Oar Write U. Advertising RATES are REASONABLE____ TELEPHONE: CHehwa »—1242 No. 212. — Stcv. 212. List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ QTATHJI OraZOUM. di pnvotao OIMIVI no. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih —Ako fto niste naročnik, peiljito on dolar a. dvomesečno poskninjo. Zlat, 1HS at Um PmI OfflM U Nmt fark. N. Ad «f 1ST*. ADDRESS: 216 W. ISth ST., NEW YORK NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 12, 1*> 39—TOREK, 12. SEPTEMBRA, 1939 Volume XL VIL — Letnik XLVIL NEMŠKI NAPAD Poljaki vrgli Nemce nazaj pred Varšavo PARIZ, Francija, 12. sep. — Varšavska radio postaja naznanja, da so bili vsi nemški napadi na glavno mesto odbiti in da so Poljaki šele sedaj pričeli prave boje, ki bodo do vedli do zmage Poljakov nad Nemci. VARŠAVA SE JUNAŠKO BRANI Poljaka artilerija v Varšavi in okolici je pognala Nemce nazaj in je saj začasno odbila pritisk s severa. Tekom noči je Varšava prestala 17 zračnih napadov in odbila vse napade nemških mehaniziranih čet. NEMCI SO VES DAN BOMBARDIRALI MESTO Varšava je sedaj bojišče/* je naznanila radio postaja. "V odprtem mestu je več hiš v plamenih. Zene in otroci so bili ubiti in ranjeni. Vsaka hiša je bila premen jena v trdnjavo. Tudi otroci pomagajo utrjevati hiše. Varšave ni mogoče zavzeti. Varšava in Poljska boste zmagali.** NEMCI SO S STROJNICAMI STRELJALI NA PREBIVALCE Nemški aeroplani so napadli protizračno baterijo na strehi velike stanovanjske hiše. Bombe so poslopje vžgale; nizko leteči aeroplani so s strojnicami streljali na bežeče stanovalce. Baterija je bila po napadu nepoškodovana, toda okoli nje so ležala trupla, največ žena in otrok. Dva nemška bottnbnika sta bila nad mestom izstreljena in ljudje so glasno ploskali. NEMŠKE ČETE NA POHODU Nemško vojaštvo koraka po nepoznanih krajih Polj-ke. Slika je bila poslana iz Berlina v New York potoni radia. Diesov odbor Komunistom v Ameriki očitajo, da so agentje sovjetske vlade. — Izjava bivšega generalnega tajnika Gitlowa. Francoski uspehi FRANCOZI SO DALJE PRODRLI V NEMČIJO PARIZ, Francija, 12. sep. — Francoska infan-terija je pod zaščito tankov prodrla dve do štiri milje dalje v nemško ozemlje. Navzlic hudemu nemškemu artilerijskemu ognju so Francozi naskočili dvoje nemških mest tik ob Siegfried črti. Francozi trdno drže isvoje postojanke blizu Blie-skastela, Pirmansena in tudi v smeri proti 2wei-bruecken, 16 milj vzhodno od Saarbrueckena. FRANCOZI SO ZLOMILI NEMŠKI PROTINAPAD Na skrainem severnem koncu zapadne fronte pri Siercku so Francozi popolnoma pobili dvm močna nemška oddelka ter so zlomili prvo nemško proti-ofenzivo na zapadni fronti. Ves dan so Francozi na dolgi fronti napredovali proti Siegfried črti« Vsi boji se vrše na nemški zemlji in Nemci si z vso silo prizadevajo, da bi Francozom ubranili, da ne bi dospeli prav do Siegfried črte. NEMCI DEZERTIRAJO V FRANCIJO PARIZ, Francija, 12. septembra. — List 4'Matin " pravi, da je nek nemški častnik z 20 vojaki prišel čez Reno pri Hurmiguue blizu švicarske meje ter se podal Francozom. Častnik je rekel: — "Zgradite po nt črnski most in videli boste, da jih bo na tisoče sledilo na*n." WASHINGTON, D. C., 11. sep. — Republikanski kon-gresnik Mason iz Illinois, »ki je član Diesovega preiskovalnega odbora, zahteva, da se mora amer. komunistična stranka pri državnem departmentu registrirati ter natančno pojasniti svoje delovanje. V Ameriki prevladuje splošno mnenje, da diktira Stalin svojo politiko tukajšnji komunistični stranki. — Komunistična stranka, — je dejal Mason, — je zastopnica komunistične internacijo-nale ter je vsled tega agentka sovjetske vlade in se mora, kot taka registrirati. Predsednik Dies je pripomnil, da se morajo v tej deželi registrirati vsi agentje vlad. RUSIJA SE PRIPRAVLJA NA ZAPADU VETERANI ZA NAJSTROŽJO NEVTRALNOST ALBANY, N. V., 11. sep. -V hudem nalivu je paradiralo 10,000 veteranov svetovne vojne po mestnih ulicah. Po paradi se je začela letna konvencija veteranov. Vojni veterani za najstrožjo nevtralno^ Združenih držav. V tem smisiu so se izrazili tudi razni govorniki. Podadmiral Yates Stiring je pa rekel, da so določbe sedanje nevtralnostne postave tako ne- popolne, da je vsled njih deže-tujih |la nekakšna "Hitlerjeva zave-jzniea". Po njegovem mnenju Benjamin Gitlow, bivši gene- je sedanja vojna le nadaljeva- ralni tajnik ameriške komunistične stranke, je iz javil, da nje prejšnje vojne in bi bile povsem naravno, da bi se Zdrn- je sedanji voditelj stranke žene države borile na strani Earl Browder poslušno orodje! Anglije in Francije, komunistične interaacijonale.j Newyorški governer Leh-4'Stalin vleče za vrvico, Brow- ■ je* priporočal narodno edi-der pa de a po njegovem na- nost in prtH]lagal politično pre-rodilu škodo, je rekel Gitlow \ inirjts ki ^ oklenejo repub-in nadaljeval: -Leta 1927 sem likallci in demokratL bil v Moskvi, kjer mi je rekel Stalin, da morajo dobiti ameriški komunisti na svojo stran unij sike voditelje. En unijski voditelj mu je ljubši kot pa cela skupina unijskih članov." Sovjetska vlada pravi, da je vojna nevarnost večja. — Prebivalstvo Moskve kaže nemir. MOSKVA, Rusija, 11. sep. -Sovjetska vlada se pripravlja na vojno nevarnost, ki se bliža ruski meji. Zadnja dva dne\a je vlada klicala rezerve pod zastave, sedaj pa vlada sama to priznava. Razglas, ki nosi naslov 4'Delni vpoklic Rdeče armade", pravi : "V zvezi z nemško-poljsko vojno, ki zavzema vedno obsež BALKANSKE DRŽAVE ——_- — — ——— —— • Vse balkanske države #o vpoklicale rezerve. — Municijske tovarne neprestano delajo. — Notranji spori so bili opuščeni. BUKAREŠTA, Romunska, 10. septembra. — Balkansk« države: Jugoslavija, Romunska, Grška, Bolgarska in Turčija so vpoklicale večji del svojih rezerv pod zastave — za manevre. Zatrjujejo sicer nevtralnost, toda se z mrzlično naglico oborožujejo in utrjujejo svoje meje. Na privatno uporabo materjala, ki je potreben za vojaške namene, je bila naložena velika omejitev. 'Municijske tovarne delajo noč in dan, zlasti Še, ker ste Nmčija in Italija prenehali pošiljati naročeno orožje. Nobena država ne mara stopiti v vojno, toda vsaka je radovedna, koliko časa bo mogla obdržati svojo nevtralnost. — Cenzura je zelo stroga in vlada skuša zatreti vsako demon* stranjo, ki je namenjena tej <;li oni vojskujoči si stranki. Vse balkanske države pa tudi skušajo doseči boljše prijateljske odnošaje s svojimi sosedami. V tem oziru je Jugoslavija posredovala med Romunnko, Madžarsko in Bolgarsko. Romunska ponudba za nenapadalno pogodbo je napravila dober utis in tozadevna pogajanja med Romunsko in Madžarsko ugodno napredujejo. Saj doseženo je bilo, da je med obem i državama prenehal časnikarski boj. Pri vsem tem pa Romun ska zelo pazi na svojo mejo z Madžarsko ter je odredila v*e, da se, če bi bilo potrebno, prebivalstvo preseli iz obmejnih krajev. Proti meji more kdo potovati samo s posebnim vojaškim dovoljenjem in prodaja zemlje je prepovedana. Iste razmere veljajo na romunsko-bolgarski meji, toda Bolgarsko zadržujete Turčija in Grška. Turška armada drži močne postojanke v Dardanelah in ob turško-bolgarski meji. Položaj Jugoslavije je vsled italijanske nevtralnosti zelo olajšan, in pritisk osi Rim-Berlin je znatno ponehal. Navzlic temu pa Jugoslavija straži svojo mejo proti Italiji in je vpoklicala večji del svojih rezerv. Notranji položaj v Jugoslaviji se je zelo izboljšal, odkar je prišlo do sporazuma med Hrvati in Srbi, s čimur je bila od-vrnjena nevarnost državljanske vojne, ali pa celo odcepitev Hrvatske od ostale Jugoslavije. Hrvatje so zopet stopili v vlado in vlada kaže mnoge 'bolj demokratsko barvo. Vse balkanske države so trdne v svojem sklepu, da z svojo oboroženo silo branijo svojo nevtralnost. v-o AMNESTIJA V JUGOSLAVIJI BEOGRAD, 11. septembra. — Včeraj je bil objavljen ukaz glede pomiloščenja in amnestije za veliko število političnih krivcev. Te amnestije in pomiloščeuja se dajejo ob priliki rojstnega dneva kralja, ali obenem pa tudi z željo, da se likvidirajo ostanke politične preteklosti. Tako je storjen zopet en velik korak v bratstvu narodne poveznosti. Amnestije in j.o-miloščenja se tičejo političnih krivcev in tistih splošnih kri\-cev, ki imajo izvor političnih krivcev. Iz občne amnestije so izvzeti samo oni, ki so bili obs ojeni zato, ker so kot javni organi prejemali podkupnino, in potem tisti, ki so vohunili v korist kake tuje države, pa oni, ki so pobegnili v inozemstvo ali prikrivajo svoje bivališče. Odpuščene so vse tiste krivice, ki so bile storjene za časa prošlih volitev. Brezdvomno bodo ta ]>omiloščenja in amnestije napravile najboljši vtis širom po deželi, ker ukljueujejo veliko število o-seb iz vseh krajev in vseli družabnih slojev. MOBILIZACIJA V JUGOSLAVIJI BEOGRAD, 8. septembra. — Reuterjeva agentura je prinesla vest, češ, da se je jugoslovanska vlada odločila za to, da nejši in bolj ogrozujoč značaj,' izvede postopoma splošno mobilizacijo. Ta vest ni točna. Ju-še bolj ojači obrambo dežele, dal#osl°vanska vlada je le poklicala gotove rezerviste, kakor je še bolj ijači obrambo dežele, da1 to naznanjeno v objavi dne 4. avgusta. Jugoslavija bo še Diesov odbor bo vkratkem Zid je se hočejo boriti. deloma vpokliče več razredov rezervistov pod orožje. 44 Rezervisti so bili poklicani v Rdečo armado v vojaških o-krožjih v Ukrajini, Beli Rusiji in v Ljeningradu, Moskvi, Kalinu in Oreiu." Ukaz omenja 4'bolj ogrozu-joči značaj,' toda ne pove, od katere strani prihaja nevarnost. Navadni Rus je prepričan, da navzlic nevtralni pogodbi | prihaja nevarnost od Nemčije, j kjer njene armade neprestano prodirajo proti vzhodu. Mnogi pa so mnenja, da boste morali Anglija in Francija "ti-Nemčijo, da bi nadalje gledala na to, da ostane v prijateljskih odnošajih z vsenji ostalimi silami. V navadni govorici poyedano pomeni to le to, da ostane Jugoslavija nevtralna v sedanjem oboroženem sporu Evrope. Res je, da so nekatere nevtralne države, kakor n. pr. Švica in Belgija, izvedle splošno mobilizacijo, to pa le in ravno za to, da si obvarujejo to nevtralno stališče. Treba je samo v roko vzeti zemljevid Evrope, pa se more takoj razumeti, zakaj sta fiivca in Belgija storile to, in čemu ni tega storila Jugoslavija. Na kratko rečeno, zraven Jugoslavije je samo ena za vo jeva na stran in bojišča so daleč proč od jugoslovanskih meja r BERLIN, Nemčija, 11. sep — "Essener National Zei-jho" podžgati zaslišal Johna Brophy-ja, rav-(tung" poroča iz Bruslja, da je napadla sovjetsko Rusijo. natelja CIO ter bo skušal od zionistični voditelj Weizmanl Nekateri pa menijo, da bo-, ____________w_ njega zvedeti, zakaj je pri ne-j predlagal angleškemu ministry do angleški in francoski aero- Rusija tega ne vpošteva. Francijo in bo napadla Rusijo na vzhodu. Pomembno pri tem pa je, dn se je sovjetska vlada v ostrih, besedah pritožila pri angleški vladi, da v avgustu ni prišlo iz Anglije naročeno blago. To blago ni moglo priti, ker je medtem izbruhnila vojna, toda ki priliki imenoval Lewisa komunista. Johna L. skemu predsedniku mobilizaci- plani, ki so bili v velikem šte-jo 40,000 palestinskih Židov, ki vilu poslani na Poljsko, po-naj bi bili poslani v Evropo, j rabljeni za pretnjo Rusiji, da T__J____1 • 1»! • v _ • 1 • ' , • • _ . LONDON, Anglija, 11. sep. V spremstvu svoje žene in otroka je dospel včeraj sem bivši balkanski kralj Zogu. Rusija se pu-*ebno pritožujt, ker Anglija ni poslala 855 tgn surovega gumija, ki ga je Ru- Londonski politični krogi so stopi v vojno na strani zapad- sija ie plačala in čaka nanj. ta predlog z veseljem pozdra- nih držav. ....... vili. Židovski prostovoljci bo-j Drugi pa se zopet boje,.da do tvorili v angleški armadi se bo Japonska na kak nafcia poseben oddelek. 'sporazumela z Anglijo m Preti deskami, ki so obese ne po zidovih in na katerih naznanja vlada vpoklic rezervistov, se zbirajo množice in v skrbeh majejo z glavami. Rusi, ki za vsako ceno žele ostati izven vojne, sedaj s po -znavajo, da nepadalns pogodba z Nemčijo ni prinesla deželi iste varnosti, na katero sc upali spočetka. BERLIN, Nemčija, 11. sej.. — Nemci ae zelo vesele, ker Ru-ija kliče pod zastave rezerviste, ker je po njihovem mnenju stališče Nemčije tem trdnejše. Nemci domnevajo, da bodo Kosi s svojo armado skušali z:-braniti poljski armadi, da bi pri bezala čez mejo v Rusijo. "OtIB NIBODA^-Nei Yoif (Tuesday, September 12, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILT » • ■ - ......... ~ NAHODA" 1 M. I 46th Year K» M« X«| ««!•»•.. 9TN fii Jfiwf Ml •••• |li(0 Ba,poi Jbstji •*• HUI NABODA TSAKI UAM IZTEIMb N1DIU U PRAZNIEOV "OUS NARODI", fU ft Y. se dogaja v delavskem svetu. "HE'1 W i' ) ft —-----r ---r11--------• 40 odstbtkov WPA lavcev odpuščenih j« KAKO DOLGO? Takoj v začetku druge evropske vojne, ki je izbruhnila po četrt stoletja, so se zaceli ljudje vpraševati: — Kako dolgo bo trajala vojna t Vsled najstrožje cenzure in obširne propagande ni mogoče presoditi dejstev, navzlic temu se pa lahko reče, da se danja vojna ne bo trajala tako dolgo kakor prejšnja, namreč 51 mesecev. Svet še ni popolnoma prebolel posledic prejšnje vojne. Ljudje use je še vedno precej živo spominjajo. Tisti, ki se'spominja prejšnje vojne, se ne more prav posebno navduševati za novo klanje. Recimo, da bi Hitler premagal Poljake in nato rekel zaveznikom: — Gospodje, dobil sem, po čemer sem hrepenel. Zdaj ponavljam, kar sem že večkrat poudaril, da namreč na zapadu nočem nobenega ozemlja. Kaj če bi sklicali mirovno konferenco? Nekateri se zanašajo na revolucijo, ki baje mora "prej a ti slej izbruhniti v Nemčiji. Revolucija bi pomedla s Hitlerjem, nakar bi nemški narod prosil za mir. To je pa le pobožna želja. Običajno izbruhne revolucija pred porazom, pred narodnim ponižanjem ali pa v slučaju laikom, kar pa Nemčiji zaenkrat še ne preti. Revolucije ne sledijo zmagam, Hitler pa zmaguje na Poljskem. Če bi zavezniki rogovilili še po porazu Poljske, bi ime! Hitler marsikatero prednost, ki je kajzer ni imel. Kajzerju je delal velike preglavice avstrijski generalni štab, ki je doživljal poraz za porazom in je po vsakem porazu pritulil k Nem Čiji po pomoč. V svetovni vojni je bila Rusija na strani zaveznikov, dočim je sedaj na Hitlerjevi strani. V svetovni vojni se Rusija proti Nemčiji ni kaj prida obnesla, docim je z Avstrijo pometala kot se ji je izljubilo. \vitriji je moralo pomagati precej nemških divizij, docim so zavezniki mlatili Nemce na zapadni fronti. Baš kot smo upali, da bi ta vojna ne izbruhnila, upamo *edaj,,da bi bila čimprej končana. Tn Čimprej ae konca, tem manj prilike bo, da se tudi Združene države zapletejo vanjo. Onstran morja V NEMČIJI GRADE TABORIŠČE ZA UJETNIKE BERLIN, Nemčija, 12. septembra. — Blizu Goerlitza v Nemčiji grade velikansko taborišče za vojne ujetnike, kjer bo prostora za 12,500 ujetnikov. Vojni ujetniki kopljejo jarke in postavljajo novo taborišče. Okoli taborišča bo postavljena visoka žična ograja. • • • POTOPLJENI ANGLEŠKI PARNfKI Včeraj so nemške podmornice potopile štiri angleške tovor ne parnike. V tej vojni je že bilo potopljenih 16 angleških parnlkov. NEMŠkapo^^ ' AMERIŠKI PARNIK MOBILE, Ala, 12. sptembra. — Waterman parobrodna družba je prejela obvestilo, da je v aobotp neka nemška podmornica vstavila ameriški tovorni parnik u Waoosta" ob irskem obrežju. S podmornice so prišli mornarji na parnik ter ga preiskali KCr na parnik u ni bilo v tihotapljenega blaga, temveč so bili jamo potniki, je poveljnk podmornice parniku dovolil voziti dalje. • • • VELIKI VOJNI SKLAD KANADE Ottawa, Kanada, 12. sep. — Kanadska vlada je od vpjpega parlamenta dobila dovoljenje, IgRc v v°jne namene za pričet ek dovoliti at o milijonov, dolarjev. — Pred razpravo o tem vojnem akla-du je ministrski predsednik Mackenzie King posva-da v sedanjem času ne kaže z^vla&evati NEWAIRK, N. J., 10. sep. — Robert W. Allen, državni \o-dja WFA v New Jersey, je včeraj izjavil, da je bilo izvra 9. avgusta odpuščenih 37,371 W da to dilo nekaj presenetljivega. [Povzročiti prelivanje krvi? Zagovorništvo je najelo za' Da> to bl storU> — Je od' skušal ukreniti v tem oziru kaj' pozitivnega. Želeti je, da bi odločil tem ljudem v prid. • • * WPA «o oclepvili zm $17,000.— Štirje uradniki in pet delavcev Emmjnet B. Simpson C j., lift'., v Brooklyuu, N. Y., jt bilo obsojenih več kot na pet let ječe, predsednik kompanijc bo pa moral plačati poleg tega še $5000 globe. W. P. A. so o-sleparili za $17,000. Kolektali šo denar za kamen, konkret in drugi materijal, ki pa ni bil nikdar dostavljen. • . » Značilna izjava Warrena Maddena WASHINGTON, D. C., 11. sep. — The Remington Rand Employees Independent Association (kompanijska unija), trdi, da je rekel njenim zastopnikom J. Warren Madden, načelnik National Labor Relations Boarda : — Mi nikakor ne moremo dovoliti, da bi de- Pletilni stroji za Avstralijo Davies Coop & Co., v Melbourne, Avstralija, je naročila pri raznih angleških in ameriških tvrdkah za 100,000 funtov šterlingov pletiluili strojev. m Peter Zgaga PAR KRATKIH NA GOSPO0ARJEV NAGOVOR. Mariborski >ena1 je v tajni razpravi obravnaval ozadje .^razne^a umora, izvršenega nad 63-letno Nežo ljube jevo z Jatrfskega vrha pri Ptujski gori. Na zatožni klopi sta sedela 31-letni posestnik Janez Leto-nja, pri katerem je bila pokojna Neža Lu/bejeva na preužit-ku ter 20-letni hlapec Janez Narat, ki je obtožen, da je z udarci s teležnjakoan usmrtil lani 16. novenifhra Lube je vo in sicer na prigovarjanje Janeza I^tonje, ki je Naratu obljubil za zločin nagrado 1000 din. Narat pa nagrade ni prejel. Razprava o tej žalostni zadevi bi morala biti že v aiprilu, ko je bil obtožen le Janez Le-tonja. Na .podlagi nekega anonimnega pisma, ki ga je prejelo državno tožilstvo v Maribo- TEŽKO MOGOČE Lovcem in pomorščakom ni do sti vedjeti. Ne bom baš rekel, da namenoma oziroma vede lažejo, toda veasi spravijo že tako na dan, da je skoro ni mogoče verjeti. •Slične klatijo pomorščaki, ki so ali pa niso prevozili vseh sedem morja. Pogovor je nane.-el na papagaje, ki jili je posebno v Braziliji dosti. O njib je vedel največ povedati star možak, ki mu Prt*l leti selil poslušal v tfor-fJe bi,a. ,aJJa "Jt'gov drugi in 'iirfti'i ilnm ujem delu newvorske države slovenskega lovca, -ki se je pri-verjal, da je z eno >amo kroglo predrl srnjaku zadnjo nogo in ga smrtno zadel v gla. vo. — Ni mogoče, — smo se o-ghisili vsi zapovrstjo. — Pa je mogoče, — nam je zaprl s;»-po, 1—> srnjaka sem bil zaloti! baš v trenutku, ko se je z nogo praskal po glavi. pričo Jacka Estabrooka, tajni vrnil Madden. ka uunije skladiščnikov v Port-! — »trajkarje je treba zašči-land, Ore. In Estabrook je ob- Pr*d delodajalcem, ki zadolžil krivega pričevanja Ala vzema Je redkoMaj pravilno Roosnerja, ki se nahaja v ore- stališče. Mi ne moremo dovo-gonski državni jetnišnici. Tu-|]itl» da bl «trajkarji izgubili di Rossnerja je namreč pozva- ptrajk, četudi povzroči to pie-lo zagovorništvo za pričo, da livailJe krvi. je pričal Bridgesu v prid. « • # Usoda nad 40 let starih Konci prejšnjega tedna so se sestali v newyorskem Lexington hotelu člani skupnega zakonodajnega odbora ter razpravljali o usodi nezaposlenih starih nad 40 let. Oseb nad 40 leti namreč ne sprejemajo v mestno in državno civilno službo. Po splošnem naziranju se takim ljudem godi velika krivica. Med njimi jih je dosti izredno zmožnih, toda službe ne morejo dobiti zaradi svoje starosti. Skupni zakonodajni odbor bo KAZEN ZA GRf> ZLOČIN Zvečer je popival 27-letni delavec Jurij Zakelšek iz Sp. Raven pri Žetahdi, oče dveh o-trolk. v večji družbi v vinotoou Ivana Kola rja v Sp. Ravnah. Družba je izpila več litrov vina in se odpravila malo pred polnočjo proti domu. Zaikal-ru, pa se je pokazalo, da je iz-jšek je vizel z mize liter vina in vršil umor Jože Narat po na-1 stopi I v družbi Jožeta Bukov-ročil-u in .prigovarjanju Janeza cJka domov. Oba rta šla na ko-Letcnje. Narat je vse priznal,[zolec, da bi tam prenočila. Ta-medlein ko je Letam ja vztrajno tajil krivtio. Ojbsojena sta bila Letonja na 20 let. Narat pa na 10 let ječe. Povpraševanje po premogu H ARRIS B URO, Pa., 11. sej). — Po mnenju raznih strokovnjakov je pričakovati velik podvig v ameriški industriji mehkega in trdega premoga. Velike množine premoga nameravajo nakupiti južnoameriške republike in skandinavske deže-iZ>nancu ne dnha ne sluha. Spo- Cez mejo so hoteli IN NASEDLI SLE-PARJU V St. I1 ju so zajeli 8 molkih doma iz Siska. V Št. Ilj so se pripeljali z avtomobilom in i«' je zgrudii. nakar ga je Zakelšek še večkrat udaril s kolom. Zdrobil um je lobanjo ter ga poškodoval po vratu, prsih, no-atih in rokah. Kolar je na dru-iri dan pmllegel pos»koi Din. 500 Din. 1000 Din. 2000 V Italijo: Zm 1 ApO 9 12.— $ 2».-« 57.-9112.50 lir 100 Lir 200 Lih 600 Ur 1000 Ur 2000 9167.— .......... Lir 8000 KER SE GENE SEDAJ fflfrRO MENJAJO SO NAVEDENE C«, NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALi DOLI Jik all link. dov«UuJ«t i« HAK^OA, IZfBdO PO CABIM ZA PRISTOJBINO |L- NDJNA SJ9EMO SLOfVEKlČ publishing C O M P AN V sif ^^^."^N^irc«* pravi dom. Ja, pred leti sem imel papagaja, ki je v govorjenju prekosil marsikatero klepetuuljo. Gladko je govoril angleško in špansko, preklinjati je pa znal v vseh mogočih jezikih. Bila sva nerazdružljiva prijatelja, kakor dva brata. Ko ga hočen v nekeifi severoanieriškem pr-stanišču vzeti na suho, mi pravijo carina rji, da moram od njega plačati petindvajset dolarjev carine. — Petindvajset dolarjev! — sem se začudil. — To je pa več 'kot preveč. — Niso in niso se dali preprositi. — Ce ga ubiješ in našopaš, — mi slednjič svetujejo, — ga lahko brez vsake pristojbine odneseš, kamor hočeš. — Ko papagaj to sliši, se revež ves strese in mi zašepeta na uho: — Ah, kaj bi se branil in po-mišljal, kar plačaj tistih petindvajset dolarjev, pa bo. rC>sp V ČAKALNICI V čakalnici nekega znanega zdravnika je sedela stara ženica in pletla, — najbrž svojemu vnuku, — volneno jopico. Zdravnika nenadoma pokliče-jo k nevarni operaciji. Bolničarka stopi k ženici rekoč: — Boste morali jutri priti, gospod doktor je danes zadržan. Ženica, — bila je namreč popolnoma gluha, — pa plete naprej. Bolničarka ji pove še enkrpt, dvakrat, trikrat z vedno močnejšim glasom, toda nič; ko da bi kamnu govorila. Slednjič vzame listek papirja in napiše nanj, da zdravnika danes ne bo. Listek da ženici, ki začne takoj stikati in iskati po ročni torbici. Vse pretakne, vse preišče in pravi slednjič bolničarki: — Xe vidim prav dobro, špegle sem pa doma pozabila. Kar vi mi pic-berite, gospodična. V NAGLICI Mladega moškega, ki je prosil blagajniško službo, je vprašal trgovec: — Pa se lahko zanesem na Vas? Včasi je v blagajni precej denarja. — Brez skrbi se lahko zane sete. Z Vašim denarjem bom ravno tako ravnal, kakor če bi bil moj. Pravijo, da prosilec ni dobil službe. DOBROTNIK Živela sta mož in žena. Oba skopa. On še bolj skop nego ona. Nekoč iztakneta v kleti steklenico, ki pa ni bila dobro zamašena. Vino v nji se je izpridilo. — Pa bi ga za kuho porabila, — pravi on. — Kako, — odvrne ona, —. saj je nenžitao. — Veš kaj, preproge osnaži ž njim. — Ja, da bo kislina bla. go prežrla. — Za čiščenje vratnih kljuk bi bilo pa menda dobro? — Kljuke bi takoj počrnele. On misli in misli ter slednjič odloči: — Pri sosedu stanuje v kleti revna družina. f*et o-trok imata, on je pa delo izgu bil. Njim dajva steklenico, bo-do že vsaj imeli ipalo vina za priboljšek. vt i f' "G EX 8 HifiOBP« New Tort •Tuesday, September 12, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Visoke palaee, ni roke eeste — tuji ljudje, v>e tuje, uezua-llo, tako pu^o. pusto. Po ogromnih stopnicah se je v/|MMijala Marija. Mala deklica je hitela pred njo, zo|>et se je ustavila — čakala jo je. Marija je bila zamišljena. Že ves dan se ji je zdelo, da je nekaj duši, pritiska k tlom — kakor teilko breme. Domovina, kje ni? Cvetoči travniki, pisane livade, kje si, domača xeti^ja! A Marija je daleč od rodne zemlje, je v veli kem tujem mestu ca male Vande. Vanda, živahna, l*4letina deklica, h-čerka bogatih wtarsev. Mariji je bilo lepo pri nji L, samih Vando je vrgajala in.drugega nič. Ž njo je hodila na ^iprehode — na počitnice. Wndar Marija ni bila srečna. Domača polja, travniki, puhteča rodna zenrija, vse to ji ni dalo pokoja. Zamišljena je Izvrševala -svoje delo — nikoli se ni smejala. . Vandina mati, žena bančnega ravnatelja, je obupala. Kaj je z Marijo? Zadnje dni ni jedla, bledela je, vsa bila obupana. . 44Kaj je z vami, Marija?" Ni »nagovorila, kakor v omotici je zapustila sol »o. "Marija je bolna," so ugibali. . "Ne, zaljubljena je." s<* je norčeval ravnatelj. Da. Marija je zaljubljena, se koiMMio (Httola/.ita njegova žena. Naglih korakov ji1 < dš|« v njeno >ol>o. Tako lepo v redu je imela vse. Nikjer nič razmetanega. Skoraj se je bala a se je nasmehnila. Odprto pismo je bežalo na vrhu. Kakor bi trenil i« že ga je imela — a razumela ni ničesar. Pismo je Lilo napisano v tujem jeziku. PoložMa je nato pismo na prejšnje mesto in sidenila. da bo z Marijo govorila takoj, ko se vrne. DVA TISOČAKA 1 A počakala jo do večera. Ko 'je Vanda že t>pa>lu, jo j** poklicala. "Marija, danes sem sklenila, da bom z vami govorila. Tako črnino zamišljena ^te, da vas je razumem. Vaša služiba od vas zahteva veliiko živahnost — vedrega duha. Vanda vendar ne sme čutiti žalost, ž njo je trdba mnogo govoriti; vi pa samo molčite, in molčite. Mogoče vas je življenje razočaralo? Lah'ko nyi raakrijete, tolažil na beseda vam gotovo ne bo oifveč." Marija je stala kakor kip. ves čas i«e ni zganHa. Saj je ves čas živela v omotici, sama ni vedela, kaj je ž njo. Vsi so opazili in lahko ji od7>ovedo >ln»žbo. In potem? Zagledala je bledi nvnterin obraz, udrta lica .. . "Ne," je šepnila. Omahnila je na divan, ničesar več n; videla, le temni kolobarji so se vrtim" i li okrcng nje-, v nji — povsod. (Josipa .ni vedela, kaj se ta spolzeli deldletu po licu. Ustnice so ji drhtele, komaj je zadrževala i h ten je. •"Razumem; vas, mladi ste. tudi jaz sent bila nekoč zaljul>-Ijena." A Marija je po teh besedah Mstmnela. Mlada že, a da bi bila zid jubl jena? "Ne, ne, ljubezen je daleč od mene. Misel na izmučeno — AMERIŠKA LETEČA TRDNJAVA S pllHllilllHllWB Najboljši prijatelj ▼mm je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA | BRATSKA. DELAVSKA ; PODPORNA USTANOVA 1 Z--i ' — - I Sprejem« možke in ženake v letih od 16. do 50, in otroke do 16. teta starosti ČLANSTVO: 52.000 1 PREMOŽENJE: $8,000,000.00 Za ožje informacije glede zavaVdVanja' vprašajte lokalnega tajnika dmfcva SNPJ ** • 1»' ir k t OkvM stan: . . 2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago,' III. bolno mater, petero sester in dva brata mi jemlje voljo do smeha. Jaz isem najstarejša, a dmitfi mladi, majhni — brez kruha." "In vi jih podpirate z bornim; za>hižkcxm!?" "I)a. a bolezen nrtioigo požre in petnajstletni brat hodi v šolo. On je edino upanje. Bori se skozi življenje in mi vsi upamo." Življenje je težiko. Prav imate! Boriti se je treba in urpati. Gotovo vam bo nekoč vse poplačano." "Ah, za mene mi ni prav nič, le imati, mati, ki bo umrla, ki je ne l>oiii nikoli več videla." Gospa je videla ubo«re$ra o-troka. a kaj je mogla ona po magati? Ko bi bila samo ona in mati, a je še sedmin druirih. "Potolažite se, Marija, mati gotovo ne bo umrla." Nato je vrtala in zapustila vzgoji tel ji eo. . Doibro je vedela Marija, tla bo gospa tako storila in drugega niti pričakovala ni. Kako pride ojia do tega? Čeprav je bogata, a ima otroka in mjo-ža. O b?Ia je iz sol>e in >e ihtee vrgla na ipo^teljo. Solze so ji vrele po licu. Vse gorje je hotela izliti v te solze. A gorje ni hotelo miniti, kajti Marija je dobro vedela, kaj se bo v kratkem zgodilo, vedela je, kaj čaka njeno !>edno mater, brate in sestre. Kje naj še zasluži, da bo podpirala domače? Sestra prosi, brat mora plačevati stanovanje, \yak ima kako prošnjo, le mati molči, ker ne more več prositi. Sestra ji je pisala, da zdravnik noče več priti, ker nimajo denarja. In Marija tu ječi; kakor v jekleni tentfni kletki se zdi v tej tujini. Tako daleč proč od doma. Vendar ji je lepo, ne Kine se pritoževati, ona tnpi le faradi njih, ki nimajo, ki stradajo in vendar jimf ona ne more zadostno pomagati. "Marija," jo je zdramila gospa. Marija je (plan ill a kvišku. Gotovo se je premislila, odpovedala ji bo službo, saj ona ni za vzgojiteljico. "»Marija, pojdite domov. Gotovo vas zelo potrebujejo." Dekle se je otreslo po vsem telesu. . "Oosrpa, doma nimajo sami. kflj jesti, in jaz ne bom nikoli J več . . "Kaj govorite, Marija, saj botste potem prišli nazaj. Tu imate za prvo silo, za bolno mater." Gospa je položila na mizo dva tisočaka. "Kako sem Tam hvaležna, kidaj vam bom povrnila?" Razjokala se je. "Ne, Marija, to je samo mimogrede, a ne n\i>dite na povračilo." Pogladila jo je po laiseh in zapustila sofbo. * Naslednji d m se je Marija odpeljala v svojo domovino. V rokah je imela dva tisočaka in sTce polno sreče. Štirimotorna ameriška "leteča trdnjava" pri priboru na Llovd Bennett letališče v Xew Vorku. Veliki bombnik je preletel razdaljo med San Franeiscom in Xew Yorkom v urah in 14 minutah. POROKA. SMRT, ROJSTVO IN DEDSČINA V ISTI HIŠI. V neki hiši v Mar>eilleu so imeli te dni čudna naključja. Medlem ko se v nekem stanovanju v pritličju slavili poroko, je v četrtem nadstropju umrla stara vdova. Skoraj istočasno sta rc v drugem nadstropju rodila dvojčka, a mlad delavec, ki je živel kot -podita jeumiik, je preje! obvestilo, da je podedoval imetje .">00.000 dolarjev, ki mu ga je za>pustil stric v Ameriki. PRVA USMRTITEV ŽENSKE V TURČIJI. V anatolskem kraju Koeju so usmrtili prvo žensko, odkar obs-toji nova turška rejmlilika. Bila je poglavarka zloglasne razbojniške tolpe in se je imenovala Gurija. Razbojniki so svoj ,plen prinašali v njeno hišo in ona ga je p»rtem raz-jW-o-vala s pomočjo neke prijateljice Fatme. Pred kratkim sta se obe ženski sprli. Fatma je izjavila, da noče več sodelovati. Gurija >e je ustrašila, da jo utegne prijateljica izdati in je sklenila, da jo umori. Zvečer, ko je Fatma odhajala domov, je šla Gurija za njo in jo pobila s sekiro. Komaj se je Gurija vrnila domov, je prišla i k njej 11-detna hčerka Fatme, |da povpraša za mater. Xečlo-1 vriska 'ženska je potegnila o-[troka v so1m>, ga zadavila in 'vrgla v vodnjak. Naslednji I dan je hotela odstraniti tudi j truplo Fat move. V svojo grozo pa je opazila, da kaže Fat-Jma Še znake življenja. Ni ime-,' la poguma, da bi jo še enkrat udarila, zvlekla je telo nezavestne ž«*nt-k»* k vodnja/ku, in ga i vrgla vanj. Kmalu nato so oblasti izsledile njene zločine in jo ob>odile na smrt. . drugim počiva promet na progah. ki valijo v Novosibirsk. Sverdlovsk, v Osrednjo Azijo in na Kavkaz. Ru-ka vlada ni izdala o ustavitvi letalskega prometa nobenega ]>oja.sriila za javnost. DVAKRAT CVET. Iz Rumu ni je poročajo, da so drevesa v nekaterih krajih letos drugič vzcvetele, tako na primer v (Valovi, kjer so zdaj vse jablane že drugič v cvetju. Na podlagi tega računajo, da bo letošnja jesen v Rumuniji zelo topla in mila. USTAVLJEN ZRAČNI PROMET V RUSIJI Po naredbi moskovske vlade je bil uvtavljen letalski promet na štirinajstih važnejših linijah ruskega letalstva. Meti 5000 KRAT HUJŠI STRUP OD STRIHNINA. Znanstveniki nekega državnega laboratorija v Transvaa-lu so raziskali rastlinsko vrsto, ki jo imenujejo adenija, in ko pri tem ugotovili, da je -ok te rastline iXHMVkrat bolj strnjen od strihnina. Ta strup je gotovo najmočnejši, kar jih človeštvo sedaj pozna. . ADVERTISE ii Tli. AS NARODA' POŠIILJ ATELJ EM DENARJA Zaradi političnega položaja v Evropi naznanjamo onim, ki so nam poslali denar, da ga pošljemo v stari kraj, da ga začasno držimo, dokler ne prejmemo zagotovila, da bo izplačan brez vseh težkoč. V tem oziru smo se že obrnili na pristojno mesto ter upamo, da bomo mogli v nekaj dneh sporočiti, da bo zopet mo goče normalno pošiljati denar. Denar v Italijo je mogoče pošiljati ravno tako kot prej. Ne sprejemamo pa denarja za pošiljat ve v Nemčijo in na Poljsko. Nobena država ne izplačuje več denarja v dolarjih. Upamo, da boste to upoštevali in se l>oste prepričali, da to delamo iz previdnosti, da obvarujemo svoje rojake pred kako škodo. Zahvaljujemo se za dosedanjo in se priporočamo še za nadaljno naklonjenost. Potniški Oddelek, Slovenic Publ. Co. wmam polil jamo v staro domovino. Kdor ga Ko- lje, to lahko stori. Naročnina z* ft*ri J kraj stajie $7. — V { itaKjo Tista ne poši-t \ jamo. I Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V 5TAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: jezero smrti. — Moj roman ob Nila. — Kak4 sem v Mekko romal. — Pri Samarili. — Med Jezidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU . . 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami. 577 strani VSEBINA: Brsta Aladiija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarj tl Cena $1.50 f i Naročite jih lahko pri' V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njakn. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma ftetar. — Na aledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet ust divjem zapadli. — Rešeni milijotfi. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami. 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo Slats. — Za detektiva. — Med KomanČi in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Sar. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U TI 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Slovenic Publishing Company 216 WEST I8th STREET NEW YORK, N. Y. "GLIB T IIEDDP - New Toff [Tuesday, September 12, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY ^iiiiiiiiiiiiiiiii;^ Kje si bil tako dolgo7 Roman ix Življenja. — Za "Glas Naroda" priredil L H. '--—-22 Zato je hotela Trudo spraviti izpred Gharlesovih oci, ker bi še mogoče napravil takri neumnost, da bi še Trudo poročil, ali pa da bi ga eaj odvrnila od nje. Ako bi le slutila, kaj je( Truda po \VWinifred!nem nasvetu nameravala, bi najbrže bila še mnogo ibolj divja, kot pa je že*bila. Ko pride Truda Holl v svojo sabo, takoj prične popravljati >voje stvari. Toliko poguma še nima, da bi Idnni povedala, tla jo je Winnifred povabila na evoj dom. To ji bo povedala šele tedaj, prodno te bo odpeljala z avtomobilom^ ki bo prišel po njo. Poloti se je v resnici veliika bojazen. Ali jo bo Winnifred v resnici vzela v svojo hi-šoT Ali se ni muho šalila T " Prav posebno lahko ni bilo Trudino srce, ko leže k pOPitku. Toda mogla je biti porpolnoma pomirjena. Ko se brat in sestra ooiš pred nosre položil svoje ime In premoženje. Se daj hoee imeli z dr. Horvatom kak zanimiv doživljaj. Poro eiti ga ne mara, ker ji je prereven; toda ž njim Ijubin&ovati, je za njo ravno prav." 44Ta dr. Horvat je zorpem in nadut," pravi Charles. To pa ni bilo Winnifredino mišljenje. 44O, Charles, delaš trnu krivico. Zelo odličen mož je in če Triuna misli, da jra bo mogla vpreči v svoj triumfalni voz. se zelo moti. Za nos se ne da voditi." 44Ali hočeš a tem reči, da me je voidila za nos?" ''Da Charles, te je; tega pa mojenlu bratu, ki more vsako imeti za svojo ženo, ni treba." » Brat jo nekoliko negotovo pogleda. . 44Oh Winnie, nistem zmagovitega značaja — le

liša'li le eno e, da bi jili mo^'1 upravljati kdo drugi kot svobodni ljudje. Trohalo je več kot stoletje in pol, ml 1G07 do 1776, da se naša ameriška demokracija spravi v tir in Udejstvovala se je o«! tedaj skoraj enako dolgo. Ni še dovršena. Ne bo nikoli dovnšena, ker nikdar ne trdimo, da je perfektna, in smo zato vedno svobodni prinašati jo bližje perfketno^i. Po a-meriški revoluciji se ni nihče izmed ljudi, ki so 1. 1776 podpisali Izjavo Neodvisnosti ali ki so podpisali konstitucijo 1. 1789. napravil diktatorja. Nihče ni niti poskusil. Sestavili so konstitueijo, katere namen je bil preprečiti za vedno, da bi kak človek ali kaka panoga vlade mogla kedaj dobiti popolno kontrolo. Dejanski, je imela namen celo preprečiti diktatorstvo s strani začasne večine ljudstva, ker je v njej preskrbljeno za zaščito manjšin. Po zakonu ne more v Združenih državah nihče biti držan v zaporu ali kaznovan, ako ga ni porota spoznala krivim. V diktatorskih deželah more policija uganjati, kar .se ji ljubi, na skrivaj, pa nikak državljan VA2NO ZA NAROČNIKE Pole« naslova je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dau In tretja pa leto. L»m nam prihranite nepotrebnega dela ln stroškov, Vas prosimo, da skušate naročiti« no pravočasno poravnati. Poniji te naročnino naravnost nam aU V> pa plačajte uafemu zastopniku t V a Sem kraju ali pa kateremu Izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana s debelimi črkami, ker so upravi, čeni obiskati tuui druge naselbine, kjer Je kaj na&Ib rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročU potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA : San Francisco, Juab linrtiin COLORADO: Pueblo. Peier Culig, A. Ha ft 14 Walsenburg, M. J. Bajruk INDIANA: Indiana polls, Fr. ILLINOIS: Chicago, J BevčU Cicero. J. Fabian < Chicago, (Tamro in Illinois) Juliet, Jennie Bambicb La Salle. J. Spellcb Mascot tab, Frank Auguatin North Chicago in Waukegan, MMk War*«* MARYLAND: KitzmUler, Fr. Vodoplvea MICHIGAN. Detroit. L. Plaakar MINNESOTA: Chlsbolm. F<-ank (loiie, J. I^£an'*b Ely, Jos. J. Pesbel Eveleth. Louis Uooio .Gilbert, Louis Vessel Hibbing. John PovAe Virginia, Frank Hrratlch MONTANA: Roundup. M. If. Panlaa Washoe. L Champa VEBRA3KA: Omaha. P. Broderlck »TEW T'UtK: Brooklyn. Anthony gvet GowanJa Kart Ntrslaka unu r*ti. OHIO: Barherton. Frank froha Cleveland, Anton Bobek linger. Jacob Itesulk, Ju*>-> HiapuU Glrard, Anton Nagudt Lorain, Louis Balant. John KumAe Youngstown, Antuo Klkai] • »REGON: Oregon City, J. Kobtar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Brougbton, Anton lpavee Oonemaugb, J. Brezove« Coverdale in okoUca. Mrs. Ivaaa Rupnik Export, Lou^a Supaa4M I Farreil. Jerry Okom Forest City, Math Kamia Fr. Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Honier City, Fr. Ferenchak Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. TaulelJ I^uzertie, Frank Balloch Midway. JoU(i 2ust Pittsburgh in okolica, rfcilip Praga* Steeiton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Srhifrer West Newton. Joseph Jovan..... WISCONSIN. Milwaukee, West Allls, Fr. 8hafe Hbeb«>ygan, Joseph Kakei WYOMING: IttN-k Hi.rtnga. laila Tsnrhar Uiamondville, Joe K4>lh-n Vnak zastopnik Izda potrdil« za sva •a. katera je »reH- Zantapnlke teple prtpar^^ia MEHKO VEZANE KNJIGE M\azp "roda"ja KNJIG D« napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. nima nikake zaščite pred njo. Po zakonu more v Združenih državah vsakdo reei ali pirati, kar se mu ljubi, pod pog-ojeaiu da ne fxrve zlobne'laži "o kom drugem in ne pro|K>ve*luje nasilne revolucije. V diktatorskih deželah se ta »pravica svobodnega govora zanika po zakonu in dejansko. . Po zakonu se v Združenili državah v>akdo more potegovati .za vsako javno mesto, ako je zakonit voliloe, razun da le tukaj rojen državljan more biti /predsedni'k, vsak volilec more oddati svoj frlas za kojrarsibodi ki ira hoe^ biti izvoljenim, in tajnost s»:asovanja jo zajamčena. V diktatorskih deželah je le ena stranka, pa nihče no snve organizirati dmg:e. Po zakonu smejo delavci v Združenih državah stavkati. V diktatorskih deželah so stavko prepovedane. Dokler je konstibocija zakon nad vsemi drugimi zaikoni, ima vsaik človek — v teoriji — možnost, zaščiti ti svoje življenje. svobodo in stremljanje za p rex" o. Xikak pošten človek ne more trditi, da je uppela do-vlišeno. Xiti Združeno države, niti katera druga dežela je kedaj uspela dajati pravičnost vsaik emu državljanu. Moramo delovati za (pravico in za boljšo življenje za vse. Imamo mnogo resnih ljudi, ki mislijo, da bi se mogli iznebiti kapitalizma in še vedno ohraniti demokracijo. Jaz mislim, da bi morali napraviti vse spremem- bo v naši gospodarski in politični zgradbi, ki so jih je ljudstvo prepričalo napraviti po poštenem razpravljanju in dejanskem stanju. Ali ako vni-čimo našo pravico, da naprav-Ijamo rvoje hu^tno spromeuibe na svoj način, in so jK>damo kakemu voditelju, ki zahteva pokorščino, izgubili bomo več kot bi mogli morda pridobiti. Ako pa ne.vpametno prodan*) svojo svobodo, ^o bodo nekdaj naši otroci morali boriti, da jo dobijo nazaj. 2. • 3. 4. 5. 6 7. 9. 10. 11. 12. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 24. Andrej Hofer (Junaški vodja Tiroleev Belgrajski Biser (Vitoj Jelene) Beneška Vedeietalka Boj in Zmaga (Jtwcf Spfllmani Boiirni Uarovi (Itudulf V rabi > Burska Vojska Cvetke (H. Majar) Dedek je pmvil (Julij .Slapšak) Devica Orleanska Dve sliki (Ksarer MeSko) Duhovni boj < Lovrenc Kkiipoll) Fra Diavolo Fran Baron Trenk (Ujuro Pa ud orle) Goadovnik. 1. xvrzek (■ozdovnik, II. zvezek <11. Majar) Hudo Brezdno (Fr. Erjavec) Humoreske, Groteske in Satire (Amv iu Teffl) Korejska Brata. Mira iz milijonov v Koreji (J«>sef S|>illniau) Krvna Os veta Mesija (I>r. Jeglič) Mladim Srcem, povesti za mladino (Kxavor Me^ko) Maron, krščanski de^ek z IJba- 26. 27. 28. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. Mrtvi Gosta« Musolino Na Indijskih Otokih Oh 59-Letniei dr. Janeza Ev. Kreka Parižki Zlatar Patria, Povest Iz irske junaške dobe (H. IVd^rer' Paberki iz Roža (Ivan Albrehti Popotniki, novele in trtice (Milan Pujrelj) Požigalee Pravljice (II. Maj?r) Pravljice in pripovedke za mladino (s. K<»3iitnlk) Povesti in Slike (Ksarer Meško) Ptice Selivke (Tabore; Praški Judek (Josip Vole) Pred Nevihto Praprefanove Zgodbe. Povesti (Anton Stražar) Prihaja«, povest (Fr. I>etela) Prst Božji, I. zvezek . Prst Božji. II. zvezek i (Anton Keller) V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vL "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Sloveni~ je in vemo, da boste zadovol jni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vu stane — n. KNJIGARNA!- GLAS NARODA" 3 11 Bohinjsko josaro 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 52. 53. 54. 55. 56. 57. ZA PONAREJANJE DENARJA DESET MESECEV Mai i kazenski renat v Ljulv Ijani jo obscxU'l 30-letno^ra ta-novanju v Domžalah ponareia-ti kovance po 10 in 20 rlin. Tovarno za ponarejanje kovancev 43. Preganjanje Indijanskih misijo-je odkrila ljiu^liansika polieiial r,ariev CJnaef Spiiimani t>, • ji . TT, 44. Rdc^a in bela vrtnica Pri preiskav, na Udovieevem (Anton „aonder) tlomu po našli dohro izdelane 45. Revolucija na rortu^lRkem modele in vee komadov ponare-1S!sl° K Sesto