točke, Zaimovlč pa ne sme igrati na dveh prvenstvenih tekmah. Polovico kazni je 22-letni bivši mladinec Veleža iz Mostarja prestal že v nedeljo, ko ni igral proti Medvodam, prav tako pa ne bo nastopil tudi v prvem jesenskem kolu, 14. avgusta.
Kazen pa ni spremenila vrstnega reda. Zagorjani so sezono z 31 točkami končali na devetem, Rudar pa z dvajsetimi na štiri-najstem mestu lestvice. V prvo ligo sta napredovala Gaj Kočevje in Korotan Suvel iz Prevalj
na Koroškemu (oba prvič v zgodovini), drugoligaško konkurenco	pa
zapuščata Triglav in Medvode. V drugo-ligaški konkurenci bosta jeseni igrala tudi Mavrica in Krka Novoterm, ki staizpadla iz prve lige ter Drava s Ptuja (prvak tretje lige -vzhod) in pa najuspešnejša ekipa zahodne skupine tretje lige. Pred zadnjim kolom ima Mengeš dve točki prednosti pred skupno ekipo Radomelj in Doba.	S.F.
Točka, ki bi verjetno zadostovala za obstanek, je bila daleč od žaljenega. Domači se niso niti preveč trudili, dosegli pa so vseeno tri gole, ter tako zapečatili usodo Svobode.
J.M.
Lepa zmaga
Žalec - Paplrnlčar 2:3
(1=2)
Žalec, igrišče Žalca, gledalcev 150, sodnik iMckovič (MB), strelci 0:1 Guček (2), 0:2 Guček, 1:2 Ahčan (38), 1:3 Drobne (72), 2:3 Kocjančič (83).
Paplrnlčar:	Kelenc,
Trebše, Matanič, Guček, Derviševič, Kačičnik, Cetin, Marc, Tutič, Drobne, Kirbiš, Plazar, Čeč.
Igralci Papirničarja so tokrat prikazali izredno borbenoin hitro igro. Tekma seje skorajda vesčasovijala pred vrati domačega vrataija, ki je branil strele, ki so jih drugi že videli v mreži. Kljub temu so igralci Papirničarja
kar trikrat uspeli zatresti mrežo, posebej razpoložen je bil Guček, ki je v prvem polčasu dosegel dva zadetka, v nadaljevanju pa zapavil še nekaj priložnosti. Če bi igralci iz Radeč igrali vso sezono tako borbeno in zavzeto, potem bi jih v jeseni najbrž pozdravili v višjem rangu tekmovanja. Vodstvo kluba ocenjuje, da bo to možno doseči že prihodnjo sezono, za karpa bo potrebno pridobiti še nekaj hitrih igralcev.
F.K.
Le še točka
Litija - Mengeš 2:2 (2:1)
Litija, igrišče Litije, gledalcev 500, sodnik Žižmond (NG), strelci: 1:0 Barbek (10), 1:1 Jeglič (36), 2:1 Barbek (39) in 2:2 Jeglič (55).
Litija: Trampuž, Rozina, Uršič, Koržen (Simič), Props, Begič, Martič, Domadenik (Smiljanič), Gnjatič, Barbek, Mele, Grošelj.
mm.
Zagorje: 20.6. ob 18.30 zaključek malonogometne sezone 1993/94 Malo po malo -Inženiring Šarbek za naslov "Super prvaka Zagorja" - igrišče TVD Partizan Zagorje. Po
tekmi bodo podeljene nagrade najboljšim ekipam tekmovalne sezone 93/94 v Ligah malega nogometa Zagorje.
Hrastnik: 17.6. ob
17.00	Aje to-Steklarna, ob 18.00 ŠD Čeče - S. Frisi, ob 19.00 G. Texas - Liljani - dvorana na Logu.
Dol: 17.6. ob 18.00 TKI - PP Hrastnik, ob
19.00	Juventus - Čvek -igrišče OŠ Dol.
Mengeš: Lamberšek, Jeglič, Kepic (Anžlovar), Dimeč, Kralj, Pišek, Pogačar, Hudin, Juvan, Kržan, Flajnik (Guna), Gajser.
Domačini so povedli že kmalu na začetku z golom Barbka. Pred koncem polčasa je sodnik dosodil strel z 11-ih metrovin gostje so uspeli izenačiti. Le tri minute za tem Tomaž Barbek zanesljivo izvedel najstrožjo kazen na drugi strani igrišča in Lilijani so med odmorom malo lažje zadihali.
V drugem polčasu so gledalci videli zelo lep nogomet. Napako domače obrambe je po strelu iz kota realiziral obrambni igralec gostov Simon Jeglič s strelom z glavo ter od ščipnil domači ekipi nadvse pomembno točko, ki bi že zagotovila obstanek v tretji ligi. Tako morajo Litijani v soboto, v zadnjem kolu iztržiti vsaj točko v Visokem.
M.Š.
Dravograd ...
Radeče - Nogometni klub Papirničar je pripravil turnir mlajših pionirjev, ki so se ga udeležili Dravograd, Rudar, Papirničar in Hrastnik. Takšen je bil tudi končni vrstni red. V odločilni tekmi za prvo mesto so namreč Korošci z 1:0 premagali Trboveljčane. Pred tem so igralci trenerja Vilija Lamovška premagali Hrastnik z 2:0 (strelca Čauševič in Petauer) in Papirničar s 4:0 (Čauševič 2 ter Ahlin in Lamovšek).
S.F.
Hrastnik - Starejši pionirji pa so se pomerili na turnirju v Hrastniku. Prvo mesto je osvojila ljubljanska Svoboda, ki je v tekmi za prvo mesto po streljanju enajstmetrovk premagala trboveljskega Rudarja. V rednem delu je bil izid 1:1, strelec za "zeleno-črne" pa je bil Klemen Lavrič. Tretje mesto je osvojil Hrastnik, četrto pa je pripadlo radeškemu Papirničarju.
S.F.
KARATE
Trije pokali iz Avstrije
Trbovlje-V avstrijskem mestu Steyer je potekalo tekmovanje v karateju "Evropski pokal Godlju rju 94”, na katerem je nastopilo preko 120 tekmovalcev in tekmovalk iz osmih evropskih držav. Iz Slovenije so se tega tekmovanja udeležili tekmovalci Karate kluba TIKA Trbovlje.
Najprej je v ring stopila Ida Dedič v kategoriji žensk od 53 do 60 kilogramov, dobila vse borbe v svojo korist in na koncu v finalu premagala svojo nasprotnico še pred iztekom regularnega dela borbe. Senada Kamerič je v tej kategoriji svojo nasprotnicoprevečkrat udarila nekontrolirano, zato je bila diskvalificirana. Bistveno drugače je potem nastopila v absolutni kategoriji, kjer je v borbi za tretje mesto prepričljivo premagala svojo nasprotnico in domov odnesla pokal. Borut Markošek se je v kategoriji do 76 kilogramov v drugem kolu pomeril s kasnejšim zmagovalcem Hudačkom iz Slovaške in borbo izgubil z minimalnim rezultatom 1:2. V borbi za tretje mesto je "obdelal" avstrijskega reprezentanta pred koncem rednega dela borbe z rezultatom 6:1. V tej kategoriji je nastopil tudi Jure Kostanjevfč, ki se je boril zelo dobro, kljub temu pa je zmaga v prvem kolu pripadla njegovemu nasprotniku iz Avstrije. V težki kategoriji se je dobro boril tudi Rok Vodišek, ki mu je tretje mesto ušlo šele v podaljšku.
F.G.
ŠPORT
(SiTRTiK
MALI
NOGOMET
KMN
Inženiring Šarbek drugi
Litija - Tekmovanje za pokal občinskih prvakov Slovenije v malem nogometu je potekalo v sezoni 1993/94 že četrtič. Pričelo se je v lanskem septembru, sodelovalo pa je 42 ekip iz vse Slovenije. Finalni obračuni so tokrat potekali v športni dvorani v Litiji, za naslov najboljšega pa so se pomerili Sportclub iz Velenja, Havaji iz Radelj, Železne dveri iz Ljutomera in Inženiring Šarbek iz Jevnice. Za najboljšega strelca in igralca finalnega turniijajebil proglašen Boris Tomažič, za najboljšega vratarja pa Milko Verboten, oba člana KMN Sportclub iz Velenja.
Jevničani so v letošnji sezoni v osmini finala premagali ekipo Jurček iz Sodražice z rezultatom 8:1 in 3:2, v četrtfinalu pa še Črni baron (NM) z 2:5 in 6:0.
Pionirji A SKL: Iskra Litus - Trbovlje 32:49 (13:30).
Mladinci: Happy Hollidays Zagorje -Pivovarna Laško 68:46 (42:16), Happy Holidays Zagorje -Slivnica 98:50 (53:16).
MAL!
NOGOMET
Liga Zagorje -1.liga (21. kolo): Kotredež -Čolniše 1:4, Intera -Šentlambert 5:1, Inženiring Šarbek -Škoti 6:2, Bistro Cerar - Izlake 2:4, Trgovina Čop - Malo po malo
Rezultati polfinalnih tekem: Sportclub - Železne dveri 5:2(3:0), Inženiring Šarbek-Havaji 3:0 (2:0). Za tretje mesto:	Železne
dveri - Havaji 5:4 (4:2).
Za prvo mesto: Inženiring Šarbek Sportclub 1:3 (0:2)
Inženiring Šarbek: Zakrajšek, Simič, Barbek, Kos, Tesič, Fele, Majcen, Čarman, Cerar, Razboršek, Jamnik.
Sportclub: Verboten, Bernjak, Huselja, Lazič, Kaligaro, Hudarin, Tomažič, Biščič, Hrast.
9:7, ŠD Mlinše I - Medi 8:9. Trenutni vrstni red:
1.	Inženiring Šarbek 41,2. Malo po malo Dimnikarstvo A. Lepoša 31,3. Izlake 128,4. Bistro Cerar 25, 5. Škoti - Tingi Tangi 23, 6. ŠD Čolniše 21. Naj strelci: 29 Pišek (Izlake), 22 Gošte B. (Izlake) in Dimaé V. (MPM).
II.	liga (21. kolo): Topličani - Jazbeci 3:4, Vesn - ŠD Mlinše H 1:1, B uldožer- Tapi 2:2, Izlake I - Antimon 3:4, Jastrebi -Zlatorogi 2:2, ŠD Prapreče I - Varnost 2:3. Trenutni vrstni red: l.Buldožer32,
2.	Antimon - Biljard Bar 29, 3. Tapi 28, 4. Jastrebi 26,5. Te-Ve varnost 25,6.
Strelci: 0:1 Tomažič, 0:2 Tomažič, 1:2 Fele, 1:3 Tomažič.
Igralci Sportcluba iz Velenja so za naslov prvaka morali vložiti veliko napora proti dobremu nasprotniku Inženiring Šarbku. Čeprav so šli na odmor z dvema goloma prednosti (2:0) se do zadnjega sodnikovega piska ni vedelo kdo bo zmagovalec.
Na prvi gol igralcev iz Jevnice, ki so bili v drugem polčasu trši oreh za nasprotnika, smo morali čakati do 30. minute, ko je
ŠD Prapreče I 21. Naj strelci:	29 Kočnar
(Prapreče), 25 Udovič J. (Antimon), 18 Kralj (Izlake).
III.	liga (24. in 25. kolo): Gami hotel - AFŽ 6:3, Izlake Veterani - Polje Svarog 1:12, Gostišče Maček - Prapreče II 9:1, Bistro Tina - ETI EE2:1, Hors - Tima 3:3, NLP -Eurotrade - AFŽ 7:1, Podkum II - Bistro Tina 3:6, Hors - Gostišče Maček 7:2, Tirna - Izlake Veterani 3:0. Trenutni vrstni red: 1. Behar 44, 2. Polje Svarog 35, 3. Tirna 32, 4. Hors 30,5. Gami hotel 25, 6. Bistro Tina 24, 7. Gostišče Maček 22. Naj strelci: 58 Fazlič, 42 Nišič (oba Behar), 35 Šink (Polje).
Trim liga Hrastnik: PP
Hrastnik - Liljani 4:2, Steklarna - ŠD Čeče 0:4,
KOŠARKA

KMN Inženiring Šarbek
mrežo gostov zatresel Dare Fele s strelom od daleč (najlepši gol turnirja). Končni rezultat srečanja3:l je v 50. minuti srečanja dosegel Boris Tomažič.
Končni vrstni red: 1. Sportclub (Velenje), 2. Inženiring Šarbek (Jevnica),
3.	Železne dveri (Ljutomer),
4.	Havaji (Radlje).
M.Š.
Veterani
Rudarja
četrti
Trbovlje - Veterani Rudarja so minuli vikend v Kopru nastopili na turnirju veteranov v malem
nogometu, ki se ga je udeležilo šestnajst ekip. Trboveljčani so bili v predtekmovanju uspešnejši od veteranov iz Kopra, Celja in Kobarida, v polfinalu pa so pokleknili v tekmi z Drogerijo Dash iz Svetega Antona. Srečanje se je v rednem delu končalo z izidom 0:0, Trboveljčani pa so nato slabše izvajali kazenske strele. V tekmi za tretje mesto so potem ravno tako bo streljanju sedemmetrovk izgubili z ekipo Vodmat Gorenje iz Ljubljane. Prvo mesto je osvojilo moštvo Aškerčeva iz Celja.
S.F.
Napake iz Čolnišč
Čolniše - V Čolniščah je bil od 27. do 29. maja, s ^ finalnimatekmama4.junija, ■g malonogornetni turnir ob ^ otvoritvi igrišča na Vrhu. O ■d) tem dogodku sta bila v ^ športni rubriki tednika ra Zasavc objavljena dva prispevka. Že v prvem je bila napaka, a bi bila spregledljiva, če bi bili v drugem, obljavljenem v Zasavcu z dne 9. junija, točni podatki. To se ni zgodilo, zato sem se odločil zapisati nekaj pomembnih dejstev.
Pri omenjanju najboljših štirih ekip turnirja avtor vztrajno ponavlja tudi ekipo Senožeti. Ekipe s tem imenom na turnirju sploh ni bilo, kajti moštvo, predstavljeno pod tem imenom, se imenuje Šentlambert (včasih je ta ekipa nosila ime ŠD Senožeti, toda pred kakimi tremi leti seje preimenovala v ŠD Šentlambert). To piše tudi na dresih... Poleg tega se avtor prispevka ni pozanimal za tekmo med dečki Čolnišč in
Juventus - G. Texas 1:4, S. Frisi -TKi 5:4, Čvek- Aje to 4:3. Treenutni vrstni red: 1. Čvek 14, 2. G. Teksas 13, 3. Aje to 10,4. Juventus 10. 5. Steklarna 8, 6. PP Hrastnik 5, 7. ŠD Čeče 4, 8. Liljani 2, 9. S. Frisi 2, 10. TKI0(-1).
RIBOLOV
Zasavsko prvenstvo v ribolovu s plovcem -veterani:	A. sektor: 1.
Bounkirhner (Trbovlje), 2. Palčič (Zagorje), 3. Maurer (Hrastnik). B sektor: 1. Goste (Zagorje), 2. Pufler (Radeče), 3. Petelin st. (Trbovlje). C. sektor: 1. Tomčarevski (Trbovlje), 2. Mežnar (Zagorje II), 3. Roglič (Zagorjel). Ekipno: 1. Trbovlje, 2. Zagorje I, 3. Zagorje II., 4. Radeče, 5. Hrastnik.
SAH
Hitropotezno prvenstvo Slovenije - Krško -ekipno:	1. Ljubljanska
Zavarovalnica I. 18 , 7. Rudar Trbovlje I. 12, 16. ŠK Zagotje I. 10, 20. ŠK Zagorje II. 10, 21. Rudar Trbovlje H. 9 točk; - posamezno: L Hulak (Hrvaška) 9,5,29. Zalokar (Trb.) 6.5, 47. Krajnc st. (Zag) 6, 51. Bajda 6, 59. Jazbec 5.5, 65. Kotnik (vsi Trb.) 5,66. Povše 5, 68. Kuzmič (oba Sevnica) 5,	69. Skobe
(Trb.) 5, 74. Blas 5, 78. Volčanšek (oba Sev.) 4.5, 82.Tomažič4.5,83. Pavlin 4.5, 84. Regancin 4, 85. Grčar (vsi Zag.) 4,91. Grilc (Sev.)4,94. Gorišek4,97. Bajraktarevič 4, 99. Juvan (vsi Zag.) 3.5, 100. Dušak (Trb.) 3.5, 102. Vidmar (Zag.) 3.5, 107. Zdole (Trb.) 2 točki.
Velika nagrada Optimizma 5. turnir: 1. Mohr (Mb) 7.5, 9. Zalokar (Trbovlje) 6, 24. Kuzmič (Sevnica) 5, 35. Dušak 4.5, 36. Kotnik 4, 45. Bajda
3.5,	51. Novak (vsi Trbovlje) 3 točke.
Hitropotezni turnir za mesec junuj Zagorje: 1. Hribovšek 15, 2. Kranjc 14, 3. Novak 12,4. Tomažič
10.5.5.	Regancin 9,6.
Goršek, 9,7. Gračner 9, 8. Jurič 9, 9. Bajraktarevič 8.5, 10. Vidmar 7.5. Skupno po 6. mesecih: 1. Hribovšek 115, 2. Kranjc 115, 3. Novak 52, 4. Regancin 47, 5. Pavlin 38, 6. Tomažič 33, 7. Bajraktarevič 28, 8. Kotnik 25, 9. Zalokar 20,	10.
Gračnar 20.
Naj nogometaš
Zasavc in Portess Trbovlje izbirata naj nogometaša Zasavja. V zadnjem kolu drugoligašev(trctjeligašl bodo zaključili ta teden) sta bila najbolje ocenjena Jože Kern In Roman Sušnik.
Ocene - 29. kolo:
Zagorje: 5 Kern, 3 J. Kranjc, 1 Petrušič;
Rudar: 5 Sušnik, 3 Sotenšek, 1 Rižner.
Skupno: 67 Žlbret, 62 Sotenšek, 41 Zaimovič, 38 Rižner, 36 Petrušič, 26 Holešek, 25 J. Kranjc, 24 Borštnar in Kic, 22 Kern, 18 Florjane, 13 Grčar, 12 Hennan, 11 Brečko.PovšnarinDizdarevič, lOKurež, 8 Štok in Turšič, 7 F. Kranjc in Hace, 6 Razboršek, Žlak in Jesih, 5 Sušnik, Tomše in Haralovič, 4 A. Ranzingerinlzgoršek, 3 Breznikar, Košak in Buovsld, 2 Smajlovič, 1 G. Ranzinger, Mudrinič, Pavlin in Brundič.
Strelci: 18 Holešek (Z), 16 Barbek (L), 14 Sotenšek (RT), 9 Agatič (SK), Drobne (PR) in Petrušič (Z), 8 Kačičnik (PR) in Mele (L), 7 Žibret (Z), 6 Poglajen (L) in Kirbiš (PR); 4 Buovski (Z), 3 Breznikar, Jesih, Čuk in Žlak (vsi RT), J. Kranjc in Kern (oba Z), Kovač, Račič (SK), Ribič (PR) itn.
PORTESS d.o.o. Trbovlje
Šentlamberta (Senožeti), za katero piše, daje bila zaradi slabega vremena preložena. Ni bila. Izpeljana je bila do konca in končana z zmago Šentlamberta po streljanju kazenskih strelov.
Toliko v vednost nepodpisanemu avtoiju, ki bi se moral, če že piše, prej prepričati o nekaterih dejstvih, da bi prispevek vseboval točne informacije. In se podpisati.
Boštjan Grošelj
Napaka ni naša
IzŠD Čolnišče smo dobili po telefaksu poročilo o omenjenem turnirju, na katerem je bil žig športnega društva Čolnišče brez podpisa. Ker je bilo ŠD Čolnišče organizator tega turnirja, smo seveda popolnoma zaupali poročilu,
ki so ga poslali. Preverjanje čisto vsakega poročila, ki pride v naše uredništvo res ni mogoče, zato lahko pride do napak. Menimo, daje v takem primeru še najmanjši problem zavrteti telefonsko številko uredništva in nas na napako opozoriti. Seveda se ekipi in dečkom Šentlamberta za napako iskreno opravičujemo. Drugič nepodpisanega poročila seveda raje nebomoobjavih.
Uredništvo
Alpinistična
novička
Član AO PD trbovlje Sebastjan Jančič je v Kamniško Savinjskih alpah preplezal Zahodno grapo v steni Velike Kalške gore. Istega dne pa je preplezal še smer Grapa v južnem pobočju Grintavca.
T.L.
a«
Kljub temu, da Zasavje poleti ni obremenjeno s turisti, kar je sicer povsem normalno, kaj pa bi iskali tukaj, ko pa jim nimamo kaj ponuditi (ne znamo, a o tem kdaj drugič), se policisti temeljito pripravljajo na letošnjo turistično sezono. Sem spadajo razni ukrepi, predvsem pa opozorila in napotki. Na nekatere vas bi radi spomnili. S tem bi radi pripomogli k večji varnosti morebitnih turistov, predvsem pa občanov Zasavja.
Sumljivi predmeti
Policisti bodo skupaj z inšpekcijskimi službami opravili varnostne in inšpekcijske preglede turističnih objektov (kopališča, planinske koče, teniška igrišča, kinematografi...). Preverili bodo, če ti objekti sploh izpolnjujejo potrebne pogoje za varno obratovanje. Prav tako so opozorili tudi lovske in ribiške družine, katerih člani večino časa preživijo na prostem, naj opazujejo in takoj prijavijo kakršnakoli sumljiva dejanja, osebe ali živali v okolici. Naraščajo namreč najave nastavitev eksplozivnih sredstev v objektih, prireditvenih prostorih ipd., ki pa so k sreči povečini lažne. Kljub temu si ob morebitnem sprejemu takšnega klica velja zapomniti čimveč podatkov in tako olajšati delo policiji. Na izletih v naravi se izogibajte sumljivih predmetov, saj po naših gozdovih še vedno leži veliko neaktiviranih eksplozivnih sredstev iz preteklih vojn, ki so lahko zelo nevarna ali celo usodna.
Pred odhodom na počitnice
Pred odhodom na počitnice, si velja zapomniti nekaj osnovnih preventivnih ukrepov. Najprej, kako zavarovati premoženje doma. Če želimo oddih preživeti brezskrbno, potem, preden zapustimo dom, preverimo, če smo zaprli plin, vodo in izključili porabnike električne energije. Le te lahko morebitna strela ob neurju poškoduje ali celo zaneti požar. Seveda ne pozabite na hišne ljubljenčke in rože. Če za te skrbi soseda ali znanci, je dobro, da vam le ti praznijo tudi poštne nabiralnike in zastirajo oziroma odpirajo okna. Naj bo videz hiše povsem normalen. V nasprotnem bo postala pravi raj za vlomilce, ki se lahko lotijo brezbrižnega ropanja vaše lastnine. Če nimate dobrih sosedov, se obrnite na podjetja, ki opravljajo varovanja objektov in lastnine med vašo odsotnostjo. Ti namestijo začasne alarmne naprave in opravljajo kontrolo.
Takšno sliko lahko zagledamo ob prihodu z oddiha domov.
Dopust se lahko konča tudi tako.
Pred vožnjo
Tudi na vožnjo se velja pripraviti. Preventiva je vedno cenejša kot kurativa, zato ne bo škodil kakšen servis vozila ali vsaj pogled pod pokrov motorja in kontrola tlaka v pnevmatikah. Če za sabo vlečete še lahek priklopnik naj bo le ta pravilno natovorjen. Tovor razporedite enakomerno in ga priklopite sami, da se izognete preobremenetivi (50kg) na vlečni kljuki. Tovor na strehi naj bo temeljito pripet. Poleg naštetegaje pomembno tudi psihofizično stanje voznika. Vozite spočiti. Izogibajte se pretiranemu uživanju tablet, na alkohol pa med potjo pozabite! ! ! Bodite strpni in pazljivi, vozite raje po stranskih cestah, če jih seveda poznate, saj je promet po glavnih cestah včasih skoraj nemogoč. S kolonami pa najbrž že imate izkušnje! Priporočljivo je voziti s prižganimi lučmi in se med potjo za kratek čas ustaviti, četudi se to nekaterim zdi mučno.
Denar
Paziti velja tudi pri poslovanju z denarjem. Predvsem z devizami, saj se "privatne tiskarne soldov" kar množijo. Če vam je lastnina ljuba, nikar ne puščajte odklenjenih vozil, odprtih šip in torbic v vozilu. Saj jih tako dobesedno nastavite dolgoprstnežem. Zaklepajte tudi kolesa in mopede pred javnimi kopališči, hišami in celo v kleti. Tatovi so povsod.
Za tiste, ki boste dopust preživeli kar doma ali na bližnjih hribih, pa opozorilo: uporaba odprtega ognja v bližini gozdovj e strogo prepovedana. Kršitev je primerno kaznovana. Tudi onesnaževanje voda, potokov; na primer s pranjem vozila, je prepovedano. Saj ob t.i. črnih pralnicah ostajajokupi plastenk, krp, raznih olj..., pa še lak se poškoduje s takšnim pranjem, saj je v teh vodah polno drobnega peska, tako da vozilo bolj brusimo kot peremo.
Alkohol
Nenazadnje pa špiknimo še v zavest gostilničarjev. Nikar ne točite alkoholnih pijač vinjenim osebam in mladoletnikom. Saj s tem le pripomorete h kršitvam javnega reda in miru. Ne mislite le na svoj zaslužek in pomislite raje na ljudi, predvsem na mladino. Sicer pa si § preberite kronične strani in preštejte, pri koliko kršitvah ni kriv alkohol. § Prsti ene roke bodo več kot zadostovali.
m	Tako. Opremljeni z nasveti preživite prijetne počitnice. Upamo, da bo
g kršitev le manj, še posebej veseli pa bi bili, če bi zaradi nekršitev lahko £ ukinili kronične strani. Navsezadnje bi se dopust prilegel tudi nam.
Pripravil Gregor Naglav v sodelovanju s komandirjem PP
Trbovlje Miranom Bokaličem

Promet
Trbovlje - 5. junija ob 18.47 uri je otrok vozil kolo z motorjem po industrijski cesti na Ribniku in pri zavijanju na glavno cesto izsilil prednost vozniku osebnega vozila G. K. in trčil vanj. Na srečo se ni telesno poškodoval.
Hrastnik - 10. junija ob 6.50. uri je Z.J. vozil osebni avto znamke Hyunday od Riklovega mosta proti Steklarni, kjer je vozilo ustavil in ne da bi se prepričal, če lahko to stori varno za druge udeležence v prometu, zapeljal vzratno. V tem času je za njim z jugom pripeljala Š.M., ki se zaradi neprilagojene hitrosti ni mogla ustaviti. Trčila je v zadnji del hyundaya.Naobeh vozilih je nas talamaterialna škoda za najmanj 140.000 SIT.
Ribče - 10. junija ob 11.05 uri je voznik V.B. vozil osebno vozilo z lahkim priklopnikom iz Ljubljane proti Litiji. V Ribčah je dohitel fička, ki je vozil zelo počasi. V.B. je zaradi neprilagojene hitrosti začel naglo zavirati, pri tem gaje začelo zanašati in z desnim prednjim blatnikomje trčil v odbojno ograjo, priklopnik pa je zaneslo na nasprotni vozni pas, po katerem jepripeljal voznik J .B. in trčil vanj. Iz Lj ubljane je nato pripeljal voznik V.S., kije vozilo uspel zaustaviti pred krajem nezgode. Za njim je pripeljal L.M., ki se zaradi prekratke varnostne razdalje ni mogel ustaviti in je trčil vanj, tako da gajeodbilo in zavrtelo. Voznik L.M.jemed zaviranjem po bankini zapeljal na odbojno ograjo in se prevrnil po brežini, kjer se je vozilo prevračalo 12 metrov in se nato iz neznanega vzroka vžgalo in popolnoma zgorelo. Pri tem se je voznik L.M. lažje poškodoval, materialna škoda pa je ogromna.
Trbovlje -10. junija ob 17.05 urije voznica K.S. vozila osebno vozilo iz Zagorja proti Trbovljam. V bližini Potioreka je začela prehitevati vozilo avto šole in prepozno opazila, da jo je med tem že prehiteval voznik K.Z. Kljub umikanju sta vozili trčili. Oba voznika se bosta zagovarjala pri sodniku za prekrške -voznica kot povzročitelj, voznik pa zaradi vinjenosti.
Trbovlje -11. junija ob 17.15 urije voznik osebnega vozila O.R. vozil mimo občine. Z dvorišča je na cesto zapeljal petnajstletni otrok in trčil v prednji desni blatnik vozila ter se pri tem lažje telesno poškodoval.
Vozilo v plamenih
Šmartno - Z.I. je 11. junija čistil svoje vozilo Ford sierra v garaži stanovanjske hiše. Po končanem delu je vozilo štartal in izpod Pokrova seje začelo kaditi. Vnel seje ogenj, ki je uničil prednji del vozila in del električne napeljave. Škode je za 200 tisočakov.
Smrt pod traktorjem
Litija - Iz Hudih raven 7 so 9. j unija ob 13.42 nri sporočili, da seje zgodila delovna nezgoda s smrtnim izidom. P.F. je s traktorjem in
nakladalnikom spravljal seno na domačem travniku. Pri delu sta mu pomagala mati in teta. Med pobiranjem je za njim hodila 83- letna P. A. in tlačila pograbljeno seno v nakladalnik. Pri tem seje spotaknila ob grablje in padla, P.F. pa ja zapeljal vzvratnoinjo povozil. P.A. je na kraju podlegla poškodbam.
Kradejo kot srake
Trbovlje - Neznanec je 11. junija na Šuštarjevi ukradel avtoradio iz zastave 101, last S.I. Ljubitelja glasbe še iščejo.
Sumljiva selitev
Zagorje-D.D.izZagorjaje7.junijaprijavil, da so mu neznanci preko vikenda vlomili v starejšo stanovanjsko hišo Kotredež2 inmu jo popolnoma izpraznili. Kot so povedali sosedje, so neznanci večkrat prišli in odvažali pohištvo in gradbeni material, sosedje pa so mislili, da selitev počne lastnik. Policija je storilcem, ki so "opravljali" selitveno dejavnost že na sledi.
Našli kolo tovornjaka
Zagorje - Policisti so 12. junija ob magistralni cesti pri zagorskem mostu našli kolo tovornega vozila BWP z gumo Continental 365/80 s 20, kije najverjetneje izpadla med vožnjo. Lastnik jo lahko dobi na policijski postaji.
Našli minometno mino
Kresnice - K.M. je pri ravnanju zemlje na
izkopu za novogradnjo našel neznano eksplozivno telo. Policisti so ugotovili, da gre za minometno mino 82 mm, ki še ni eksplodirala in najverjetneje izvira iz druge svetovne vojne. Mino je prevzel pirotehnik.
Vozički popadali iz žičnice
Kresnice - Osem vozičkov za prevoz tovora v Industriji apna Kresnice je 5. junija okrog 17.00 ure padlo iz žičnice po strmem poraščenem pobočju, nanjivo tikobmagistralni cesti, na varovalno mrežo nad cesto, katero je poškodovalo, eden pa je padel najverjetneje v Savo, saj ga pogrešajo. Ogledna komisija in policisti so si kraj ogledali dan kasneje. Šele takrat so zvedeli, kaj se je zgodilo. Vzroke nezgode pa še ugotavljajo.
Vinjene voznice

Pred vsem pa opažajo porast vinjenih
'	.v'.:'''':-'".	H
Aufbiks
Jj- Pestreje bilo tokrat v Hrastniku, Za 9 intervencijo so 7. junija ob 19. uri zaprosili iz gostišča Janez, ker je nek gost izvajal nasilje nad prisotnimi gosti lokala Janez. Policisti so ugotovili, daje izvajalec nasilja S.M., državljan ZRJ v lokalu namerno in pijan izzival goste, jih obmetaval s kozarci in steklenicami ter pepelniki, zahteval od bratov I.F. in I.R., da takoj zapustita lokal, vanju pa metal steklene predmete. Gosta I.R in I.F. sta bila s pametjo bolje razpoložena kot izvajalec nasilja, zbežala sta iz lokala in zadržala kljuko vrat tako, da S.M. ni mogel do njiju. Seveda so možje pretepako razpoloženega možakarja pospravili v za izvajalce nasilja prirejeno vozilo in ga odpeljali vposebno urejen prostor za nasilno razpoložene osebke.
j)-. Na istem mestu pa je bilo veselo M tudi dan prej, in uro prej. Pred gostilno Janez so pesti prekrižali Č.J.. B.B. in
K R. Pa ne med seboj. Ampak sojih križali na B.H., ki ga niso pustili iz rok niti, ko so prišli modri. K.R. je kazal znake rožic v glavi in se je že prej srečal z modrimi angeli. Ni hotel pihati in je vozil kljub prepovedi. Pa tudi ostala dva junaka nista bila čisto natur. Stara, dobra marica je bila ta večer precej obremenjena, saj so vse tri odpeljali v hotel z rešetkami.
Na Dolu sta se 8. junija dopoldan A P. S. in M .J. udarila zaradi avtomobila.
Ne navadnega, ampak nepravilno parkiranega. M.J. seje tako razburil, daje vzel v roke sekiro in zagrozil P.S. Brat P.J. je prišel na pomoč z avtomobilsko dvigalko in z njo zamahnil proti M.J. Avta niso premaknili niti s sekiro niti z dvigalko. Premaknili pa so se možje s postaje, vzeli sekiro in dvigalko ter napisali kup prijav. Pa poglejte, kaj vse se zgodi zaradi slabe avto šole. Če bi jih tam naučili parkirati...

V tretjem nadstropju radijske hiše, na Tavčarjevi 17 v Ljubljani, je soba, ki se že na prvi pogled razlikuje od ostalih prostorov - snemalnic, uredništev in programskega prostora. Prostorje poln aparatur, ki laika spominjajo na škatle z Ogromno kabli in vtičnicami, vhodi in izhodi, tu so še telefoni, pa računalniki, skratka kopica tehnične opreme, ki večini ne pomeni nič. Vendar je ta prostor - radijska razdelilnica - srce osrednje radijske postaje. Brez tega prostora bi bilo delo novinarjev in napovedovalcev vseh treh programov Radia Slovenije pogovor s samim seboj. Prostor, ki deluje mimo in urejeno, takrat ko vse deluje brezhibno, posreduje poslušalcem vse tri radijske programe in jih nadzira, vzpostavlja zvezo med regionalnimi centri, med televizijskimi postajami, med radijskimi postajami v Evropi in tudi preko satelita.
Če bi ljudje in tehnika v tem prostoru odpovedali, bi zagotovo ostali poslušalci brez dela informacij. In prav zato, da stvari potekajo brezhibno, skrbi skupina tehnikov, ki jih vodi Rado Medvešek. Trboveljčan, ki 29. leto dela v osrednji radijski hiši. Začelje kot tehnik na programu in potem uspešno napredoval do službe, ki zahteva veliko napora, saj delo poteka 24 ur na dan, organizacijskih sposobnosti, tehničnega in računalniškega znanja. Poznati je treba tudi radijske programe, glasbo, vsaj za silo obvladati tuje jezike, saj bi bilo sodelovanje s tujimi radijskimi postajami brez njih nemogoče.
Če Rada Medveška vprašate, če bi zamenjal službo, zodgovorom sploh ne
odlaša: "V tem delu se združujeta dve moji ljubezni, tehnika in glasba. Uživam v njem."
Delo je užitek, če ga delaš z veseljem in si pri njem tudi uspešen. Uspešnost potrjujejo drugi. In Rado Medvešekje zagotovomed tistimi, ki obvladajo svoj posel, to potrjuje tudi njegovo sodelovanje in delo na Olimpijskih igrah v Sarajevu, kjer je delal za EBU - Evropsko oddajniško zvezo.
Vendar Rado Medvešek ni le tehnični človek, glasba mu pomeni vsaj toliko kot služba. Igra violino, bobne, obvlada pa tudi trobento in kontrabas. Pri raznih ansamblih jeigral več kot 15 let. Želja po ansamblu pa še vedno obstaja.
Rado je tudi vnet zbiralec starih radijskih sprejemnikov, najstarejši nosi letnico 1922, svojo zbirko pa vam z veseljem in ponosom tudi pokaže.
Karmen Rajevec
Štefka liarlič - Leretova mama, doma iz Peč pri Moravčah, bo letos dopolnila 84 let. Je mati enajstih otrok. Danes so vsi otroci odrasli ljud je, s svojimi družinami. Ima kar šest vnukov in dvajset pravnukov. "Najbolj sem vesela, da vsi moji otroci radi prihajajo domov, posebej me veseli, da se med seboj dobro razumejo, in kadar kateri potrebuje pomoč, ne stoji nihče ob strani. Menim, da je vzrok za to prav v trdem življenju, ko smo morali vsi prijeti za delo, pač vsak po svojih močeh. Starejši so pomagali skrbeti za mlajše, in to nas je družilo".
Štefka se je poročila davnega 1927. leta s Francetom Barličem na zaselek Goričane (Peče). Rojena je bila pri Ukaču - Klopčič na Preteržu, kjer je bilo devet otrok. Štefka je bila šesta od njih. Doma na Preteržu soimeli njeni starši veliko kmetijo, delati je bilo treba dosti, pa tudi čas je bil za učenje šiviljske stroke. Kot osemnajstletno dekle seje v večernih urah udeleževala šiviljskega tečaja v Kolovratu in se pozneje zaposlila pri krojaču "Johani" in šivala tri leta. Poleg Štefke so bila zaposlena še tri dekleta. Poročila se je mlada, z možem sta živela srečno 45 skupnih let. Po smrti moža se je kmečko upokojila, je članica Društva upokojencev Moravče. Večji del prostega časa presedi ob kmečki peči ali v svoji sobi, kjeršivara-zlične prte, za domače in tudi za cerkve, kapele, celo za Avstralijo. T ako je za cerkev v Pečah sešila šest prtov različne velikosti. Skratka, mama rada šiva. Še vedno rada obiskuje cerkvene obrede v domači cerkvi, več let je bila pevka v cerkvenem zboru, njen pokojni mož pa je večkrat orglal v Peški cerkvi, če ni bilo organista Skoka. Mama je je bila ob našem obisku zelo zgovorna. Pravi, dajo je pred leti "kap",zatojepod zdravniško kontrolo, stanje seizboljšuje. Želimo ji zdravjain dosti dela.
Jani Novak
IMENA NA
1S80ÌI
G

Gašperji, Grete, Goge in ostali G-jevci ste gobezdači, da jim ni para. Glasove iz vaših grl spremljajo geste in grimase, tako da si sogovornik ni vselej na jasnem ali govorite ali ges'tiku lirate gorile, gibone ter ostale človeku podobne opice.
Vaša geneza (izvor) je geografsko in genetsko neopredeljena. Gluhi ste za glavnine gospodarskega prava.
Opozorilo: goljufije vas bodo stale globoke globe.
Gladovna stavka bi vas spravila v prerani grob, saj ste veliki gastronomi (sladokusci). Gibanice, goveji golaž, skratka vsakršni grižljaji radi gnezdijo v vaših želodcih.
Nasvet: Griže se boste ognili, če boste z jedilnika črtali grenko kislo grozdje.
Način življenja: gosposki
Videz: graciozen
Prepričanje: gizdalinsko
Idealen poklic: morda ste se kdaj poskušali tudi v glasbi, a žal dlje od garderobatja(voperi,...) ne boste prilezli.
Sklep: Krivi so pa gnili geni!
Tatjana Polanc

Mimo so binkoštni prazniki. Le redki starejši prebivalci, posebno pa še rudarji, se spominjajo, da so na binkoštni ponedeljekšli na Sv. planino. Posamezniki se spominjajo, odkod na ta dan vsako leto množični pohodi na naš bližnji planinski vrh. Na čelu množice je šla rudarska godba in zastavonoše. Udeležili so se maše, deloma znotraj, deloma zunaj cerkve, saj vseh ni bilo mogoče spraviti vanjo.
Vsaka proslava ali počastitev nekega dogodka ima svoj zgodovinski pomen, svojo utemeljitev ali počastitev. Leta 1872je namreč v Trbovljah razsajala huda bolezen, takrat neozdravljiva - tifus in črne koze. Takratna epidemija je pobrala nad sto ljudi v starosti od 20 do 30 let, dnevno jih je umrlo po deset ali še več. Pri nekaterih družinah so pomrli vsi družinski člani. Mizarji so takrat izdelovali krste dan in noč.
V času te bolezni so začeli pokopavati umrle na novem pokopališču, na Parašuhovem.Tuje sedaj urejen mestni park. Zavoljo neštetih bolezni in umrlih tudi med rudarji, je začela trpeti proizvodnja premoga. Začelo je primanjkovati rudarjev, ker so se izogibali kraja, kjer je razsajala huda bolezen. Že zaposleni so začeli bežati iz rudnika in so odhajali na svoje kmečke domove, da bi si obvarovali življenje. V hudi stiski so zastopniki rudarjev v 1873. letu sklenili, da gredo s prošnjo za pomoč na Planino k maši. To je bilo prav na
binkoštni ponedeljek. Prva leta po tej odločitvi so na binkoštni ponedeljek množično odhajali na Planino. Temu so se zavezali rudarji s sprejeto zaobljubo. Prav leta 1873 so ustanovili rudniško godbo, ki je sodelovala na tej in raznih drugih podobnih manifestacijah. Dotlej so v Trbovljah poznali le kmečko godbo.
Po vrnitvi s Planine je takratni ravnatelj rudnika Trbovlje Pongrac Eichelter priredil v rudniški restavraciji (stala je tam, kjer sedaj stoji hotel Rudar) srečanje vseh zaposlenih -rudaijev in uradnikov in poskrbel za prigrizek. Srečanje je odprl ravnatelj z nagovorom, v katerem je navzočim obrazložil pomen in namen praznika, govoril pa je tudi o problemih rudnika in njegovem poslovanju. Običajno so ob tej priliki obdarili z obleko in obutvijo revnejše družine s številnimi otroki. Vino so nosili za udeležence srečanja kar v škafih. Rudarji so takrat prvič dobili tudi rudarske uniforme za slavnostne priložnosti.
Binkoštni ponedeljek so praznovali trboveljski rudarji in drugi prebivalci nekaj desetletij. Kmalu po prvi svetovni vojni pa so to navado v glavnem opustili. Na Planino so odhajali na ta praznik le še redki posamezniki.
Tine Lenarčič
"Vsak popotnik ali turist se bo tu lahko naužil svežega zraka in se okrepčal s pravo domačo hrano ter pijačo. Poleg tega pa bo ob lepem vremenu užival ob pogledih na zasavsko hribovje, so bile uvodne besede uradne napovedovalke na veliki slovesnosti v Veliki Štangi, na kmetiji Jožice in Zvoneta Končina (po domače na Hribarjevi domačiji kot je v pozdravnem govoru dejal litijski župan Mirko Kaplja).
Po kulturnem programu, v katerem so sodelovali otroci OŠ, domači pevci ter folklorna skupina Javorje in pogovoru ob kmečki mizi je prvak SLS Marjan Podobnik odprl turistično kmetijo "Na hribčku”.
Od vseh prisotnih sta bila gospodarja med najbolj zaposlenimi, a smo jih vseeno zmotili za kratek razgovor. "Z delom sem pričel v letu 1991 in isto leto zaprosil za kredit za demografsko ogrožene. Dobil sem 230.000 SIT nepovratnih sredstev. V naslednjem letu sem zaprosil za
3.112.216 SIT, odkateregapanisem dobil nič,"je dejal gospodar Zvone, 'vse ostalo so vložena moja lastna sredstva."
In kje je Velika Stanga? Velika Stanga je 9 km oddaljena od Litije (skozi Zavrstnik in Štangarske Poljane), kamor se pripeljemo po asfaltirani cesti na veliki parkirni prostor ob kmetiji Na hribčku. Turistična kmetija Na hribčku je odprta ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih. Naključni obiskovalci in gostje bodo postreženi s pravo kmečko hrano, nedeljsko ali praznično kosilo, narezek, klobase, telečja ali svinjska
pečenka, zrezki, ajdovi žganci s kislim zeljem, sadne kupe, pecivo, gibanica, itd., ter raznimi pijačami," je kmetijo podrobneje predstavil Zvone Končina.
Načrti? "Če bo želja gostov, bomo v bližnji prihodnosti uredili tudi prenočišča," je zaključil pogovor gospodar Zvone.
Marjan Šušteršič
a«





spur
ilil
16 _
WMmmmmm, \ \ m.
... ;:::;:s0::;:s
.

...........
........ ...
V prejšnjem nadaljevanju Mare se je odločil preživeti nedeljo v Medijskih Toplicah. Prav tja so šli kosit tudi Rožanci. Lojo
.	'.Z'. ' IIIIS ' Ul ' ■' lllllil
liliil
Pika si tisto nedeljo ni upala daleč, da ne bi naletela na Loja. Hvala bogu, da je Vesna živela na Sallumi n esu, le dva vhoda proč od njenega.
“Kaj pa jetebe prineslo, sestrična?” Bila je doma. V laseh je imela navijalke in na sebi frotirasto haljo. Čeprav sta bili sosedi, jo Pika ni dostikrat obiskala. "Nimam se kam dati," je Pika sedla na kavč v dnevni sobi in si prižgala cigareto. "Se kam odpravljaš?" je bila začudena. Vesna se po Simonovi smrti ni pretirano trudila s svojo zunanjostjo.
"Pravzaprav se res," je Vesna v zadregi rekla in takoj dodala, “Oman me je povabil na kosilo. Saj ga poznaš, na davkariji dela. Pomagal mi je urediti nekaj zadevic glede Petra.
Osemnajst jih bo ta mesec." Prisedla je in iz toaletnetorbice, ki je stala na klubski mizici, izvlekla manikersko orodje. Potem se je spomnila: "Včeraj sem spoznala Rožanca,
Evinega moža. V Mareli je bil zmenjen z nekim moškim. Pozabila sem, kako mu je bilo ime."
"Rok," je Pika mimogrede rekla, začudena, da se Vesna sestaja z Omanom. Poročen je. "Vem, da je Rok. Mislila sem na tistega moškega, ki je bil z njim. Ni bil domačin," je Vesna povedala, potem pa vprašala: "Se vedno mi nisi povedala, kaj te je prineslo k meni." "Torej...," zdaj, ko je spoznala, da se Vesna ne posveča več letragični preteklosti, ji jebilolažjereči: "SespominjašPogoreliča? Simon je delal v njegovem hotelu." Vesnine oči so se povesile, ko je Pika omenila moževo ime. Ni ga še prebolela. Nikoli ga ne bo. “Ja, spominjam se gospoda Pogoreliča," je izdavila. "Zakaj sprašuješ?"
"Nov hotel bo odprl v Zasavju, v Hrastniku," je zinila. Le kako naj bi jo zdaj vprašala, če je dedec svoboden, poročen, lahko ulovljiv.
Erni je pozvonil pri Kaji.
"Kaj bi rad," je nataknjeno zinila, ko ga je
zagledala stati pred vrati. "Nikar ne misli, da sem pozabila. Pa spet te rože."
Pogledal je marjetice, za katere je v Portorožu odštel poslednji drobiž in jih zalučal proč. Starka, ki se ji je vzdolž ulice mudilo k maši in pred katero so marjetice zletele, je sočno zaklela.
"Tak, vstopi," se je Kaja le omehčala. Skrbelo jo je, da bi utegnil Ernija, mencajoč pred vrati vsem mimoidočim na ogled.
videti kdo od Lojevih prijateljev.
V hiši je bilo prijetno hladno. "Še plešeš," je rekel, kot bi se nikoli ne skregala.
"Te zanima?" Kuhala je mulo. Pozibavajoč se v bokih se je sprehodila do kasetofona, iz katerega je Bonnie Tyler preglasno tulila, da potrebuje junaka in jo utišala.
“Ne nori. Hočem te le angažirati, če te seveda zanima," se je namuznil, ko se je obrnila k njemu. Ni mu takoj verjela: "Če bi se rad takole izmazal, pozabi. Vajena sem takih zajebancij. Sinoči si me zares razjezil, veš." Čakala je, da bo kaj rekel in sezapeljivo nasmehnila. Mogoče jo bo pa res angažiral, sladki Erni, daj, izpljuni. "S Čokolinami. Ena plesalka je zbolela," se je Erni zdaj zavedal premoči. Pristopil je bliže, da je lahko vonjal njeno pohotno telo in jo pogledal v temne oči: "Velika fešta bo, v Hrastniku."
Zavila je z očmi: "Kje pa je to, madonca?" in se izmuznila Ernijevi desnici, ki se ji je prikradla za vrat.
"V Sloveniji vendar. Si prešpricala vso geografijo?" Vedel je, da bo rekla da: "No, hočeš ali nočeš?"
"Nezajebavaj, ti rečem," je rekla užaljeno in se takojzatem namuznila: 'Veš, da hočem, toda," boječe je dodala, "če Lojo izve, me bo ubil."
Baldo je godel od zadovoljstva. Tale ciganska Kaja ni bila od muh in kakšne noge je imela. “Lepo, lepo," je zaklical na ozek oder, kjer se je vseh pet Čokolink zapeljivo zviralo. To bodo klinci zijali, se je potrepljal po visečem trebuhu, ga "fehtali", če lahko plačajo zanje. On pa jim bo rekel, seveda, dragi prijatelji, devize dajte, pa bodo vaše. Odkar se je v Trstu zadolžil, je iskal vse možne alternative, da si prisluži cvenka.
"Ni slabo, cukerček. Sploh ni slabo." Pristopil je k njej na oder, jo objel čez ritko in s poželjivimi očmi oplazil njeno telo. "Le kje te je staknil tisti pesnikar, a?" je zajodlal in ji zadihal za vrat. "Zaslužiš si več, ljubica, videl sem te plesati. Veliko več, kot tistega sanjavega lenuha."
Tebe, kaj, zoprnež zavaljeni! Kaja se je prisiljeno nasmehnila in se mu izvila iz objema. “Seveda, Baldo," je skušala ostati prijazna. Hotela je plesati, ampak ne tako kot bo Baldo žvižgal.
Okrogle, ošiljene, čvrste in mlahave. Izbira je bila pestra, a Moreta oprsja prelestnih deklet v bikinkah to pot niso pretirano vznemirjala. Sedel jev kopališkem bifejčku in si želel, da bi bila z njim Polona. Potem je vstal in se mimo vrste bazenov sprehodil do restavracije. Zdaj, ko so ga prenovili, medijsko kopališče namreč, bi človek potreboval že prevoz, da bi se premikal od bifeja do restavracije in nazaj. Na terasi pred hotelom je sedel za mizo in si naročil pivo. Med popivanjem pa se mu je kar naenkrat zeletelo v grlu. Saj ni mogoče. Čutil je, kako se mu tresejo tla pod nogami-Snel si je sončna očala in si pomencal oči. Moški in deklica sta bila z njo. Ne! Je mar mogoče? Je res zagledal Knorči?!
... se nadaljuje
^SAYC
Datum k ustanovitve
3. avgust 1965 ||
RI
RUDAR p.o.
2J trg revolucije 26 TRBOVLJE
Gostinsko podjetje RUDAR vas vabi v svoje lokale:
Hotel RUDAR Slaščičarna ZANZIBAR Slaščičarna KEKEC Fontana BAR PIVNICA Bife KOLODVOR Bife ZASAVJE BISTRO 75 Restavracija ZASAVC Gostilna STADION Gostilna KLEK - ob sobotah igra živa glasba, sobote in nedelje družinska kosila.


PRIDITE, Ml SE BOMO POTRUDILI, DA SE BOSTE PRIJETNO POČUTILI.
GOSTILNA
tel. : 0601/21 705
-	nedeljska kosila
-	poročna kosila
-	zaključene družbe do 50 oseb
-	jedila po naročilu
(ribe, piščanci, razni zrezki, palačinke, sadne kupe, sladoledi)
ODPRTO VSAKDAN od 12. do 22. ure, TOREK zaprto!

ZA102.BA
CANKARJEVA ZALOZBA p.o.
Ulica 1. junija 36, Trbovlje tel., fax: 0601/26 460
Preselili smo se na nor/o lokacijo r) Centromerkur, kjer Oas pričakujemo s ponudbo za noOo šolsko sezono 9L/95.
Prodaja na tri čeke do konca meseca JUNIJA, za Osa prednaročila pa Oas čaka PRESENEČENJE!
Deloi/ni čas: 7.00 ■ 19.00, sobota 7.00 - 12.00


s m
M
I
j_Lirli-l
i	{
■•ir p j u z \
r
i
i
i
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
"1
I
I
I
j
STANOVANJA IN PARCELE
PRODAM parcelo za hišo, lega čudovita, cena ugodna. Tel.: 71-174.
PRODAM kiosk dobro ohranjen, ogled mogoč vsak dan. Cena po dogovoru. Tel.: 42-533.
V TRHOVL.IAH zamenjam garsonjero s centralnim ogrevanjem, toplovodom, balkonom in kabelsko za večje stanovanje. Tel.: 64-250.
AVTOMOBILIZEM IN _________DELI___________
PRODAM Z 101 - 1300 cm3, letnik 1979 - po delih. Tel.: 73-615.
PRODAM CD player Onkyo DX 705 - vrhunski zvok in jamo boxe 120-170 W. Tel.: 41-102.
PRODAM otroški voziček Roky. Tel.: 22-735.
PRODAM premog 3.600 kg po ugodni ceni. Tel.: 23-012.
PRODAM chicco, atlantic otroški kombinirani voziček, zelen za 7.000 tolarjev. Tel.: 63-267.
PRODAM Fisher ojačevalec 2 x 120 W in turner za 500 DEM. Tel.: 62-462.
PRODAM smrekovo stensko
oblogo. Cena 560 SIT/m2. Tel.: 063/725-066.
PRODAM avstrijsko mlatilnico - slamoreznico in dobro domače žganje. Tel.: 25-443.
KUPIM 5 do 10 dni starega teleta. Tel.: 25-443
PRODAM strešno kritino novo trajanko 1000 komadov in avtomobilsko prikolico. Tel.: 25-443.
PRODAM voziček Chicco Atlantik - moder, kombiniran, malo rabljen. Tel.: 22-344, 21-656.
PRODAM zmrzo vaino omaro, hladilnik in italijanski otroški voziček. Tel.: 41-251.
PRODAM svečano, dekliško obleko namenjeno za prvo sveto obhajilo. Tel.: 42-373.
ZA OBRTNIKE in mala podjetja vodim knjigovodstvo. Tel.: 24-598.
	
INŠTRUKCIJE	
	
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino. Če potrebujete pomoč pri učenju ali če ste željni znanja, pokličite 73-719.
IŠČEMO prijazno dekle za strežbo v Bistroju. Tel.: 061/733-085.
1
■ NAGRADA:
Košara presenečenja v vrednosti 24.000 SIT
centromerkur
trgovsko podjetje d. d. ljubljena
blagovnica litija
Valvazorjev trg 25
2. NAGRADA:
Vrednostni bon v višini 20.000 SIT
Mercator
Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d.o.o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1
RENT-A-CAR AVTOKLEPARSTVO AVTOVLEKA
3. NAGRADA:
Prevoz s kombijem do 300 km
ZAGORJE
,
0601/<
0601/63 206 MOBITEL: 0609/61 0057
4. NAGRADA:
Vrednostni bon v višini 16.000 SIT
Galerija
porodtorT
Kidričeva 4/b, Zagorje; tel.: 0601/64 101
5. NAGRADA:
E E^g>R ADE
PANASONIC radiokasetofon
AUDIO & V ID K O T R O O VIA A Prešernova »7, ZAGORJE Tel.: <M* O 1/6 I 575
6. NAGRADA:	KZ.
Vrednostni bon V višini 8.000 SIT.	lzlaKe40,61411 lzloke:Ml,060)/73 634
7. NAGRADA:
Dve trajni + striženje v vrednosti 8.000 SIT	Ma,e->a HRIBAR osoi/73 794
8. NAGRADA:
Vrednostni bon v višini 8.000 SIT.
AVT0Š0LA
RENT A CAR TURISTIČNA AGENCIJA
HRASTNIK
tel.:
0601/43 186, 41 849
V akciji ZASAVC NAGRAJUJE ZVESTOBO lahko sodeljujejo vsa podjetja ali druge pravne osebe, ki so oglasni prostor pripravljeni plačati s svojimi izdelki oziroma storitvami.
Dodatne informacije dobite na tel.: 0601/64 250, 64 166 int. 14.
za brezplačni mali oglas
Tekst:
Moj naslov:

ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166, 64 494; fax. 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
Ime in priimek Datum rojstva
kraj ..................... poštna št.......
ulica	telefon
datum

podpis
NAROČNINO BONI PLAČEVAL:
sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
m
TLGE SipOfGX p.o.
61410 ZAGORJE OB SAVI, LOKE 64
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
Keramične ploščice že Sanitarna keramika komplet že Armaturna mreža 9,5/6 Armaturna mreža 4,2/4,2 Cement 50/1 vreča Apno 33/1 vreča
od 580 SIT dalje od 13.000 SIT dalje 4.600 SIT 1.100 SIT 550 SIT 450 SIT
VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE TUDI PO TELEFONU ŠT. 0601/71 1 22, TRGOVINA SIPOREX v Kisovcu.
Spoštovani potrošniki, poskušamo biti naj cenejši!
PREVERITE!	siporex zagorje
mimmv/DS maldai
----------/00 —
-	prodaja novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblaščeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!

RENAULT
VW - AUDI TRBOVLJE
-----------/00 0*-------
-	prodaja novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblaščeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!


TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO
\	61420 Trbovlje, Trg revolucije 28c
VELIKA IZBIRA ARTIKLOV ZA PRIHAJAJOČO POLETNO SEZONO
- kopalke SPEEDO - blazine - hladilne torbe - spalne vreče - program iz plastike poleg tega pa še:
- oprema za tenis, ribolov, planinarjenje, alpinizem, igre z žogo
ODPRTO: od 7.30 -11.30 in 16.00 - 19.00, sobota 8.00 - 12.00
VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS ■ BOGO ŠPORT

mm
1
DOMAČINSKO IME ZA JAPONSKO ISKALKO BISEROV
VULKAN NA FIUPINIH
KAREL
ZELENKO
►
\>
HRVAŠKI
SKLADA- ANICA TEU (VA- CEVC TROSLAV)
ZVESTA
DOMAČA
ŽIVAL
VNETJE
SLUZNICE
SLAVKO
AVSENIK
KRAJ V ŠPAN Ul BLIZU CORDOBE
UVOZNA
USTINA
MESTO V SEVERNI FRANCIJI
GLAVNO MESTO AMERIŠKE ZVEZNE DRŽAVE MICHIGAN
APNAR-
NIKEU
STVO
ARHEOL. NAJDIŠČE V INDIJI
GRŠKI
KIPAR
ODERUH,
KRVOSES
TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV
LUKA V BEOCIJI
ŠPANSKI
PISATEU
(EUGENIO)
HRVAŠKI
IGRALEC
VRDOUAK
MUZAUU-BEZEN-SKEGA PESNIŠTVA
ANNA OXA
ŠČETKA
PRITOK
ADIŽEV
SEVERNI
ITAUJI
OGUIK
NATRU
PREBIVALEC BALKANSKE DRŽAVE
PŠENIČNI
PLOD
AMERIŠKI
PISATEU
(GEORGE)
NEMŠKI
FILOZOF
(ERNEST)
GRŠKI BOG VOJNE
ITAUJANSK
PISATEU
VITTORINI
MED
HUDOBIJA
KAVEU,
KUUKA
ELEMENT
HOJE
ARTHUR RAN K
AVTOR:
KARU
DREMEL
GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO
LETALO TEŽJE OD ZRAKA
JEZIK BANTU ČRNCEV
ŽENSKI
PEVSKI
GLAS
MESTO V NEMČIJI
TRAČNICA
ZAVESA
SLOVENSKI
PISATEU
(DANILO)
JAPONSKI
POLITIK
(MASA-
YOSHI)
PAZDERJE,
ZADNJE
PREDIVO
DAVID
OJSTRAH
CITA
POTOKAR
NEON
POSOJILO
ANTIČNA
GRŠKA
PESNICA
PREKOP,
VODNA
POT
PREGOVOR
SPEVOIGRA
AM. FILM. IGRALEC (CUNT)
OLGA
REMS
SPRAVA
GRAFITNI
VLOŽEK
ITALEC
ERICH
ENGEL
PEVKA
AVSENAK
RIMSKI
BOG
LJUBEZNI
DANSKI JEZIKOSLOVEC (RASMUS KRISTI AN)
PREDMET
POGOVORA
IT. PEVEC RAMAZ-zom
SLOVENSKI
NABOŽNI
PESNIK
(JOŽEF)
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 22. 6. 1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Blago v vrednosti
3.500	SIT, Aviomaterial Slapy Trbovlje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, Avtomaterial Slapy Trbovlje
3.	nagrada: Blago v vrednosti
2.000	SIT, Avtomaterial Slapy Trbovlje
I/žrehanci nagradne križanke 22/94
1.	nagrada: Blago v vrednosti
3.500	SITrAvtodeli As Trbovlje, Jaki Grošelj, Polje 10/B, Zagorje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, Avtodcli AsTrbovlje, Erika Goleč, Vreskovo 6, Trbovlje
3.	nagrada: Blago v vrednosti
2.000	SIT, Avtodeli AsTrbovlje, Marina Prosenc, Jevšnikova 2, Kisovec
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20.
julija 2c, Zagorje, do 23.6.1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 23/94:
KOZAVOST, BUKAREŠTA, PRAGA,	PENAT,
SPALNIVAGON, KIN, OCET, LAT, JOŽE, OPERA, OVAL, SODAR, KOČEVJE, SOVA, HLOD, RIČET, AS, OMAHLJIVEC, DOL, RUM, ANOMALIJA, IRBIS, DEKA, ABBA, ETUDA, TIN, SENIOR, NERESNICA, TRKALO, TRG, INTER, GALEN.
K.D.
KVJOMjST
f=;iLu.
Preselili smo se v novo VEČJO trgovino na Rudarski cesti 2a (nasproti centromerkurja)
Po zelo ugodnih cenah vam nudimo:
GORSKA KOLESA, velika Izbira otroških koles in rezervni deli za kolesa. ČELADE za MOTORJE In KOLESA. REZERVNI DELI ZA AVTOMOBILE, AVTO PREVLEKE, DODATNA OPREMA, OLJA CASTROL, OMW.
Rudarska 2a, tel.: 22-571
za MLADE REŠEVALCE
						z*	STAVČNO LOČILO	PODZEMNI HODNIK	POKRAJINA V ŠPANUI	BOLEZENSKA STARST DO pa ŽIGANJA	KRAJ PRI KOČEVJU	ZORANA ZEMLJA
						ZASTAVA SLOVEN. PRIMORJU						
						►						
		—		GROFOVA QROFIÒNA	SUKA Z VODNIMI BARVAMI							
					NEKD. SLOV. PEVEC (RAFKO)							
												
			HER- NUA					KITAJSKA PONEV HIMALAJSKA KOZA				SESTAVIL VK
NASLOV ANGLEŠKIH PLEMIČEV							MARIBOR- SKA TOVARNA LTALIJAN. IGRALKA MASSARI				SVETOVNO MORJE	
AFRIŠKA DRŽAVA									ANTON OCVIRK AMERIŠKA POVRŠIN. MERA			
	DOVOLJENO ODSTOPANJE LADJEDEL-NIŠKA NAPRAVA											
ČETRTA GRŠKA ČRKA								NEMŠKA VOJNA LUKA MARTIN HEIDEGGER				
OSJE GNEZDO							IMETNIK SOSEDNJE-! GA POSESTVA					
VRSTA PLAZILCA							ŽIVEŽ					
.................!..
-,___, ^ ^
Uaanka 1

in àloTekaTe^ojim,
pra:^ntrrt
če na strehi zakričim.

Uganka 2
Zarjica gre za pianine, črn^alč^^eTzrak.

|ažn]ivi k‘™“r dan
četudi grem po pravi

poti,
	
mi vedno teže drugo


K£.
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
SOBOTA 18.6.1994
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE. SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA,
16.45	OBVESTILA IN EPP. 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
NEDELJA 19.6.1994
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..„ 11.00 TEDEN JE ZA NAMI,
12.00	SERVISNE INFORMACIJE. OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO

PONEDELJEK 20.6.1994
6.00-8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OB VESTILA EPP,
17.00	SNOOPY. 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM,
V
8.00	-14.00PROGRAM MAJ ,14-30 POROČILA, 14.4SOB VESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM.
16.45	OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ 14.30 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
6.00	-8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO

PETEK 17.6.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 EURONEWS, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
SOBOTA 18.6.1994
14.00	KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM
PONEDELJEK 20.6.1994
18.00	KORISTNE INFORMA-

Naša bodočnost
Rojstva v trboveljski porodnišnici od 7.6. do 12.6.1994:
7.6.	Snjcžana Šalič, Trbovlje, hči Tedeja:
8.6.	Aleksandra Ranzinger, Trbovlje, sin Žiga; Angela Plazar, Hrastnik, sin Marko; Anita Roškor, Hrastnik, sin Janoš;
9.6.	Vesna Kandolf, Hrastnik, sin Kristjan;
10.6.	Vida Okrajšek, Litija, sin Blaž; Sonja Ilovar, Senovo, Krško, sin Rok;
12.6.	Ana Preložnik, Slovenjske Konjice, hči Anja; Lilijana Sladič, Trbovlje, hči Tjaša.
Iskreno čestitamo!
CIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 EURONEWS, 20,15 MLADINSKI PROGRAM, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
l OrlfcK 21.0» 1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19-30 EURONEWS,
20.15	KONTAKTNA ODDAJA,
21.15	SATELITSKI PROGRAM
SREDA 22.6.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19-30EURONEWS,
20.15	ŽEBLJIČKI, 2130 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
ČETRTEK 23.6.1994
18.00	KORISTNEINFORMA CIJE, VIDEOSTRANI, 1930EURONEWS,
20.15	REZERVIRANO, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
NEDELJA 19.6.1994
9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA;CELOVEČERNI FILM.
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo: 24 - urno
dežurstvo v zdravstvenih domovih
Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagoije (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 17. junija do 23.junija je dežurni veterinar Liza Pokorn dr. vet. med.

Jo. junij : «eno, l'ran;
vXvjXTXTXTTTXTX;:;
G v id«.,

17. junij: \«li>. tionizd:
Adolf;
Ani» ml:

X-XTXTXTXCXXX
			
20 moti- Cvetka Fl*i»
junij.
Sil veri i'
21. jmi.j-Sk.vko; Alojzij,
22 lumi \liiu-. Hai-o:

Alme, Pavli...
m
OVEN zaradi preobilice dela seje proti varn obrnilo tisto najpotrebnejše, vaše zdravje. Naj vam ne bo škoda časa zase in se pozdravite, če ne dopusta za vas letos ne bo. Št.: 91.
BIK Ne čakajte, da vam govorijo kaj morate storiti, ampak poskušajte delo najti sami. Drugim bo presedlo, da vam morajo govoriti, kaj je vaša naloga. Bodite bolj samozavestni. Št.: 89.
DVOJČKA Preveč se zanašate na u sodo in premalo na sebe. Plod vašega delaje zelo viden, vendar ga nočete videti. Naredite obračun in potegnite črto pod narejeno delo, presenečeni boste. Št.: 97.
RAK Zaradi konflikta s partnerjem boste ta teden precej brez volje. Ker pa tokrat kr ivda ni na vaši strani, bo moral partner narediti potezo sprave. Bodite potrpežljivi z njim. Št.:81.
LEV Zasuli vas bodo z delom, vam pa to prav nič ne bo všeč. Poskušali se mu boste izogniti, vendar boste še pravočasno uvdeli, da vasle preizkušajo in to na čisto normalen način. Št.: 78.
DEVICA Ker ste zadnje čase bolj ostajali doma, vas bodo povabila, ki vas bodo zasula, presenetila. Ne obremenjujte se z mislijo zakaj vas vabijo, ampak preprosto s prazno glavo uživajte. Št.: 84.
TEHNICA Za težave v službi ste nekoliko krivi vi, čeprav vaši sodel a vci ni maj ovsegaprav.Po maga vam vsem skupaj, posebno pa vam, lahko le odkr it pogovor in poravnani računi. Št.: 95.
ŠKORPION Presenečeni boste nad prijateljevo odločitvijo, da bo popolnoma spremenil način življenja. Ker ste mislili, da ste ga dobro poznali, pa boste malce razočarani tudi nad svojim poznavanjem sočlovekove notranjosti. ŠL: 87.
STRELEC Vam pa so zvezde ta teden resnično naklonjene. Medtem, ko se bodo ljudje v vaši okolici držali kot aprilsko vreme, boste vi polni pozitivne energije in delovne vneme. Imeli boste uspešen teden. Št.: 76.
KOZOROG Spustili se boste v nevarne vode, a boste iz njih prav kmalu tudi izplavali. Družina, katera bo edina vedela za to vaše dejanje vas bo po tem, še bolj spoštovala. Št.: 92.
VODNAR Načrtovani dopust, vam bo znova padel v vodo, kar vas bo razočaralo. Pa se ne dajte preveč spraviti iz ustaljenih tirov, kajti v tem poletju boste dočakali svojih pet minut. Št.: 81.
RIBI S partnerjem se bosta odpravila na potep po bij ižnji okolici, kjer si bosta razjasnila še tiste napake, ki vaju v vajinem skupnem življenju motijo. Preživeli boste čudovite urice. Št.: 73.
Saša

Sposojeno iz BBS
Moderen izraz
Tončka, kmečko dekle, je slišala besedo fu..ti, pa ni vedela, kaj to pomeni. Doma je takoj vprašala: "Mati, kaj je to fu..ti?" Mati ji je odgovorila, daje to pač moderen izraz za besedo fotografirati. Naslednji dan je odšla k fotografu in ga vprašala: "Bi vi hoteli mojo mati, babico, psa in mene, vse skupaj pofu..ti?" Fotografjoje pogledal in rekel: "Tebe lahko takoj, mamo moram videti, babico pa naj pes!"
Pri zdravniku
V Zasavju je bil včasih zdravnik, ki je imel dokaj čudne metode zdravljenja. Nekoč pride k njemu pacient. Zdravnik mu reče: "Pljunite mi v dlan ! " Pacient se obotavlja, a le uboga. Zdravnik z jezikom poskuša slino ,in govori: "V ustni votlini je vse v redu. Sedaj se mi še polulajte v dlan!" Pacient tudi to stori in zdravnik poskuša tudi urin. Vse v redu. Ko pa bi se pacient moral še pokakati na roko, to zavrne. Zato mu zdravnik reče: "Potem se pa dajte kar na vogal te mize." A tudi z blatom je vse v redu. Zdravnik premišljuje, pa vzklikne: "Eureka," in udari z roko po mizi (na prej omenjeni vogal). Pacient se ustraši poka in skoči nazaj. Nato ga vpraša: "Kaj mi je, gospod zdravnik?" Zdravnik pa mu odvrne: "Ah, samo malo živčni ste!"
Komande
Janez pride domov in reče ženi: "Draga, danes je vse na komando; ko rečem ena, greš v spalnico, ko rečem dva, se slečeš, ko rečem tri, začneva." Ko začneta, žena reče: "Štiri!" Janezjo začudeno vpraša: "Kaj pa je sedaj to? To ni nobena komanda!" Žena pa mu reče: "Ja. pa je. Podaljšaj cevi in zvišaj pritisk."
Iz, Zasavskega tednika št. 24,16.6.1954
/rsta prireditev, ki so se vršile v tednu proslav - ob 30 letnici razbitja Orjune, 100 letnici ustanovitve mestne občine Trbovlje in 150 letnici obstoja^/ krjaveljskega rudnika - je dobro uspela ter je^KTl
trj£ Yiubu ' P(
l/T'
' jubilejni teden v tern pogledu na dostojni višini.
Poleg športnih, so bile v tem tednu na sporedu tudi številne kulturnoumetniške prireditve, saj smo videli / v jubilejnih dneh kar tri gledališka dela in poslušali štiri koncerte. Obisk sicer pri vseli prireditvah ni bi^ popolnoma zadovoljiv, kar pa je razumljivo. pomislimo, da so bile v posameznih drieh kar po tn ali lo štiri kulturne prireditve hkrati, kar je celo za Trbovlje mnogo.
Tako leta 1954, kako pa je bilo letos? Spomnili smo se 70. oblet niče spopada z Orjuno, kaj pa 150. obletnica občine Trbovlje in 200 letnica rudnika Trbovlje?
Irena I. Lebar
avcev
J iz šparih Zaài •Z .............
Janez
Janez ima kmetijo in zelo vestno opravlja svoj poklic. Prvi večer pride domov in zaspi... Drugi večer pride domov in spet zaspi... Tretji večer pride domov in zaspi kot ubit... Četrti dan mu pa žena reče: "Poslušaj, če ne boš takoj začel orati, bom šla takoj jutri zjutraj v zadrugo..."
r
■\
:i snqo>[ qnuAg snqotf
mojem
Z + DEL '£ -STM + 9S 'Z ‘ZJD1 +; /.TO T :ma|qojd !>)SAni|B§
lodr/n:>f uafpuoioj :g espii:hf| spupi :z b>|ubSq jiaosjs :x B?jiiB8fi
'VNVŽIH VDVN ‘MVraDI TIISO ‘T3IN
'vnaa 'vdnvži3toj. ov ‘vtodnv 'hvi 'cdiot tmoa
'VTDJ ‘T3BVANV ‘VNITOIA TlOdVHd :opB[ui bz bjiubj!j»
V
:3AlipU
J

'i/rf
im

m

jeTIRniCew
L) Nagrajenci. V Trbovljah so občinska priznanja že razdelili, znani so hrastniški nagrajenci. V Zagorju pa so na trnjih; avgust je vse bliže, še vedno pa ne vedo, čigav je tisti referendumski en glas več, ki jim je izglasoval občino, da mu podelijo naziv častnega občana.
I I Trdno V sedlu. Da ne bomo poročali le o tem, koga vse so vrgli, kdo vse žeje ali še bo letel. Sašo Ostrožnik - Jus bo še osem let javni pravobranilec, Miran Kalšek - Čebine pa vsaj pol toliko časa ravnatelj Revirskega muzeja.
"Zgodovina se ponavlja. Bog je izgnal Adama in Evo iz raja, ker sta grešila, litijska vlada pa Gostinsko podjetje in Zofko iz gradu Bogenšperk, ker nista plačevala najemnine."
Anonimus
Q Carina. Zagorska Vesna se je potikala in prepevala po sosednji Avstriji. Po prvih poročilih naj bi dirigent Rihard Majcen - Riko, po slabi izkušnji z japonske turneje, tokrat dobro prestal carinski pregled.
Vzemite svojo nagrado
Ker je to čas, ko se vsepovsod razmetavajo z raznoraznimi nagradami, vam to možnost daje tudi Redakcija jetrnic. Seveda pa si boste morali nagrado prislužiti v lastnem potu.
Prvič vam lahko nagrado prinesejo zanimivke o treh znamenitih možeh, ki so del življenja pustili tudi v naših krajih. Zbiramo naj zgodbe, izjave, dejstvaali kaj petnajstega o:
Mihi Jazbinšku, prvem letečem Drnovškovem ministru, ki je delavsko mladost odslužil v zasavskem Betonu;
Dragiši Marojevicu, najbolj jugoslovanskem politiku v samostojni Sloveniji, ki je pred leti vodil razvoj v šmarski Kovini;
Danijelu Starmanu, najbolj glasnemu poslancu v prvem slovenskem parlamentu, ki si je v Zagorju poiskal prvo ženo.
Tako. Možnost vam je dana. Lepota nagrad pa je odvisna od lepote tega, kar veste. Zato možgane v roke, če so se že vaša telesa predala poletnemu lenarjenju.
Srečno!
Redakcija jetrnic
Metkin prestol
Nismo vedeli, smo pa slutili. Kljub temu je bilo presenečenje, ko so nam radiestezisti z malho nihal in bajalic dokazali, da so najslabši parlamentarni stol podtaknili prav naši Metki Karner - Lukač. Potem, ko so s prstom pokazali njen prestol, so povedali še, da se na takem stolu človek hitro utrudi, da popušča njegova zbranost, da se ga lotevajo glavoboli.
Tako smo tudi v našem parlamentu našli burmudski trikotnik, njegovo središče pa je Metka. Treba ji je priznati, da se dobro drži. Tisti v njeni bližini se neprimerno slabše. Zmagu Jelinčičujerazpadlastranka,nadvojeso šli Demokrati in Zeleni, lomi se pri krščanskih demokratih, Marjan Podobnik kljub parlamentarnemu sedežu nastopa pred zgradbo oblasti...
Se bolj nerodno je, da se je stvar pripetila prav Slovenski ljudski stranki, ker so to ljudje, ki naj bi bili zemlji najbližje. V parlament so prišli z njiv in traktorjev, iz hlevov in gozdov... pa jim jo zemlja takole zagode. Še iz krščanskih demokratov se ni tako ponorčevala, pa čeprav so zazrti proti nebesom in so jim duhovne stvari predvsem blizu.
Zatorej je malo verjetno, daje stvar naključna. Na delu so spet stare sile. Če še komunalci in poštarji po nekaj iskanja najdejo svoje kanale, so skupščinski domorodci zagotovo vedeli za kanal negativnih sil. Paso se frajerji oklicali za leve in srednje, pogubno desno stran pa prepustili novakom. Potem pa so se še hvalili, da so sestopili z oblasti, čeprav so ves čas vedeli, da se bodo oni na desni namesto s poslanskimi gradivi in vladanjem nasploh ukvarjali z glavoboli, utrujenostjo in nezbranostjo.
In kaj desnica lahko stori? Lahko se okliče za levico in zahteva svoj prostor na drugi strani dvorane. Vendar kaj, ko ima druga stran večino. Lahko bi organizirali srečanje traktoristov pred parlamentom, pa kanal navežejo in ga povlečejo proti levi. Vendar bi bili potem spet obdolženi neparlamentarnega delovanja.
Najbolj diplomatsko bi bilo nasloviti Potrčevi komisiji za poslovnik zahtevo, da naj bo desna stran tista, ki jo kot desno vidijo poslanci, ne pa predsednik Rigelnik. Potem bi lahko ostali desni, pa še kanala bi se rešili. Metka Karner - Lukač, ki se že na najbolj obsevanem stolu dobro drži, bi potem verjet no postala Margareth Thacher, Polšnikpanove Izlake.
Vendar je tudi tu nekaj tveganja. Hudič bi bil, če bi potem radiestezisti ugotovili, da seje skupaj z njimi premaknil tudi kanal negativnega sevanja. Potem jih živa duša ne voli več, oni pa bi predčasne volitve.
Ja, presesti se ali se ne presesti, to je zdaj vprašanje.
Rdeči Revir

PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANfE
STE POMISLILI,
DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO?
Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom
Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti:
Senili se boste odločili o vsebini vašega paketa: kasko zavarovanje je v paketa 20 odstotkov cenejše:
10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu: popust za takojšnje plačilo:
možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja:
pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega: v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila: zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka: turistično zavarovanje za potovanja v prostem času,
Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu: dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav: enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja.
zavarovalnica triglav d.d.

Končno popolno in sodobno zavarovanje !
Celje - skladišče
D-Per
Trbovlje
5000001643,24
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
COBISS Q
Ljubljanska banka BANKA ZASAVJE d.d. Trbovlje
je tako kot lansko leto svojim varčevalcem omogočila, da lahko na Hrvaškem dvigajo hrvaške kune z bančnim čekom in s čekom tekočega računa banke Trbovlje.
Banke, ki v svojih enotah omogočajo dvig gotovine na tak način, so:
-	Riječka banka Rijeka
-	Istarska banka Pula
-	Istarska kreditna banka Umag
v
Cek tekočega računa izpolnite v tolarjih, najmanj na 700 in največ na 5.000 SIT, hrvaška banka pa vam bo izplačala kune po svojem menjalniškem tečaju. Ob izplačilu vam banka lahko zaračuna tudi provizijo.
Ljubljanska banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi
NAROČILNICA
i	teI.:060’l/64S250, 64 166; fax: 0601/64 494 : :	I
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
y	sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)	j