\ 90. številka. V Trstu, v soboto 11. novembra 1893. Tečaj XVII] „EDINOST" izhaja dvakrat na teden, v*ako sredo in soboto ob 8. uri zjutraj. „Edinost" »tane: za vse leto f. 6.— ; izven Avstrije f. 9— za V, le'« n 3.— ; „ „ , 4.50 za V4 lota ,1.50; . „ . 2.25 k „Novlčar"-jem s za vso loto f. 7.—; izven Avstrije f. 10.— za »/. le'« « 3.50; „ . . 5.-za V« leta .1.75; „ „ . 2.50 Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po B nvč., v Gorici in v Ajdovščini po 6 nvč. .NOV1ĆAR" po S nvč. EDINOST j^--- . . /'A po 8 nvj. ^tfitica T n I debelini črkami Oglasi se rakune petitu; za naslov« n debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga pbaeglo f navadnih vrstic. " Poslana, osmrtnice in Javne xa-' hvale, domači oglasi itd. se račun« po pogodbi. Vsi dopini naj Be poiiljajo uredništvu: Piazza Caserma it. 2. Vsako pii-roo mora biti frank ovnno, ker nefrankovnna se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklsmacije in oglase sprejema upravnislvo Piazza Csserma 2. Odprte reklamacije ao proste poitnine. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. ,T eMm—H J« Pomen sedanje krize. Včerajšni poluvladni list .Fremden-blatt" piše : .Pri včerajšnjem pogovoru kneza Windisckgratza s predsednikom poslanske zbornice baronom C h I U-m e t z k y m in z načelniki treh klubov se ni doseglo sporazumljenje. V dobro poučenih parlamentarnih krogih jela seje rušiti nada, da bi se tako naglo dosegel v s p e h; sicer so pa prepričani, da knezu Windischgratzu ni upadel pogum ter da stori gotovo vso mogoče, da povoljno reši od krone poverjeno mu nalogo". Iz teh besed ofioijoznega glasila veje duh resigiiacije, a kadar se že „Fremden-blattu" zmrači čelo, mora biti zares mračno in nejasno. Pravo je imelo dunajsko konservativno glasilo, ko je reklo pred par dnevi, dn združitev treh po svojih načelih in svojih smotrih toli različnih strank znači skok — v temo. In sedaj tavujo v temi vse tri stranke in se sadevljejo — drugo ob drugo. Njim velja pač v pohii meri tisti rek: naprej ne vom, nazaj ne smem. Združila jih je pač stanovska io strankarska sebičnost, a to le za treno-t e k ; nedostaje pa jim vzajemnosti ciljev in pa tudi požrtvovalnosti, kateri jedini bi jih mogli vefcati trajno. Združil jih je trenotek jeze, trenotek strahu pred velikimi masami, ločuje pa jih dolga minulost starih tradioij. Kar storita jeza in hipno razburjenje, to nima obstanka; jeza podira, a ne zida. In tako so se združili, da vržejo Taaffe-a, ker ni hotel zariti glave v slamo, da no čuje, kako nestrpno ie trka na vrata veliko socijalno vprašanje; vrgli so ga, ker nimajo smisla za velika dnevna vprašanja, ker ne umejo duha sedanjega Časa — ker ne mislijo na drugo, kakor sami na-se, na svoje gospodstvo nad masami in pa na Bvoj — denar. Kdo ne ve, kako je grof Taaffe pri vsaki priliki žalil ta blaženi naš parlament, kako je smehljajočim licem kršil PODLISTEK Tri povesti brez naslova. Hrvatski spisal Ksaverij Šandor-Ojalski. Prva povest. (1848—1855) (Dalje). Magdica je obledela ter se vsa tresla jokajoč. V enomer je mislila mej potjo, kako to more biti, da ž njo tako baran-tajo, ko je vender hči očeta, ki je na bojnem polju zgubil svojo glavo. V pisarni so jih najprej sprejeli vsakovrstni pisarji, piaarčiči in „amtsdienerji". Potem jih je jeden njih odvel v drugo sobo; odtod so jih odpravili v tretjo, kamor je kmalu prišel tudi ces. kr. okrajni glavar. Bil je to človek srednje postave, niti suh niti debel; imel je redke lase, ki uiso bili ne črni, ne plavkasti, ne rudeči in ne rjavi ; ozko čelo mu je bilo upognjeno proti temenu, obraz pa mu je bil napuhnjen in jako sumnjive rudečkaste barve. .Cesarsko brade* ni nosil, ker mu ni rastlu ; tudi brke ho mu zrastle ščetinasto pod ravnim, dobelim nosom. Brkam se je poznalo še sedaj, da jih je popred — za kos za kosom pravico zbornice, kako'_se je igral se strankami liki mačka z miško?! Takrat se niso ganili naši parlamentarci, da-si bi so bili morali, ako bi jim res kaj bilo do parlamentarizma in do ugleda zbornice, ki naj bi bila — naj bi bilal — pristno zrcalo volje večine prebivalstva. Ko pa je grof Taaffe storil korak, da nekoliko osveži okuženo in pokvarjeno krv natega parlamenta, da mu privede v žile nekoliko nove čvrstejše materije, takrat so pa bili v hipu po koncu, združili so se v strahu za svoje gospodstvo. Združili so se za hip v negaciji, v zanikanju in odrekanju. V odrekanju pravic širšim slojem naroda so pač jedini, a v tem niso jedini — in ne bodo nikoli — kako deliti gospodstvo nad istimi masami. Kolikim vznosom in nekako sveto jezo vrgli so ministerstvo Taaffo-ovo, a sedaj ne vedo, kaj naj postavijo na njega mesto ; zediniti se ne morejo, kdo bodi prvi gospodar? To je jasno iz gori omenjene vesti v „Fremdenblattu*. Kdo bode prvi ?! — to jim je sedaj prvo vprašanje, in zato igrajo v tej krizi personalna vprašanja toli važno ulogo. Tretji teden je ž<», odkar je odstopil grof Taaffe, a še danes, dne 11. novembra, ne vemo pozitivno niti jednega samega imena, seveda razun bodočega predsednika, katero vstopi v novo ministerstvo. To kaže, kako nizko je pal naš parlamentarizem, kako razdrto in razorano je naše strankarsko življenje. Zatezanje krize in brez-vspeinost prizadevanj kneza Windisohgratza kaže jasno, da pri nas ni mogoča prava parlamentarna večina. Take večine pa, kakoršno hočejo sestaviti vse tri naše velike „združene" stranke, so mrtvorojena deteta. Mi nismo nikakor absolutno proti vsaki koaliciji, proti vsakemu združenju raznih strank. Ali te stranke morajo biti VBsj kolikor toliko sorodne v svojih ciljih ; nikdar pu ne smemo zahtevati, da se družita ogenj in voda. Pri takem združenju mora — kakor je nedavno prav dobro cesarja Ferdinanda — bril. Te redke in kratke brkice niso mogle zakriti debelih, skaženih, zmiraj mokrih ustnio, vsled česar so mu Italijani govorili, ko je uekdaj služil v Lombardiji, da ima ,il muso da flauto" ali debelejše : „il utuso di p . . . o". — Rodil se je nekje v avstrijskih kronovinah, ter je tudi v Kranjski služil med Slovenci; v Hrvatsko ga je poslal minister Bach. Naravno je bilo, da ga v okraju nikdo ni mogel videti — ou pa se svoje strani ni storil koraka, da se prikupi ljudstvu. Nasprotno, že prvi mesec, ko je prišel v okraj, se je skoraj s slehernim prebivalcem spri zaradi raznih odlokov, katero je vlačil iz prašnega arhiva kakor iz rokavA — več za šport, kakor za potrebo. Za vsako in najmanjšo stvarico pisal je strašansko dolgo zapisnike, sestavljal brezkončna poročila ; po oelo uro je premišljeval, ali bi kateremu dovolil nakupiti prah za puško ali ne ; in to še potem, ko mu se je moralo predložiti kakih deset spričeval o mor&loem in neuporniškem prositeljevem „kurakteru". Če je k«do prosil orožni list — tedaj pa je gotovo cele shode obdrževal. Osebe, kj so nosile ,polno brado", so bile absolutno izključene od takšnega dovoljenja. povedal neki graški konservativni list -ali ugasniti ogenj ali pa izpukteti voda. S tem pa nismo hoteli reči, da se knezu "VVmdischgriitzu, ali pa komu drugemu, ne posreči sestaviti novo ministerstvo. Novo ministerstvo dobimo gotovo, morda že dn-nes ali jutri. Dobimo je, ker je moramo dobiti, ker broz krmarja ne more delovati državni mehanizem. Ministerska kriza se pač gotovo reši na ta ali oni način, ostane pa nam še vedno parlamentarna kriza, ostanejo nam obupno razmere moj strankami. Te krize ne odpravi nikdo, dokler se ne ugladijo strmine in ne izpolnijo prepadi, ki ločijo stranke, skupine in frakcije našega parlamente. Ali je mogoče, da se to kedaj igodi ? Ds, mogoče je! Zaupajoč dobremu geniusu države naše se nadejamo, da se to zgodi morda še poprej, nego se misli dandenes v obče. V ta namen pa se mora naš parlament postaviti na širšo podlAgo, osvežiti se mora novimi življi, katerih obzorja ne bodo motili krivi predsodki, kateri bodo umeli stari zgodovinski poklic države Habs-burgov — biti za&čitnica vsem onim narodom, ki so po lastni volji in po pogodbah pribežali pod nje okrilje. Takih življev trebamo, katerih jaani vid bode spoaoben ročiti ono vpraianje, ki se skoro mora umakniti velikemu looijtlnemu vprašanju — ki bodo umeli povoljno rešiti n&rodno vpraianje. Potem še le mogle se bodo nate stranke razvrstiti na drugi zdravi podlagi, po političnih in parlamentarnih načelih. Dotlej ostanejo brezvspelna vsa prizadevanja. Slep mora biti oni, ki meni, da je mogoč trajen obstanek'take večine, — kakoršno dobimo sedaj najbrže, — ki bo prezirala vse avstrijsko slovanstvo. Slep bi moral biti oni, ki meni, da taka večina more povoljno rešiti pereče n 4 r o d n o vprašanje. Taka večina se sploh ne more lotiti veliaih vprašanj, ker jej nedostaje zaslombe mej narodi. Grof Taaffe, Vsaki drugi dan so prihajali orožniki k njemu na »raport* in ni bilo stvarice, za katero ne bi popraševal. Posebno in očito ga je veselilo, ko je imel priložnost, daje proti komurkoli mogel pokazativsemoč in vseznanje države, ali če je komu odbil kako prošnjo; najbolj pa, kedar je mogel koga kaznovati po patentu. Od veselja je zrastel, ko je povzdignjenim glasom rekel takemu nesrečniku : ,Cesarska služba ne pozna ozirov — zakon je strog in neizprosljiv — paragraf jef paragraf !w Takrat se je postavil uprav pred vjet-nike. Najprej jih je pogledal vse po vrsti se svojima motno-zelenima ali pa rjavima očesima, ki se prešinjevali same naočnike. Na sebi je ime zeleu — že popolnoma prebledel „amtsrok" z velikim zlatim ovratnikom in še višjim črnim, nekoliko krat okolo vratu omotanim jzavratnikora, izza kateregA so od vsake strani molili proti velikima ušesoma trdi .fatermerderi". Obraz se mu je bil napuhnil še bolj kakor navadno. — Hm! — Hm I — v.glasi se č»»z nekoliko časa. Torej, to so vsi puntarji — in tud to dekle, ki je še tako mlado in vender ž» tako pokvarjeno ; — ah, to je strašen narod — to so divjaki — in te in žnjim menda tudi drugi, so uvideli onemoglost sedanjega parlamenta, in po takem potrebo parlamenta, kateri bi bil pristni izraz volje narodov, volje Širokih slojev. Uprav zato sodimo, da si je grof Taaffo stekel veliko zaslugo s tom, da je sprožil vpraftanje volilne reforme, katera jedina nas more dovesti do zdravega parlamentarizma. In ker so se sedanje velike stranke uprle tej plemeniti nakani bivšega ministerskega predsednika, povedalo so s tem vsemu svetu, da so nesposobne lotiti se velicih vprašanj, kakoršno je socijalno vprašanje. Te stranke so dognale na sijajen način dokaz svoje obnemoglosti in nesposobnosti. Zatezati bi hotelo le, kar se več zatezati ne da rešitev nArodnega in socijal-: nega vprašanja. To je vsa njih državniška modrost. Zrušilo so staro zgradbo, a niso sposobne postaviti novo na podrtinah. Do tega spoznanja priti je moral vsakdo, ki pazno sledi razvoj in zatezanje sedanje krize. A ravno v tem tiči nje veliki pomen! Slovansko šolstvo v Istri. Interpelacija posl. Spinčiča in tovarišev do njeg. ekselenco gospoda naučnega ministra v seji poslanske zbornice dne 27. oktobra 1893. V Opatiji, v svetovnoznani Abbasi-i, v krajni občini Volosko in v okraju jednakoga imena v Istri obstoji ljudska šola. Isto je obiskovalo v šolskem letu 1890/91 64, v šolskem letu 1891/92 78 in v šolskem letu 1892/93 96 otrok; v tekočem letu pa jo obiskuje 106 otrok. Do leta 1885 je bil na tej ioli učni jesik hrvatski. Z naredbo deželnega šolskega šteta za Istro in Trst s dne 17. junija 1885 št. 615 se je laukazalo, da se ta Šola razdeli v dve vsporednici — v jedno s hrvatskim, drugo z italijanskim naj .... Ah — naš gospod minister je res premilostljiv, da dopusti in trpi takšen narod! — rokel je najprej nekemu uradniku, ki je z orožniki vred privel vjetnike. Slednjič prične lomiti jetnikom v nerazumljivi hrvaščini: — Kaj menite vi, da so oblastnije tukaj zastonj P Kako ste se predrznili sklicati sestanek pred cerkvico ? Ali ste prosili dovoljenja ? Kaj ne znate, da zakon najstrože prepoveduje vsakoršnej shode ? In to ni bilo še dosti, ampak Bte zvonili po strani — gotovo na upor ! Da, to je zločin, to je punt. Potem še to pohujšanje, moliti pred cerkvioo, prepevati pod odprtim nebom, uprav kakor luterani ; prepevati pred cerkvijo, kakor pred gostilno. Oh — vi — pijani svet! Divjaki, zabit narod, — no v Italiji ste pustili dobro ime — ha — ha — ha ! Sedaj še-le vidim, ka-košni ste. Jaz pa vender nakaj storim iz vas. Jaz no trpim tega ; mari mislite, da je še vedno tako, kakor za časa vaših pijanih sodnikov. No — lo počakajte ! Sedaj se jo obrnil, poklical je aktu-varja ali komisarja ier začel preiskavo. — Jaz bi vas rnogol vso v zapor poslati — pred ces. kr. sodišče, ali rajši očnim jezikom — tor da je poučevati posebej v jedni in drugi. Tej ne le nepotrebni, ampak tudi v sakonu neutemeljeni odredbi — kajti t loli jo bilo le 10 otrok, ki ao govorili tudi italijanski in jih je tudi dane« ■amo 12 (dvanajst) — je posledica ta, da niti ne moremo govoriti o kakem pravem vspehu Sole v Opatiji ; in sicer z jedne strani zato ne, ker »o v italijansko »spo-rednioo vpisujejo otroci, kateri ne umejo učnega jezika, in z drugi strani zato, ker je odmerjeno premalo ur za poučevanje v obeh vsporednicah, in se jih tudi več odmeriti ne more pri jodni sami učni sili. Za vsako vsporednico je odločenih 15 ur pouka, in sicer po 2 (dve) za veronauk in po 13 za ostale učno predmete. Teh 13 ur »o jednako razvrščene v obeh vsporednicah, tako, da odpadejo po 3 ure neposrednega pouka v tednu na prvi oddelek (prvo šolsko leto,) po tri ure na drugi oddelek (drugo in tretje šolsko leto) in po 7 ur na tretji oddelek (četrtn, peto in šesto šolsko leto). Ti otroci, ki uživajo po tri, reci tri ure na teden neposredni pouk in ravno toliko posredni pouk, ki obiskujejo šolo vsaki drugi dan po dve uri, ne morejo se niti od daleč vsemu temu priučiti, kar je predpisano v nučrtib. Da se odpravi ta oedoatatek vsaj deloma, zgradila je davčna občina Opatijska, po nalogu c. k. okrajnega šolskega sveta, novo tol?ko poslopje s potroškom 24.000 goldinarjev, z dvomi šolskimi nobami in dvemi stanovanji za učitelja. Zajedno je naprosila šolsko oblast, naj se zistemizuje še druga učna moč. Potom, ko je polovica tega šolskega poslopja stala prazna skozi jedno celo loto in se ni nič čulo o omenjeni zistemizaciji, obrnili so se tamošnji prebivalci — t skrbi za vzgojo avojih otrok — s prošnjo z dne 8. avgusta t. 1. do o. k. deželnega šolskega sveta za Istro, katero prošnjo je predložila deputacija ad hoc lastnoročno prodsedništvu c. kr. deželnega šolskega sveta v Trstu. V tej prošnji so prosili za zistemizovanje mesta za drugo učno silo, če mogoče jedno učiteljico, in pa za raz-▼eljavljenje naredbe deželnega šolskega sveta z dne 17, junija 1885, št. 615. Kajti za Šolo, kakoršno zahteva ta naredba, ni preskrbljeno v učnih načrtih. Omenjena deputaoija se je vrnila iz Trsta brez posebnih nad in prebivalstvo Opatijsko mora gledati še nadalje, kako stoji prazna polovica šolskega poslopja, ter zadovoljevati so težkimi srcem a tem, da mora jeden del otrok obiskovati šolo vsaki drugi dan po dve uri. Ako bi bil na tej šoli jeden sam učni jezik, hrvatski, ki je materini in ob-čevalni jezik veliki večini šolakih otrok, storim vse to doma — kajti bode boljše. Ha — ha — ha 1 nasmehnil se je zlobno. Magdica je prišla nekoliko k sebi. Zbravši vso svojo moč prične drhtečim razdraženim glasom : — Prosimo, svetlo gospodo, nismo mi krivi. Cerkev ljubimo ; stoletja že moli uaš narod v njej Boga — še tedaj, ko je bra« nil ves krščanski svet pred Turkom. Tudi cerkvica je dala v poslednji vojski, ki jo branila cesarja, vse svoje premoženje, in jaz sem zgubila očeta — zakaj torej, da se nas kaznuje, ko nismo nič krivi, in ko se nsm je obljubilo, da bodemo obdarjeui. — „13os sogt si — bos sogt si P* obrnil se je presenečeni glavar proti aktuvarju, bivšemu graničarskomu kapralu. Ta mu raztolmači po nemški Magdičino besede. Na to zakriči predstojnik : — Oj, ti republikanka — ti ilirska puntarica, poglej — poglej, kakšne misli ima! Torej niste krivi P In delati proti odlokom predpostavljeno oblastnije — to v tvoji glavi ni nič P No, le počakaj, kako pa ti je ime ? Magdica Dragoslavič — Dragoslavič — aha — si ie v moji knjigi, navdušena Ilirka — oče šel z banom v boj — dobro — dobro ! (Dalje prih.) kakor je bilo do k-ta 1885, potom ne bi imeli pravice, pri številu učencev poslednjih treh šolakih let in zlasti pri poldnev-dnem pouku, zahtevati zistemizovanja še jedne druge učne sile. Ker pa je šola po jesiku razdeljena v dve vzporednici, in sti torej nastali dve šoli iz jedne, bi se bila morala nastaviti še jedaa učna sila. Z oziroa na vse to, tu povedano, vprašajo podpisani njegovo ekseelenco gospoda naučnega ministra : „Je-li njegova ekscelenoa pri volji, odrediti potrebno, da se odpravi pri narodni šoli v Opatiji obstoječi nedostatek< in sicer tako, da se razveljavi naredba deželnega šolskega sveta * dne 17. junija 1885, šr. 615, ali pa da se zistemizuje mesto za drugo učno silo ?• Na Dunaju, dne 27. oktobra 1893. S p i n Ć i č, Dapar, Schneider, Formdnek, dr. Kaizl, Svozil, Schlesinger, Soiohert, dr. Sl&ma, Biankini. dr. Gessmann, Laginja, dr. Šil, Alfred Coronini, Bfeenovnkj, dr. Schwarz, Hoch, Perič, Rozkošny, Purghart, dr. Brzordd. Politični pregled. Notran)* dežel«. O krizi govorimo danes na prvem mestu. Kalnoky na dopustu. Dne 8. t. m. začel je dopust ministra vnanjih poslov grofa Kalnokyja. Minister namerja uporabiti zlato svobodo v daljšo popotovanje. Najprvo obrne se v Švico. Češki ces. namestnik grof Thun vrnil se je dne 8. t. m. v Prago. Ogrski ministerski predsednik baron Wekerle izjavil jo dne 9. t. m. v poslanski zbornici, da predloži vlada najdalje v teku 14 dnij zbornici potrjeni verako-politiški zakon o civilni po* roki. To izjavo sprejel je a živahnim odobravanjem oel6 velik del opozioije. Vnanje držav«. V rimskih visokih krogih govori sc, da se poroči italijanski kraljeviča sestro nemške cesarice, katera prestopi h katoliški veri. Službeno se objavij zaroka takoj, ko se snide parlament. V Rimu umrl je dne 8. t. m. minister javnih del Genala v 51 letu svojega življenja. Pokojni je bil o svojem času garibaldineo; popotoval je malone p" vsej Avstriji, posebno po Hrvatski in Slavoniji. Pogreb bil je včeraj na državne stroške. Kakor ve javljati „Neue Pr. Pr.* iz B e r ojl i n a, prišlo so dobro vesti o pogajanju med ruskimi in nemškimi odposlaniki za trgovin Icu pogodbo. Vsled teh vestij se je takoj dvignila cena rubljem na berolinski borzi. Glasilo Capri-vijevo „Norddeutsche* potrjuje v posebnem članku te vesti in javlja, da je umaknila nomŠka vlada svoja zahtevanja gledč ■nižanja carine in soglasja nadostaje samo še v nekaterih nebistvonih točkah. — Tudi avstro-ruska trgovinska pogodba napreduje dobro. Ruska vlada je i »javila, da želi doseči sporazumljenje. Podadmiral G e r v a i s , sedanji načelnik generalnega štaba francoske mornarice, je imenovan poveljnikom rezervnega sredozemskega brodovja francoskega. Svoje novo meato nastopi z novim letom. V francoski poslanskizbor-nici osnovalo je 25 poslancev novo so-cijalistiško stranko, katera predloži prihodnjič vladi zakonski načrt za popolno amnestijo vseh politiških, novinarskih in štrajkovskih kaznencc*. V Albaniji pojavljajo so roparske Čete Arnavtov. Dne 5. t. m. napadli so Prizrend, glavno mesto pokrajine istega imena, pregnali turške vojake in zasedli mesto. (Prizrend šteje 40.000 prebivalcev, katerih polovica je mohamedanoev, polovica pa katoliških in pravoslavnih kristjanov. Turška vlada pripravlja se na boj proti tem ustaškim četam. 9rb*ko bogo-ulovno semenišče v Prizrendu so razdejali in umorili arhimaadrita, razno profesorje in več gojencev. Tii'ii O r š k a ima svojo miuistersko krizo. Dnč 9. t. m. vršila se je namreč volitev predsednika državnozhorske zbornice. Vladni kandidat Crestenidi*, dobil je 50 glasov, protikandidat, pristaš Trikupisov, pa 102 glasova. Ministarstvo dalo ju vsled tega {svojo ostavko, katero je kralj v s p r e j e I ter poveril Trikupisu sestavo novega ministarstva. Iz Š p a n i j <• I s k o prihajajo dan na da nova presenečenja. Dnč 8. t. m. vrgli so anarhisti v glavnem gledališču „Lycenm* v Barceloni pet houab med gledalce, od katerih pa ste so ra*počila na srečo le dve. 22 oseb je ubitih, 40 ranjenih! Redarstvo je pozaprlo v "č anarhistov in odredilo strogo nadzorovanje ob francoski mej'. — S tem dejanjem pokazali so anarhisti, da jim j« le do mesarskega klanja, do terorizovanja vlade in prebivalstva, kajti to barbarsko dejanje gotovo nima ni-kakoršnoga politiškega pomenu. — Za ponesrečeno v Sati ta n dru in za rodbino umrlih, podarila je kraljic rvregentinja 40.000 frankov. Po najnovejših Testih je stavilo ubitih nad 600 in ranjenih nad 1000. Škoda v mestu in v pristanišču je grozna, Ladija BCabomach:cago" imela je 5o tonelat dinamita! Lahko si je toraj misliti grozovite nasledke razpoka množine dinamita 1 Brazilija nski uporniki nakupili so novih ladij. Isto tsko storila je tudi Peixotava vlada. Admiral de Mello je odredil, da odplujejo UBtaftke ladije nasproti novo kupljenim vladinim in da jih uničijo, čim ostavijo pristanišča v ze-dinjenih državah severoameriških. Različne vesti. Najnovejie vesti o krizi. Slednjič so so menda vendar sporazumeli, vsaj tako nam zatrjuje brzojav. K nem Windisch-griitzu se je baje posrečilo sestaviti novo koalicijsko ministerstvo. Imena bi bila nastopna : Windischgratz predsed-ništvo, Bacquechem notranje, PI e-n e r finance, Schonborn pravoa od je. Madeyski nauk, Falkenhayn poljedelstvo, Welsersheimb domobranstvo, J a w o r s k i minister-krajan ta Galicijo. Glede ministerstva za trgovino ni še nič določenega, mislijo pa baje na grofa Wurmbrandta. — Te vesti došle so danes, a dokler nimamo oficijelnega potrdila, moramo biti pripravljeni na to, da danes ali jutri čujemo zopet druga imena. Do previdnosti nas sili posebno okolnost, da oflcijozni ,Trie»ter Tagblatt" ne ve povedati druzega, nego, da je koalicijska misel storila mogočen korak naprej ! Pojasnilo naročnikom. Ker nam prihajajo od strani gg. naročnikov vpraŠauja, kaj pomeni višnjevi križ na nekaterih naslovih, pojasniti moramo, da tisti križi so posebna znamenja za ekspedicijo in da nimajo nikacega pemena za častite naročnike. Knez Alfred Windiechgr&tz. Ker dandanes upira ves politiški svet oči v tega moža, kateri menda sestavi novo koalicijsko ministerstvo, podajemo tu o njem nekoliko osebnih podatkov. Knez Alfred je vnuk mnogo spominjanoga maršala kneza Alfrede Windi«chgraUa (1786.—1862.) in nečak pudmaršala Avgusta kneza Win-dischgratza in vojnega poveljnika v Lvovu, generala konjištva kneza Ljudevita Win-dischgtatza. Rojen je dne 31. novembra 1851. v Pragi. Oče bil mu je knez Alfred (1819.—1876.), mati pa Hedviga princesa Lobkovitz (1829.—1852). Študiral je prava in dosegol doktorat; poleg tega je nadpo-ročnik v domobranstvu iu vitez zlatega runa. Dne 18. junija 1877. oženil se je na Dunaju s princeso Gabrijelo Auorsper-govo, rojeno dne 21. februvarja 1855. Iz te zvezo ima petero otrok : jednega sina in četiri hčere. Knoz Windischgratz pripada žo po tradicijah svoje hiše konservativnemu voleplemstvu, stanuje na svojih posestvih Tachsu na Češ kem, v Pragi in na Dunaju. UeŠki veleposestniki volili so ga v čeSki deželni zbor, kjer se je posebno iztical ; položil pa je svoj mandat, ko se je razbila češka pogodba z N « m c i. S tem postopanjem stekel si je simpatije Nemcev, kateri so g,t predlani povzdignili jednoglasno na sedež predsednika avstrijska delegacije. V dobrem spominu je njegov razpor v delegacijah z delegatom Klaidem, vsled katerega je hotel "VVindiscbgriitz odstopiti, a ker mu je večina delegatov izrekla zaupnico, ostal je na svojem mestu Italijani o pokojni kneginjl Hohenlohe. Prišla nam je slučajno v roke 304. letošnja številka benečanskega „ L' Adrialico*, kateri piše o pokojni avstrijski kneginji med ostalim to-le: ........Grofinja Tereza čutila in delovala je vsikdar v italijanskem duhu in ni dolgo tega, kar je rekla nekemu tržaškemu pisatelju „domače zgodovine* doslovno: „ako bi mogla doživeti ta dan (združenje Trsta z Italijo. Ured.), umrla bi zadovoljna; toda po letu 1866. izgubila sem mnogo nadeje J* ... Dalje omenja isti list: „Njeni otroci vzgojeni so popolnoma v italijanskem duhu ter jih moremo smatrati za n a s e someščane. Njim izrekamo naše sožaljunje*. — Pripomnimo k temu gorostssnemu obrekovanju emiuentno avstrijske plemenitaške rodbine, da prinaŠH to vest „L' Adriatico" med za-glavjem „Cose di Venezia", kajti tudi Devin pripada pod „avstrijskim jarmom*1 vzdihajočitu zemljam, tudi Devin je „terra irredenta*. Povdarjamo še enkrat, da je to, kar piše italijanski list o pokojni kneginji, drzno obrekovanje, kateremu mi prav gotovo ne verujemo. Radovedni smo, kaj poreče k takemu italijanskemu sumničenju avstrijski komorni^ knez H o h e n I o h e-S chillingsfiirst, sin pokojne kneginje Tereze in bivši državni poslanec P Odlikovanje. Vladni okrožni predsednik bosno-hercegovski Milutin Kukuljevič pl. Sacoi je imenovan velikim županom okrajev Belovar-Križ in mest Belovar Križ, Koprivnica in Ivanič. 0 društvu Radogoju. Odbor „Radogoja* nas prosi, da objavimo a ozirom na notico „O društvu Radogoju* v 78. številki našega lista sledeče vrstico: Gospod pisatelj omenjene notico naj bode brez skrbi. Odbor je vso potrebnu ukrenit i:i skrbi tudi strogo za to, da se vporabljajo podpore ▼ smislu društvonih pravil — dobro. Imena gospodov poverjenikov v Gradcu in na Dunaju in drugih sotrudnikov bo mu porok, da so interesi „Radogoju" v dobrem varstvu. Prošnja za alovenake šole v Trstu, vložena 26. novembra 1889. No slavni magistrat ne visoka vlada nista mislila pred štirimi leti, da je se slovensko prošnjo resna stvar. •— Ta gospoda so računala tako-le: ti podpisani Slovenci (seveda podkupljeni, morda celo z rubljem) ao kakor tiče selivke — danes tukaj, jutri rum —, čez leto ni gotovo več slovenske dlake T Trstu. Tuhtali so nadalje ti modri možje : najbolje bo, da pustinio pšenico v klasje; ako je pravo zrno, dozori, ako pa ostnne le ljulika, jo koj požgemo. Da se jim je to posrečilo, to bi bil zatrobil čifutski „Picoolo* na vse štiri vetrove: tržaških Slovenoev ni, poskrili so so kakor miši. Slavna vlada si je mislila istotako: počakajmo — čez štiri leta, Bog ve, kedo bo še živ ? ! A prešla bo leta, a tržaški Slovenci so ostali in se še, ako Bog da, pomnožili. Podpisani očetje čakajo mirno, če tudi morda tu in tam stiskajo pest in škripljejo z zobmi — čakajo, da se usliši njih ponižna pa pravična prošnja ; — čakajo, da so jim odpre tako zaželena slovenska šola v mestu Trstu. Zdaj je prišel klic, da poizvedo, koliko nas je še živih (to je sila potrebno, ker nas nimajo nikjer zapisanih). A pri tem magistrat računa po svoje — in slavna vlada pa tudi. Toda, ako Bog <]&. hoče tudi Slovenec napraviti svoj račun. Minoli teden se pričeli nositi vabila starišem — sicer polževo —, a magistratni sluge so bili prisiljeni, najti marsikoga proti njih lastni volji. Stariši so bili vabljeni k sv. Jakobu v slovensko — ne, v laško šolo. Gospod ces. kr. okrajni šolski nadzornik Henrik Zavagna posloval je kot vladni komisar in od nsši strani sta bila kot delegata Jožef Žnidaršič in Matija Kolman. Tem preiskavam služita v podlago dva imenika prosilcev. Prvotni je od leta 1889. in le tisti, ki je podpiral to prvo prošnjo, ima zdaj pravico govoriti. Drugi list Šteje podpise tistih starišev, ki so leta 1892. poslali rekurs na visoko ministerstvo. Ta rekurs so podpisali tudi prvi in še nekaj družili — ti zadnji niso zdaj ,gor vzeti", ker niso podpisali prvotne prošnje od leta 1889. Nekaterim očetom le to ne gre v glavo, da, kedar pridejo pred komisijo, se jih noče pripoznnti, češ, da je podpis s križem, a brez dotičnih prič. Ravno tisti stariši pa trdijo, da je vsak podpis potrjen z dvema pričema. — Zdaj smo na razpotju: ali so stariši grešili, ali jo magistrat pri prepisu originala izpustil nekatere podpise, ker ni razumel slovenskih podpisov in potrdila prič ; to sumnimo tem bolj, ker je n. pr. v drugi listi upisan tudi Žitk o Franc, kar je gotova pomota, kajti ta je podpisan k večem kot priča. Res, da tukaj je odločilno itevilo otrok in ne stariiev, vsekako pa želijo nafti „odvrženi očetje*, predno se sklene protokol, povprašati pri vis. namestništvu, „kje je pomota" P Pravijo, da bo treba pregledati 700 podpisov! Le urno ! Našim očetom priporočamo, da vsi pridejo in da vsak stori svojo narodno dolžnost. „Club* Slovanska Čitalnica v Trstu napravi v soboto, dno 18. oktobra 1893. ob 8l/a. uri zvečer prvi zabavni večer s petjem, igro in prosto zabavo v letošnji zimski sezoni. Ker se za ta večer obljubile najbolje in spretnejše moči svoje sodelovanje, ni dvomiti, da bo ta večer res zelo zabaven in da se zbere ta večer slovanski svet mnogobrojno v prostorih tukajšnje čitalnice. — Natančneji vspored priobčimo prihodnjič, opozarjamo pa že danes slavno občinstvo na omenjeni zabavni večer. Za božlčnlco otroškega vrta av. Cirila in Metoda poslal je neimenovani 20 kron radi zgubljene stave s prijateljem Ivanom „Ljubljaiui-Trbiž*. — Na Sušaku pri Reki nabrala goapica Marica Perhavec prigodom iuieudHsia gospe Margreiter 18 krou in 12 stotink. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabrala jo vesela družba na dan hv. Justa v krčmi „Roj. pos. in konsumnega društva* 5 gld. 30 kr. z namenom, da so rojanska župnija vpiše kot pokroviteljica ; v isti namen je pridal nek Just 1 krono ; 40 stoiink pa nekdo v popravo računa mej njim in krčmarjem. Mestni sovet tržaški ima nocoj svojo XIV. javuo sejo. O njej hodemo poročali v prihodnji številki „Edinosti*. Pokritje deficita. Vlada je konečno odgovorila na ukrepo mestnega sv^fa tržaškega v seji dnč 24. julija t. 1. glede nasiteiija vedno lačnega zmaja „deficita". Dovoljene so pomnožnne doklade na vino, o d b i t e p a doklade na pivo in na m e s 6. S tem se pokrije primanjkljaj 300.000 gld., ostane pa nepokrita še lepa svotica 170.000 gld. Vlada sovetuje mestni upravi, da kolikor možno štedi, a gospoda mestni očetji so preveč razvajeni motuti denar skozi okno v nepotrebne svrhe. — Na vladni odlok sešel se je dnč 8. t. m. finančni odsek v nujno sejo, a ni prišel do pametnega zaključka. O tem perečem vprašauju razpravljalo se bode torej tudi v današnji seji mestnega svčta. — No, verujemo, da dela to vprašanje nekoliko preglavice našim „onorevoli", a sedaj bodo morda vender uvideli, da je še nekdo drugi nad njimi ! Iz Pazina smo prejeli od verodostojne strani dopis, kateri nam zatrjuje, da pritožbe v vesti „Iz Pazina", priobčeni v 82. številki „Edinosti" ter naperjeni proti tamošnji gospodičini poštni odpraviteljici, niso osnovane. Mi popravljamo drage volje dotično vest, vender pa prosimo, da se je ne šteje nam v greh, kajti mi no moremo biti povsodi in se moramo zanašati na resnicoljubje gg. dopisnikov. Zato se pa obračamo do gg. dopisnikov iskreno prošjo, da nam poročajo le resnico. Kakor radi odpiramo svoje predale opravičenim pritožbam proti javnim organom, tako moramo zahtevati, da se tem poslednjim ne dela krivica neutemeljeni mi pritožbami. Prav bi bilo, po geslu „svoji k svojim", da podpiramo naše trgovce, posebno če so narodni. Izmed odličnih slovenskih trgovcev, kakor sta gg. Valenčič in Klemene, bi pa želel priporočiti še dva druga, namreč : Kol mana, prodajalca jestvin, Via Ri-gutti št. 13 in Josipa Žnideršiča, prodajalca oglja in drv, Via Carpison št. 2. — In ta dva zato, ker tako moško zastopata kot slovenska delegata že v drugič korist slovenskih šol v Trstu. Posebno našim gospodinjam ju toplo priporočamo. AqIo na zlato v Srbiji poskočil je h krati na 14 od sto. Ne vo se pravega vzroka tej finančni operaciji. Železniški vozni listki v bodočnosti. Na Ogrskem sprožila se je misel odpraviti sedanje vozne liatke na žcleznicah in uvesti — koleke, vsled Česar ne bodeMtrcba popotnikom gubiti mnogo časa in drenjati se pred železniškimi blagajnicami. Misel je ta le: Po vseh tabakarnah prodajali se bodo neki uzorci (formulari) za »/» kr., na katere si napiše vsak sam postajo, od katere odpotuje in ime postaje, kamor hoče iti ter razred, v katerem se želi voziti. Po tabakarnah se bodo prodajali tudi posebni „železniški koleki" od 25 do 75 kr. in od 1 do 5 gld. V tabakarnah dobivale so bodo tudi posebne knjižice, iz katerih je razvidna oddaljenost jedne postaje od druge in tej oddaljenosti primerna vozna cena. Za to ceno kupi se „železniških ko-takov*, katere se pritisne na formular, se ga shrani in hajd ž njim naravnost v železniški voz. Tako n. pr. plača se z Dunaja v PeŠto v II. razredu 7 gld. Kupi se zatorej 1 kolek za 2 in jednega za 5 gld., pritisne se ju na usorec in stopi jednostavno na vlak. Ti koleki bodo nekako zarezani, da si odtrga polovico spr«mnik (konduktčr), drugo polovico pa odda popotnik vratarju na licu mesta Evo kontrole. Ogrsko trgovinsko ministerstvo na-merja uvesti to novost že z novim letom 1894. — Koliko je naša južua železnica za madjarskimi državnimi železnicami! OdliCen Bošnjak. Dne 4. t. bila je na dunajskem vseučilišču slovesna promocija bosenskegu dijaka Mandića „ab auspioiis imperatori«". Ko mu je ce*arttki namestnik grof Kielmarmseg izročil cesarjev prstan, naglašal je v svojem govoru, da bodi ta prstan nov dokaz teaiie zveze Bosnijo z Avstrijo. Vreme- že nekoliko dni razsaja v Trstu „domača" burja, da je joj. Da je stvar še prijetnejša, prsi re/.ek dež. kateri jemlje Človeku skoraj vid. — Vsled silnega vetra razburjeno je bilo te dni morje tako, da jo bil pomorski promet deloma ustavljen, deloma pa so prihajali pnrniki jako zakasneli. — Več ljudij ranilo se je po mestnih ulicah, ker jih jo prevrnila burjs, vendar pa o večji nesreči do sedaj ni slišati. Včeraj in danes burja sicer ni več tako ailna, vender je vreme še vedno /selo neprijetno. Opozorjenje. Tržaške Slovence, osobito posestnike in trgovce, opozarjamo posebno na denašnji oglas „Mladenič". Do-tičnik bi se poprijel vsakoršnega deta in bi se zadovoljil r. najskromnejšo plsČico. Prigodnji občni zbor .Lege" bode oi binkostnih praznikih v Gorici. Goriški goreči „rodoljubje* se že v naprej vesele „nd-rodnih praznikov*. Osnovne šole v Gradiški morale so se zapreti po višjem ukazu zbok kužne otroške bolezni. Avstrijsko vojno brodovje priplulo je dne 9. t. m. pod poveljništvom kontre-admirala nadvojvode Karla Štefana pred Mali Lošinj. Preklicana prepoved. Včerajšnji služ. beni list madjarski javlja, da je vlada preklicala prepoved izvažanja krme iz Ogrske. Hišna preiskava. Dnć 8. t. mj. preiskovalo je redarstvo stanovanje 30-letnega Josipa Roviga-Hischia iz Trsta, v hiši št. 4 ulice Rihorgo in 30-letnega Jurija Pe-tricha v hiši št. 2 ulice Pullini. Zaprli so oba, ker sta sumljiva baje anarhičnega rovanja. Istega dne zsprli so v Miljah orožniki po hišni preiskavi 30 letnega kotlarja Alojzija Bavčerja. Ponesrečeni vojak, Anton Ban iz Lokve, katerega je tovarni vlak dne 16. oktobra blizu postaje pri sv. Andreju tako grozovito razmesaril, umrl je dne 8. t. m. v tržaški vojaški bolnici. Nesrečnežu operirali so v drugič levo nogo, ker se je pojavil rak in ta operacija prinesla mu je toli zfžaljeno smrt. Nesrečnež je izjavil, da je padel po naključju pod vlak in da ni mislil na samomor. Nesreča. 34-Ietni miner Alojzij Cec-cati upalil je dne 9. t. m. v Carpanu nabito mino. V nesrečo razpočilo se je streljivo prensglo in plamen jo nesrečnemu minerju popolnoma izpalil levo oko. Odvedli s o ga v tržaško bolnico. Sodnijsko. 15-Iotni Josip Lavrenč.č in 14-letni Adolf Kaibel, oba iz Trsta, obsojena sta radi tatvine vsak na 6 tednov ječe. — Radi tatvine dobil je 25-letni težak Jernej Smelja iz Trsta 4 meseca težke ječe. — 48-letnemu težaku Ivanu Mahniču iz Postojine je prisojeno dva meseca ječe radi javnega nasilstva. Semenj v Lokvi, kateri se je imel vršiti d ne 9. t. m., preložen je a dovoljenjem tržaškega namestništva na 15. t. na. Ljubljanski zvon. Vsebina 11. zvezka : I. Trošku: Ivan Kacijanar. 2. Rddinski : Jutro. 3. Nejaz Nemcigren: Abadon, bajka za starce (dalje). 4. Dr. S. dubio: Pogubni malik «vetd (dalje). 5. R&stislav: Pri vinu. 6. M. Cilenšok : Kak6 *e branijo rastline nepoklicanih gostov (dalje). 7. L. Habčtov : Kaj zalivaš, dekle, roži? 8. E. Lah: O pomenu naših krajevnih imen (konec). 9. y.: Studenec. 10. Miroljub : 8rara povest. II. Janko Kersnik: Jara go*p6da, povest (dalje). 12. Miroljub: Mćž slovč. 13. M. Valjavec: K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega (dalju). 14. V. Bežek : Prinos k slovenskemu knjigtvu (dalje). 15. Književna poročila: V. L. P.: 0 jeziku Prešernovem (dalje). 16. Listek : Družba sv. Mohorja. — Slovanska knjižnica. — Trtna uš in trtorejs. — Nova slovenska opera. — Prešernove poezije t cirilic*. — Nov slovenski list v Ameriki. — Slovensko gledališče. — Hrvašk« »slovenska pesmarica. — Dve Aškerčevi pesmi v nemškem prevodu. — Nov domaČ umetnik. — Matica HrvaŠka. — Milje i Omilje. — Goothejov „Fau-tt" v hrvaškem prevodu. — Urota Zrinsko-Frankopanska. — Znameniti grobovi. — Listniea. „Dom in svet". Vsebina XI. zvezka : 1. Jurij Grabrijan, spisal Ivan Lavrenčič. 2. Tade Smičiklas, spisal V. C. 3. Na prvi 1 stopndov večer, xložiI J. O. Golobov. 4. Iz nove dobe, spisal Ivan Sovrdn. 5. Juannes *tudio*us, spisal Podgoričau. 6. Jesenska, zložil A. Medved. 7. Poslednji cvet, zložil A. Medved. 8. Očetu ob smrti, zložil A. Medved. 9. Kranj, črtico, sestavi] dr. I. Mauring. 10. Iz Novega Mesta v Bosno, piše dr. Josip Marinko. 11. Na veke svečenik. (Novomašniku dr. Fr. U,), zložil Mihael Opeka. 12. Na jutrovem, potopisne in narodopisne črtice, spisal dr. Fr. L. 13. Slovstvo. — 'Jlov.jrn'o <>l>v^v.. • Sl<> venska slovstvena čitanka za sedmi in osmi razred srednjih šol, sestavil dr. Jakob Sket, c. kr. profesor. — Zgodovina Do-brovske fare pri Ljubljani, spisal Anton Lesjak. — Krojni vzorci, spisal in izdal Matija Kune. — Hrvaško slovstvo: Slike iz občega zemljepisa, napisao dr. Ivan Hoič. — Češko slovstvo: Nekaj črtic o novejših pojavili. 14. Razne stvari. Narodnogospodarske zadeve. Kake trte naj sadimo? Kedaj naj obrezujemo trte? Vinogradarstvo peša v naših krajih od dne do dne, posebno pa v okolici tržaški. Vehdar je pa še mnogo okoličan-skih kmetov, kateri si mriože svoje vinograde z novimi nasadi ali pa prenovi;ajo starejše se sajenjem novih trt. Tem bi tedaj veljale te-le vrstice. Kakor znano, pokazala se jo tudi v naših krajih trtna uš ter je začela svoj pogubonosni poklic. Ni se še razširila posebno, ali bati se je vendar, da nam opustoši v malo letih prelepe naše vinograde, kajti, kjer se vgnezdi ta mrčes, ne izg ne več, dokler ne pokonča sleherne trtice. Ker pa naše domače trte ne žive do no, ako su zaje fa mrre« v njihove koreune ter jim izsesn sok, začelo so se saditi amerikanske trte, katero res lepo rastejo vzlio trtni uši. Sok korenin amerikanskih trti je namreč veliko grenkejši od onega domačih trti in iz toga si razlagamo tudi, zakaj ne ljubi trtna uš soka amerikanskih trti in zakaj da rastejo vsejedno prav lepo. Svetovati bi bilo radi tega, da ne za-sajate več svojih vinogradov z domačimi trtami, ampak, d*\ se obrnete do umnih in skušenih mož s prošnjo, da vam svetujejo, kake vrsti amerikanskih tr ii se ima saditi in kako je z istimi ravnati. Gotovo bres-potrebno bi bilo sajenje domačih trti, kajti, ko pride čas, da bi rodile, zadele bi že pomirati. Pobrali ste, hvala Bogu, svoj vinski pridelek ter ga pospravili. Zopet vas čaka delo pri trtah, to je gnojenje in obrezovanje. Ni sicer navada v naših krajih, da se gnoje trto in obrezujejo jeseui, koj po trgatvi, ali vendar bilo bi to pri nas priporočila vredno. Spomladi nakopiči se vam mnogo druzih poljskih del in tedaj nimate toliko časa na razpolago, kakor sedaj. Obrezujte posebno one vinograde, kateri leže v zavetju, do katerih ne more tako hudi mraz I Posebno vam priporočam obrezovati jeseui iste trte, kojih rast je bila v prejšnjih letih šibka, in ho le tnalo pognalo in rodile; kajti slabo je, alt'» ve .. Dobiva se v lekarnah In drngeri- „V jali A vstro-Ogrske. GLAVNA ZALOOA: a' / W«•• Iv. Kwlzda G® S c. in kr. avstr. in kr. rum.dv. založnik, okružni lakar Korneuburu, li u nuj. Puziti Je na zgornjo varatvmio inumko in Kiditevati iareuuo Kvvizriin Komeuburški redilni praAek za živino. DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI TRST Car so, Piazza delle Legna 1. Odlikovana tovarna 6opi6ev. Velika zaloga oljnatih jbr.rv, lastni izdelek. Lak za kočije r. AngteAkega, iz Francije, Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parkato in pode. Mineralne vode iz najb< lj znanih vrelcev kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljanjo trt. 104-24 A & 'f i V in vse za stroje potrebno ho dobiva /miruj v zalogi tvrdke (Živio in družb.) V TRSTU — via Zonta 5 - v TRSTU. & s* ^Dominik Lušin^ « v Kopru priporoča svojo veliko zalogo razno-s^j vrstne lesenine, kakor : trame, žagance, morale, dile, pa tudi opeko, apno, pesek itd. i^Jj Naročila izvršujejo so točno in po naj-nižji oeni. 104—7 Vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in prirejanje mošta iz sadja! Mlaftilnice! vitelji? trijebi, mlini ža čiščenje žita, slamoreznice, samotvorni aparati proti peronospori^ stiskalnice grozdja in oliv, stiskalnice sadja, mlini za sadje, potrebščine za kletarstvo, sesalke za vse potrebe, kakor tudi vsi stroji za kmetijstvo* vinarstvo in izdelovanje vina iz sadja prodaja v najboljši in najnovejši sestavi 20—18 IG. HELLER, DUNAJ, 3 23 Pratestrasse N. 78. 'M Cenike z obiiimi podobami v hrvatskem, nem&kom, italijanskem in h lo venskem jeziku zastonj in franko. Najkulantnejši pogoji. — Jamčenje za dobro delo. — Pošil-: se tudi na poskušnjo. Cene so zopet znižane. Prekupci dobijo visok rabata Lastnik pol. društvo .Edinost*. Isdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tinkam* Dolenr v Trstu