JList 82.

Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, ,'n sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gnld., za polleta 3 gold. in V , za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
Od pervoveljavnosti austrijanskih postav v različnih jezikih.
(P.) V prihodnje naj bodo postave za vsak avstrijanski narod v njegovem lastnem jeziku pervoveljavne. Da je to pravično, sle-hern nepristransk, umen človek previdi. Zato so priznanje tega po vladarstvu in pota, to vresničiti, omikani Slovani sicer s serčnim veseljem, vendar ne v prevelikim rajanjem pozdravili, ravno zato namreč, ker je bilo to naj manje, kar se zamore zastran zverše-nja tolikokrat izrečene narodne enakopravnosti storiti; nasproti bi zanemarjenju tega načela po pravici vesolna glasna nevolja sledila.
Vladarstvo zveršuje to načelo, in je v ta namen odbor za vstanovijenje slovanskiga po-stavniga slovja**) ali postavne terminologie na Dunaj poklicalo. Toraj bi se nam znalo zdeti nepotrebno čez lo reč govoriti. Kar pa odložena izdatev deržavniga zakonika nekte-rem nemškem časopisom vzrok daje, čez to določbo prezvito modrijačiti; ne bodejo naslednje verstice o vsim tem morebiti vendar nepotrebne.
Od njega dni in pri vsih narodih so raz-svitljeni za veliko napako imeli, če so bile postave v p tujem jeziku pisane, in vvedenje narodovega jezika v postavodajstvo je bilo povsod kot perva Stopnja k umni in politiški omiki naroda pozdravljeno. Kot priliko omenim le gospodarstvo rimskega prava na Nemškem, ktero je veliko manj s postavo samo po sebi, kot s ptujem jezikom, v kterem je bilo pisano, kakor vemo, veliko nesrečo čez nemško ljudstvo prineslo. Naj boljši možje Nemčije so kričali po osvobodjenju Rimljan-skih sužnih verig, dokler je bil njih glas vslišan.
Naj bi tedaj nemški krivi preroki, ki sleherno terjanje Slovanov prec „Sprachenstiir-merei" (jezikoborstvo) imenujejo , ne pozabili, da se to, kar je za Nemca prav, tudi Slovanu spodobi. Skoraj ravno tako, kot so poprej Nemčijo tlačile rimske postave, so tlačile dosihpot Slovana na Češkem, Morav-skem,. v Šlezii in na Slovenskem nemške. Prav za prav ni tukaj nobenega razločka; zakaj v obedveh primerlejih seje tako godilo da je pervoveljavna ali autentiška beseda v jeziku pisana, ki je ljudstvu ptuj. Prestavki iz latinskiga jezika v Nemški na Nemškim, in nemškiga v slovensko pri nas niso imeli moč pervoveljavnosti, temuč treba je blo zmiraj se ozirat na izvirno besedo postave.
Da bodejo postave v jeziku ljudstva izvirne in pervoveljavne, tirja 1. že postava sama na sebi in njeni namen. Postave se morajo spolnovati, morajo deržavljana od tega ali unega djanja odvračevati, ali ga pa k njemu spodbadati. Zatorej gre razglašenje k bistvu postav; razglasiti pa jih zamoremo le v jeziku deržavljanov, za ktere imajo voljati.
Prestavek tu ne zadosti, nič manj, kot zamoreš solnce z luno nadomestiti; zakaj nc po prestavljeni ampak po izvirni besedi, presojajo in sodijo djanja deržavljanov, kadar je treba.
Pri nekterih postavah pride kratko in malo le na besede, tako da zamorejo tako postavo prav za prav le deržavljani, ki jezik izvirne
*) Slovje iz slovo, ki pomeni v drugih
slovanskih narečjih besedo.
besede razumejo in govorijo, rabiti, deržavljani kakega drugega jezika pa kratko in malo ne. Za izgled navedem samo 672 — 681 našega splošnega deržavljanskega zakonika. Kako bodeš ondi postavljene postavne zau-mene ali zapopadke „Unterhalt", „MobeI", „IIausrath", „Schmuck", „Geschmeide", „Putz" itd. v zadnji volji izrazil, ki jo po slovansko pišeš? Ravno to bi se dalo, še tudi morebiti ne tako očitno še v več drugih postavah ska-zati; pa vendar bi bile lete slovanskemu der-žavljanu ravno tako potrebne, in njega to pomanjkanje dostikrat drago stane.
2. Veljava slehernega naroda tirja, da ima v lastnem jeziku pisane postave.. Postave v ptujem jeziku so ljudstvu sramota, znamnje njegoviga spadanja pod drugo.
Od leta 1848 je za Austrio narodna enakopravnost izrečena. Iz tega izvira neogib-Ijivo načelo, od kterega tukaj govorimo.
Da to načelo vresničeno k umni in politiški omiki ljudstva veliko pripomore, je očitno. Ptuj jezik leži kot mora na dušni moči naroda. Njegov jezik se ne more v pravdo-slovskih in politiških vednostih zavolj pomanjkanja opornj (Ilaltpunkte) enojno omikati, in kar je še hujše ta jezik ostane vedno za nektere posamezne omikane izmed ljudstva, in ne bo nikdar veljal za neobhodne potrebe. Tudi se zaredi neko uradniško in pisarsko, od ljudstva po duhu in jeziku različno pleme, ki z ljudstvom kot v pravu ne znadenim in malo-letnim ravna, in od čigar volje je ljudstvo zares pri vsakem kolikaj važnem opravilu odvisno. Kako bi se to vdalo ustavnimi! deržavi janu ?
Iz doslej rečenega sprevidimo tudi, koliko telesno (materialno) škodo ljudstvo terpi, ki nima postav v lastnem izvirnem jeziku. In kdor je nekoliko časa vradoval ali pravdosre-doval na Moravskem, v Šlezii, na Češkem ali Slovenskem, ta bi zamogel dosti izgledov povedati.
Vgovori, ki se jih nasprotniki imenovanega načela zoper to izustili, večidel ne veljajo nič; drugi se tičejo samo težo v spol-njenju. Tode naj se pravičnemu tirjanju nc stavijo nasproti težave v spolnjenju.
Okolšina, da so bili laški, madžarski in ilirski jezik že doslej pervovcljavni postavni jeziki, overžc poglavitne vgovore nasprotnikov. Vgovor pa, da dober prestavek tudi namen dopolni, sam sebe povezne; zakaj prestavek, ki bi izvirovo moč nadomestil, ali nemogoč ali pa mogoč. Ako ni mogoč r ne moreš ljudstvu postave spodobno razglasili, tedaj postava svojega namena ne dopolni; če je pa mogoč, zgoraj navedeni vzroki tirjajo, da se namesto prestavka pervoveljavna postava v temu jeziku poda.
Če se poslednjič nasprotniki na doslejno rabo pozivajo, je to ali zasramovanje ustave, ali pa spričuje njih popolnoma nevednost v tej reči.	CCentr. BI.)
Austriansko tesarstvo.
Slovenska dežela.
Časopis „Presse" poda sledeče pismo: Gospod vrednik! V Vašim listu štev. 229 se v |dopisu od Adrije pripoveduje, de v spomladu
leta 1848 kadar se je Albinovo brodovje v luki pokazalo, je narzvestejši mesto Terst sklenilo, se pod angliško varstvo podati, in avstrijanske barke z angleško zastavo ohraniti. Kir pa to se je ne izpeljavno dokazalo, je Terst berzoposlov po versti do narodn. zbora v Frankobrod pošiljal, in za prazno varstvo proti sardinskimu brodovju černo — rudečo — zlato zastavo pokazal." Zastran te povedke, operte alj na hudomislino spačenje resnice, alj na popolno nevednost, teržaško srenjsko poročništvo ktero bi samo take želje alj prošnje v imenu mesta izustiti imelo — sklene omeniti: „de v njega sredi nikolj predlog se storil ni, prositi varstva odBritancovalj od fran-kobrodskiga zbora, in de, ako se je černa — rudeča — zlata zastava tukaj razprostila, se je to le po ukazu urad, kakor v praznovanje poklica nemškiga reichsverueserja zgodilo. Terst 3. kozop. 1849. Vimenu in po naročila srenjskiga odbora: Tommasini, i. d.
Zlo nas veseli viditi, de Teržaško mesto osramotenja se očisti, kteriga smo ga vlani vsi dolžili.
Verli naš domoroda, nekdajni goriški poslane pri austr. narod, zboru gospod Jože D olj a k je po sklepu Nj. Veličanstva 3. kozop. t. 1. storjen prisednik (assessor) deželniga sodniša v Primorju.
Poglavar mesta Pola v Istrii razglasi, de bode Pola sedež druziga okrožniga velitelja za c. k. brodovje, in de ta velitelj je gosp. Miroslav Ivanosič žlahtni Kustenfeld.
Iz lstrije, konc Septembra. Sodniška vpeljavna komisija v Terstu je z razpisom 11. t. m. tudi za primorske krono-vine nove deželne in kantonske sodbe, število in plačilo posameznih vradnikov in lastnosti, ktire vsaki prošnik do 15. Okt. izkazati mora (se ve de v samim italjanskim jeziku) razglasila. Zastran jezikov beremo v tem oznanili! sledeče besede : „Per i posti di servizio nei paesi in cui fossero piii lingue legalmente ri-conosciute, i supplicanti debbono giustificare oltre la conoscenza della lingua italiana anehe quella del distretlo in cui intendino essere im-piegati." —
Naj tebi draga Slovenija! goriški domorodci od ondašnih krajev povejo, kar pa istri-anski okrog utiče naj vladne novine „osserva-tore triestino" spričajo. Ni dolgo kar nam je ta časopis povedal, dc ima istrijanski okrog 226,929 prebivavcov, med je 171,829 duš slavjanskiga, in samo 55,100 italjanskiga rodu. V pregledu posamesnih kantonov po temu časopisu v Pazenskim, Novograškim, kreskim (Cherso) Belajskim, Vdovskim in Losinjskiiu kantonu ni nobeniga Italjana, v drugih 11 kantonih pa, izuzemši Rovinskiga in Piran-skiga kantona, je več Slavjanov. — Kaj je tedaj, „lingua legalmente riconasciuta". Zvunaj znanosti slavjanskiga jezika bi morali tedaj snubci tudi znanosti italjanskiga spričati, ako želijo v kaki kanton priti v kterim sc tudi ta jezik legalmenti spozna. Tako jez mislim, bi bilo po pravici!
Kje je po ustavi in po dopolnovajočih postavali obljuhlcna jednakopravnost! — tudi nam Slavjanam po Primorji se dobra ne kaže. Pripravljeni smo, prizadetje vladarstva po pravici čislati, ako po pravici in primernosti [ravna, zvesti smo bli in tudi ostanemo, in vsakimu hvalo vemo ako je zasluži. Minister
pravice nam je bil v svojim predlogu zastran vravnave sodništev v pokneženi grolnii Goriški in Gradiškanski, v mejni grofnii Istrijanski in v Teržaškim mestu z okrajno, potem ko je bil obljudenje in narodnost teb kronovin popisal , je tudi povedal, de „kcr v teh deželah Slavjani in Italjani med sabo zmešani (t. j. na kraju morja) prebivajo , se niso mogle sodniške okrajne po jezikih razdeliti; samo pri sodništvih perve stopnje se je kolikor je mogoče na narodnost gledalo. — Dobili smo zdaj od že opomnjene komisije v posebnim razpisu, pregled vsih prihodnih sodnic z imenam vsili jim pridruženih obštin. Ta razpis ima po redu 1. nemške *), 2. italjanske, 3. slovenske in 4. ilirske napise, imena sodniških mest in obštin alj sosesk so pa v nemškim jeziku natisnjene, tako da nekterih ne Slavjan ne Taljan razumeti ne more. Pri natanjčnimu pregledu tega razpisa smo se prepričali de se ni tudi pri sodbah perve stopnje na narodnost gledalo. — Istrija bo po prihodni sodniški uruv-navi, kakor do zdaj pod Rovinjsko in terža-ško deželno sodbo razdelena. Rovinjska deželna sodba (Corte di giustizia) jc (po napisu opoinneniga razpisa) „ko deželjansko — vdruž-bena sodba za terštvo sledečih kantonskih sodb": llovinj, Vodnjam (Dignano), Poreč, Kres, Kerk (Veglia), Pazen, Labin, Buzet (Pin-guente) , Matavun (Montona) in Bule (Buje). Zemljisni obsežik te deželne sodbe je 655/10 □ m. s 189,813 dušami. Če te številke unim vladnih novin „osservatore triestino" primerimo, v Bovinskim okrogu samo 33,063 Lahov, Slavjanov pa 116,720 najdemo. Po novi, z pogledom na zemljino lego, na obljudenje, na pridobitnost, in narodnost vstanovljeno uravnavo bode moglo tedaj 116,720 Slavjanov v čisto italjansko na kraju morja ležeče mesto Bovinj po pravico, po razsodbo čez svoje življenje in blagostanje hoditi. Vladarstvo bi imelo deželno sodbo, kar je le mogoče v sredo dežele , postavim v Pazen preložiti, kir bi se tudi potrebno število priseženih mož slavjanskiga rodu lehko najdlo. Ravno tako je v okrogu teržaške deželne sodbe blizo 127,000 Slavjanov in 62,000 Italjanov v mestih Terst, Koper in Piran, ktiri so clo prebivavci na kraju dežele blizo Reke ležečiga Volovskiga kantona pridruženi. Sodništva morajo k veči-mu pridu ljudstva, ne pa vradnikov postavljene biti, vlada mora skerbeti de slobodnimu deržavljanu veliko nepotrebnih stroškov prihrani , naglo in pristopno sodbo tudi v vikši stopnji poda, in ravnopravnost deržavljanov v vsili zadevah spolni. —
Po ministrovih besedah se je pa pri sodništvih perve stopnje na narodnost gledalo! Eto Vam sve premembe. — Zdajni Pulski (Pola) kanton bo Vodnjanskim in Belajski deloma Buzetskim, deloma Pazenskim pridružen, in clo z posebnim obziram na jezik in narodnost nektere čisto ilirske obštine Mata-vunskiga in Vodnjanskiga kantona italianskim sodnicam perve stodje v Poreču in Rovinji podveržene. Resnične potrebe in prave želje naroda in večine ljudstva morajo vodila vlade biti. —	Krašovski.
Celovec 8. Oktobra 1849. Tako ven der za Slovence ni vina brez pelina, ni ve> selja brez žalosti! Slišati je blo, da je uči telstvo (Lehrkorper) tuka jšnega gimnazija skle nilo, učiti v,vsih 8 latinskih šolah slovenski jezik kot za vse slovenske učence zapovedan predmet, kteremu se nobeden Slovenec ne more in ne sme odtegniti. Ta radostna novica je bla tudi hitro vsem Slovencem po Sloveniji oznanjena. Z žalostnim sercem moram povedati, da se ova veselica še ni čisto poterdila, ja da še nevarnost proti, jo clo pogrešati. Kakor se sliši, je učitelstvo 5. dan Oktobra sklenilo, da se mora slovenski jezik v vseh
*) V Istrij svunaj kakiga uradnika alj voj šaka nemškigai roda šc nismo nobeniga Nemca opazili.
latinskih šolah učiti kot zapovedani predmet, pa vender nobeden učene ni zavezan se ga učiti, temuč starejšem in oskerbnikem je na volji puščeno, povedati, alj se ga imajo njih otroci in pitomci (Miindel) učiti alj ne. —
Lepa prihodnost nas Slovence čaka, če se bojo postave tako narobe in svojevoljno razlagovale! Po §§. 19 in 20 osnove za uravnavo latinskih in realnih šol je materščina (Muttersprache) za vse učence zapovedan predmet; kar drugi u deželi navadni jezik tiče, imajo starejši in pitomci prostovoljno razsoditi, alj se ga imajo njihovi otroci in pitomci učiti; po tem pa, če ti žilijo, postane isti jezik v vsakem obziru za učence zapovedan predmet. Ni ga mende na svetu, ki bi hotel tajiti, da je za Nemce nemški, za Slovence slovenski, za Lahe laški jezik itd. materni jezik. Ravno za tega voljo je pa tudi po ministerialnej, od svitlega cesarja poterje-nej osnovi za uravnavo latinskih in realnih šol za vse nemške učence na gimnaziji nemški, za vse slovenske pa slovenski jezik kot materščina zapovedan predmet; zastran drugega deželnega jezika pa naj starši in oskerbniki povedo. Kdor sc prederzne. to iz cesarske postave izvirajučo resnico podreti, la naj pokaže, da Drava proti bregu teče. Vlj kaj? kjer prevzetnost, jednostranost in predsodba kolo vozi, tam je vse mogoče; Nemci bi radi vse druge narode vtajili, da bi se le sami po celim svetu košatili; vsem narodam bi radi nemški jezik za materni jezik oklroirali. Dobro je le to, da naše ministerstvo pravilo ravnopravnosti vsih narodov bolj in bolj spoštuje, in potrebam in željam vsih narodov ustreči si zvesto prizadeva. Lepo priložnost ima visoko ministerstvo javnega uka svoje spoštovanje vsih narodnost pred celim svetom pokazati. Mesto vodja latinskih šol je ravno prazno, in, kakor se pripoveduje, so tri gospodi kenediktinarji ministerstvu priporočeni: dva Nemca in jeden Slovenec. Slovenski jezik se mora na tukajšnemu gimnaziju učiti; po 109 goraj imenovane osnove mora vodja dobro paziti, kako se predmeti uče in šolski red obderži, je za vse napčnosti odgovoren tako, da jih sam odpravi, alj pa de želnemu šolskemu svetovavstvu oznani.
Kako bode terd Nemec vse svoje dolžno sti spolnoval? Veselo pričakujemo Slovenca za vodja tukajšnega gimnazija; kamo z srečo in z veseljem, ako dobimo za vodja visoko-vrednega gospoda Karlna Robida, slavnega spisatelja slovenskega, kterega je sam prelat ministerstvu priporočil, kterega vsi — Nemci in Slovenci — ljubijo in spoštujejo, s kterim bojo vsi učenci gotovo iz serca zadovoljni, in kteri je — kot jedini Slovenc med priporočenimi — tudi jedini kos, svete v 109 iste osnove popisane dolžnosti gimnazialnega vodja v Celovcu vsestrano spolnovati. —
Kakor piše „Siidslavische Zeitung", misli visoko ministerstvo vladne slovenske novine za Štajerske slovence napraviti; njih urednik bi imel biti gosp. učitel Konjšek. Z radostnim sercem pozdravimo tudi to misel našega mini sterstva, kot novi dokaz, da si ono resnično ino skerblivo prizadeva, tudi slovenski narod za drugim enakopravni narod spoznati, njemu to podarovati, kar drugi narodi obilno imajo in kar k svojej omiki neobhodno potrebujejo Hvala in slava toraj vis. ministerstvu! Pa kar je koristno in potrebno za slovence na Štajerskim, je koristno in potrebno tudi za slovence na Krajnskim, Koroškim, Goriškim in Primorskim : vsi, vsi že dolgo prosijo za vladne slovenske novine; in mislimo, kar se bo našim štajerskim bratam na našo serčno veselje podalo, se drugim Slovencem tudi ne bo lehko odreklo, 5 ali 6 slovenskih novin bo morala naša vlada oskerbeti; koljko stroškov! Alj bi se temu ne moglo pomagati? Lehko, prav lehko! Mi Slovenci, če ravno po nemilej oso-di raztergani na male kose, smo vender le brati, — sinovi jedne majke — slavne Slavi-
je, — brati po kervi, jeziku in sercu, brati, ki vse ravno tista butara tešči, in kterim se vsim na enako vižo pripomagati more: složite nas, zjedinite nas saj u jezičnim in slovstvenim obziru! Složnost in edinost bo dosada omamljene Slovence okrepčila in ojačila; in na vselej zvestih in krepkih Slovenceh bo slavna Austrija si imela nezrušljivi steber na veke. Jedne vladne novine za vse Slovence bojo željem in potrebam Slovencev bolj postregle, in vladi veliko denarja prihranile! —
Svete podobe otrokam in tudi priraščenim zlo dopadejo, to vsaki vidi, kteri je pri šolskih skušnjah se koljčkej obhodil. Lepe in dostojne podobe slovenske pa zlo zlo po-manjkujejo; skoraj za terd in velik denarjih dobiti ni. Naj bi toraj kak kupec slovenske podobe si vkazal napraviti; gotovo ne bo njegova škoda. Posebno bi blo prav, koristno in keršansko, če bi se priskerbele podobe v spomin na sv. kerst, sv. birmo, sv. obhajilo, kterim bi se mogle pritisniti kake primerne besede iz svetega pisma. Nemci imajo takih dosti. Kupci! tarečje malenkastana videz, paje važna; ona zamore vam donesti mnogo dvajs,etic; zraven bo tudi obudila v marsikterem sercu ker-šanski duh, in bo slednič še podpirala oživajučo se slovensko narodnost. Že mnogi gosp. duhovni in učiteli so po takih podobah prašovali in zdihovali. —	Svečan.
Hervaška dežela.
Madžaronov iz Zagreba odpeljanih je 6: Jan. Stivalič, Adalb. Ivančič, Tom. Terste-njak, Jan. Čnbekovič, Ant. Klinšič. Trije pred od Madžarov vjeti Zagrebški stražniki pravijo, de Ivančič je bil med madžarskimi stolnimi sodniki, kteri so jih sodili.
Kar se je v pervo govorilo, de gosp. bana namestnik Lentulaj je iz prijaznosti za te Mad-žarone, jih zapreti in izpoditi prepovedal, ni resnično, kir njemu se le pregrehe teh izda-jnvcov pred naznanile niso, in to raj se je kaznovanju tacih, ktere je nedolžne imel, vstavil. —
„Siidslav. Zeitung" pove, de se je hervaškim poročnikain na Dunaju ponudilo voliti, de bi prihodnič deželni zbor hervaški vse oskerboval, kar ustava centralni vladi posebno ne odloči, ali le to, kar vstava deželnim zboram posebno prepusti. Poročniki so •— bolj ministerialni od ministrov — zadno izvolili. Bolje se derže serbski poročniki. Vlada hoče serbsko vojvodino ustanoviti silno veliko, v kteri bi bilo Madjarov, Romunov in Nemcov dovelj, , de bi bili Serbam kos. Oddelik serb-skili poročnikov se temu vstavlja, in želi ze-dinjenje z drugimi Slovani. Proti zedinjenju pa govori imenitni mož zavolj prevelike moči Hervatov, in zavolj obzira na vero.
Austrijanska dežela.
Nj. veličanstvo so vodju narodne straže v Terstu Mangiarli, in vodju teržaške deželne vojašinje, majorju Bušek za dobro deržanje in vodstvo njima podložnih trum, red železne krone tretje verste brez takse podelili.
Zbor za podporo ubogih rokodeleov je v enimu letu 1,290205 gold. za svoj namen izdal.
' Gospod minister notrajnih oprav Dr. Bach je 3. t. m. pisma na vse deželne poglavarje poslal, v kterih jim hitro vpeljanje novih politiških urad naroči. — Do noviga leta morajo nove urade povsod svoje delo pričeti.
Češka in Moravska dežela.
Pogovori zavolj češkega glediša so pri koncu. Ker bližna zima za letos več ne dopusti novo češko glediše zidati, je bilo tedaj odločeno dvakrat v tednu v gledišu deželnih stanov češke igre dajati, in scer v sredo od 6 — 9 zvečer, in v nedeljo od 4 — 5 popoldne. Tudi bo nekaj novih udov pristopilo.
Češko deželno poglavarstvo je oznanilo natanjčniše določbe nove spodnje realne šole
Pragi. Opomina vredno je, ki se bo vsak teden 4
de je nemški
„, „„_______ _______ _ ure prednašal
vsakemu učencu na voljo dan se ga učiti alj pa ne, in tisti ki se ga učiti želijo, morajo od svojih staršev spričbo imeti, de oni sami to želijo; (de se tako čas z nepotrebnimi rečmi ne zapravi in bolj potrebno v nemar ne puša).
Nemški večerni list, ki je bil za doklado k allgemeine constit. Zeitung aus Bohmen pri-djan, je bil zavolj nekega spiska pod nadslo-vam „Švarcgelb" od gen. grofa Khevenhuller prepovedan in založnik g. K. Medau za 4 tedne v vojaško ječo obsojen.
K 32. odboram, ki imajo nalogo, opravila glede na odvezo zemljiš na deželi vpeljati , so odborniki že zvoljeni. Mčd temi je češki pesnik W. J. Picek in slavni Dr. K. Tomiček.
Dr. Gabler je zastran obdolženja Dr. Bie-gerja pismo vredniku časopisa Llovda na Dunaj poslal, v kterimu hudobno obrekovanje Riegerja temu časopisu ojstro očita, in dokaže de pogovor Riegerja s knezam Czartorjskim v Parizu puntanju se primeriti kar ne da.
Mož v Znaimu vmorjene gospe, Scliie-rer, naznani v pismu na časopis „Presse", de s svojo ranjco ženo ni v nemiru, timuč 6 let v mirnimu zakonu srečno živel, de ona mu ni bila nikdar nezvesta, in de ne kako nezvestobo oslediti, ampak od žene le kaj zvediti je od doma odšel k svojimu svaku v Gradec. Od tam se je kmalo domu vernil in pričakuje zdaj konca preiskovanja hudodela. — Deklo ranjce so vjeli. V deklini postelji so se našle kervave lise, in pravijo, de je truplo po smerti tam zhranjeno bilo. Sliši se, de nekaj sto denarja zadobiti je dekla gospo vmorila. Bila je pred že v ječi zavolj vmora otroka.
in kir pove, de tergovci iz dežele so vlast-niki, veli urada: ako ti tergovci ne pridejo sami sem, se bo po nje poslalo. — Kaj storiti? Ukazano je puntarske bankovce oddajati , in oddajavcu se žuga. —
V	Požonu je general grof Mensdorf pregledoval 600 vjetih madjarskih husarjev s konji vred. Polkovnik grof Palffy jih je v madjarskim govoru svaril in opominjal, zveste bit.
V	Aradski terdnjavi leži 200 cerkvenih zvonov od puntarjev pobranih, ktere zdaj cerkve nazaj dobiti zamorejo.
Žlahtni Wo)gemuth, general in vladar v Erdeljski deželi je postavil 8 sodniš po deželi za obsojenje puntarskih uradnikov, voj šakov itd. Cela dežela je razdeljena v 6 vo jaških okrogov.
Vojskini minister grof Giulay je razglasil ukaz za vse poglavarje ogerskih vojšakov, ki se bojo v novič vverstili. Opominja vse čast nike (oficirje) s posameznim vojšakam se truditi, njih misli spoznavati, jih učiti itd. po sebno paziti pri volitvi pod-oficirjev, kteri se imajo veliko s vojšaki pečati; nekdajnost naj
ne omeni, z dobroto naj se ravna, dt pak toliko naj se ljudem daje, de ne bo časa brez opravkov, v kterimu bi podpihovavci mogli dražiti. Ako bi se puntarski duh po-novljati hotel, nepokoršina ali vbežtvo bolj pogoslama se kazala, naj se ojstro kaznuje in vikšim na znanje daje.
Ftuje dežele.
liombardo-lleiieska dežela.
Druge dežele austrijanske za velike stroške laške vojske odškodovati, se je v temu kraljestvu posebni davk s 50 percenti od vsih dohodkov vpeljal. Drugi davki ostanejo pri starim.
Poglavar v Benetkih, general Gorczkow-ski je prepovedal prodajo vsih tiskarnih reči, ktere so ob času punta v Benedkih na svitlo prišle. •—
m
Ogerska in Erdelska dežela.
Ludovik grof Batthyani, iz Požona doma, 40 let star, katolški, oženjen, kir je obstal in previžan bil, de je ko prejšni pervi minister ogerski take sklepe delal, izpolnoval ali izpolnovati pomagal, ki so za Ogersko dane privoljenja in postave presegali, ločitev Ogerskiga od ces. dežel, in nevarnost raz-dertve ustave podpirali, po temu pa, ko je ministerstvo opustil, v puntarsko vojašinjo vstopil, skoz oklic k vojski in skoz vstop v puntarski deželni zbor, punt podpiral in vterdo-val — je bil k zgubi vsiga svojiga premože-ženja in k smerti po vervi obsojen. — Že so pripravljene vislice s vojšaki obdane hudo-delnika čakale v sredi velike vedožcljnc trume, Bathyanita pak niso mogli vun peljati , kir si je bil s majhnim ojstrim orožjem skusil vrat prerezati, in so ga toraj zdrav-Ijati mogli. Za tega voljo je kazin obešanja v vstreljenje spreobernjena bila, in grof je bil večer 6. kozoperska očitno vsterljen Se ne ve še gotovo, kdo de mu je orožje dal, vbosti se; tode zapert je že neki francoski duhovih', ki je bil pri grofu v službi, in stražniki. Bathjani je bil ravno tisti, ki so ga v Ljubljanskim gradu nekaj časa zapertiga imeli. —
V Peštu nekdajni honvedski oficirji v vojaški švoji obleki s sablami po ulicah hodijo, in jih je toliko, de se je vojaški ukaz dal jih ako se za naprej* še kazali bodo, zapirati Peštanski tergovec prinese za več tisuč goldinarjev košutovskih bankovcov k vojaški mu poglavarstvu, kakor je zapovedano. Tam ga vprašojo, od kod de ima ta veliki znesik
Nemška. V pruskim narodnim zboru Pol ci skušajo s vsim trudam de bi se njih želje za poljsko deželo izpolnovale. Nemški poslanci, se vč, predlogam Polcov privoliti nečejo, in
izrekel: „Ako
zatorej je neki Pole v zboru nas omikani narod Nemcov zapusti, bodemo se s hrustimi Slovani zedinili, pravico zadobiti."
Se vidi, kakoršne so misli Polcov prot drugim bratovskini slovanskim rodam. Vse pred išejo, kot naravno pridruženje k svojim sorodnikam.
Vltegensburgu so se snidili poslanci vsih nemških katolških družtev k pogovoru.
Nemški časopisi razglasujejo versto pisem ogerskiga nekdajniga poročnika pri nemški vladi
Frankobrodu, Ludovika žl. Szalay na nem ške ministre i. d. in odgovore od une plati iz kterih se vidi, de Madžari so vse skušo-vali s pomočjo Nemcov, Austrii škodovati
Bavarska vlada od badenske terja izdat-bo vsih vjetih Bavarcov, in kralj hoče tud jravico imeti, vsaciga, kteriga bi bila baden-ska sodba že obsodila, rešiti. —
Iz Frankobroda se piše, s kako priljud nostjo de pruski princ se vojšakam prikupiti zna. Bataljon ga pričakuje na tergu v orožju in kadar princ pristopi, trikrat „hurah" za
upije. Princ glasno „dobro jutro" voši.
in
vojšaki glasno: „dobro jutro princ" odgovorijo. Pri vsakimu vlaku vojšakov se ponov to pozdravljenje. Občasih princ postane pri vakimu vojšaku, se s njemu pogovori, ali na
vso
obleki mu kaj napčniga pokaže. Ko je trumo obhodil, se vstavi, in vojšaki memo njega gredo; potemu zbere častnike okoli sebe jih pohvali za hrabrost, za vse dela ki so ji za kralja, za Prusijo in nemško domovino storili, in jim prigovarja, de bi tudi naprej vselej k tacimu djanju pripravljeni bili. N zadnje je vojšakam glasno: „z Bogam" reke in oni mu: „z Bogam Princ" nazaj.
Izprašovanje zavolj zadnih pretepov vojšaki še terpf. Ne ve se še, ako bodo dra živni pruski in bavarski vojšaki iz mesta Fran kobroda prišli. Mestna vlada je to terjala.
Dunajski puntar Fenner von Fenneberg. ki se je tudi badenskiga punta vdeležil, raz glasi v bukvicah dogodivšine tega punta. Te dogodivšine kažejo nepošteno ravnanje tam kejšinih puntarjev. N. pr. je Brentano, He
verja iz Amerike poklicaniga od puntarske vlade, skušal vjeti, in že na Francozko v tem namenu pisal; pisma Heckarce, ktere so njega svarile na Nemško priti, so bile skrivno prideržane.
Laška. Kir je v Rimu zopet nekaj francoskih vojšakov na skrivnim vmorjeno bilo, je zapovedal francoski vojskovodja Rostolan, de 24 urah se morajo vse orožja mestnja-nov oddati, in de 2. dan kozop. bodo vse hiše preiskane, in vsaki pri kterimu se bo orožje našlo, bo sodjen pri vojaški sodbi. — Vsi nekdajni poslanci pri ustavodajavnim rim-skimu zboru morajo papežovo deržavo zapustiti; dobivajo francoske pose, in francoski hlapon je pripravljen jih odpeljati.
Laški časopisi pripovedujejo, de je papeža hišni oskerbnik, pater Buttaoni, v Bim prišel. Upa se tedaj, de sv. oče sam se bo cmalo v večno mesto vernil. —
Neapolitanski minister zvunajnih oprav je dobil pismo od britanskiga poročnika Temple, v kterimu neapolitansko vlado opominja, Sici-lijancam storjene obljube izpolniti, posebno ustavo leta 1812 kmalo vpeljati. Novo to vtikanje britanskiga ministra v ptuje reči se mu v angliških časopisih ojstro očita.
Časopis „AraIdo" v Neapoli razglasi pismo generala Badeckita na vrednika tega časopisa, v kterimu neapolitansko armado (za itero časopis izhaja) in časopis pohvali, ter mu privolji Badeckitovo življenje popisovati.
Iz Livorna je odšel stotnik na Britansko, tam izposojilo najeti 1 milijona pf. sterl. za Toskano. —
Garibaldita so iz Tunisa v Afriki sopet nazaj poslali na Sardinsko.
VTurinu se je laška banka vstanovila, in je od kralja že poterjena.
Francoska. Napoleon Bonaparte, žlaht-nik predsednika, je narodnimu zboru predložil , de naj bi se preklicala prepoved za Bour-bonce, de ne smejo v deželo priti, in de naj bi se puntarjem lanskiga mesca rožnika odpustilo. Zbor čez predloga se še posvetoval ni; alj govori se, de ju ne bo omenil.
V nekim u Parižkimu gledišu se je igrala igra pod naslovam : Pii IX. ali Borna, ki razmere rimske deržave in Francozov nakazuje. Velika truma gledavcov je večer igre s silnim hrupam vse djanja Francozov in papeža grajala, djanje pak rimskih puntarjev hvalila. Ministerstvo je ponovljenje te igre prepovedalo. —
Vlada severno amerikanskih deržav je ravnanje s francozkim poslancam končala, ter mu pose podala. Vzrok je mende pre ojstro pismo od poslanca pisano na amerikansko vlado zavolj terjanja odškodovanja za francozke deržavljane, kteriga zavolj poškodovanja v mejikanski vojski od Amerikancov imeti hočejo v znesku kakih 2 milionov dolarjev; to pismo je francozka vlada poterdila. Vpraša se zdaj, ako bode iz tega vojska.
Turčija. Namestu avstrijanskiga in rus-kiga poročnika v Carigradu opravlja pruski poročnik konzularne opravila. Vse se k vojski pripravlja; oficirji in vojšaki se na bro-dovju zberajo; okoli poglavitniga mesta se nabera armada 100,000 mož. Greki v Tur-čii prebivajoči so zlo serditi proti Turčinam, iskreno priželijo vojsko, in že govore, de bodo v Zofiiski cerkvi kmalo svojo mašo imeli. Pretep med Greki in Turčini blizo Pere je urada komaj vstavila.
Grežka. Veliko laških puntarskih begu-gunov je tukaj prijazno sprejetih. Deželne urade in prebivavci jim živeža in dela pridobiti skušajo. Barke austrijanskiga Lloyda se branijo begune prepeljavati.
Jonski otoki. Vodja jonskih puntarjev, Vlahos in Notaras sta se rešila; mnogo drugih je britanski lord vikši komisar obesiti, 62 pak jih je tepsti dal.
X c 1» <» 1 i t i & k i del.
Ivana Drag. Šamperla.
3. Moje 20. leto.
Že dvajsti je preteklo —
Dobe moje zmladlet, Pa, leta! vam bo jeklo
Presekalo polet. Glej smrtna kosa maha Za starcam pa, oj straha! Se nekokrat podmekne In v mladenča zatekne.
Pa morebit še bote Me leta obdržale, Življenja mi dobrote
In grenkosti igrale, Barusa dok sc sklije Mi gosta in zakrije Mi celo podbradiše, Dok starost v njo napiše.
Odmojih del' in djanji Čez dvajstiletni čas, K' pretekel je ko v sanji,
Je, štetelji, za vas Obilno velka knjiga Od krila materniga Do lahkega lilapčiča, Do mladega možica.
Sem knigo sam prebiral, Se list za listom štel, Se rad u njo oziral
Če ravno čas sem 'mel: Pa ko je ostrmelo Mi srdce, ki je šbelo
Skoz: „Slabo, malo vredno" Pa redko: „Dobro, čedno."
Bukvarsko spreglediše, Ki rado dela križce, Ki vso nesrago briše,
Na majhene bi križce Te velke bukve ven'lo, Bi neki list počrn'to, Stoje kjer dela črne, Grdobo da zagrne.
Minoče gledat čase,
Mi v srdce globoko, Katera nezarase,
Je rano vsekalo, Življenje, ktero vajal *) Da s trnjam sem obdajal, Da sred trnate meje Se redka roža smeje.
Zato , mladosti leta ,
Ki vas presenjal sem, V kih sleparije sveta
Poštuval sem pred vsem, Kar glavo oblagori. Kar srdce žlahtno stori, Na veke ste zgubljene — Na veke vi od mene.
Ah nebo, men' dodeli
Da v čestni mladosti Počutki do se vneli
Za žlahtne krasnosti, Da srdce bo mi bilo Za dušno opravilo, Da duh se izvišuje ln praznost zaničuje.
Te leži bom pozabil Neumne mladosti, Kjer duh mi je oslabil
V nemarni vtraglosti. O ne si v srdci stlela Za žlatne, iskra! dela — Le ti mi neugasi, Na plamen mi prirasi!
Da stran Slovencov pridno
Brat mesto zadobi, Kih za umetnost vidno Število se množi, — Da ljubav za Slovine Mu nikdar nezagine, Da rad moči ponudi Za njih se dobro trudi!
Pisal 17. Svibnja 1835.
#) vodil, peljal.
Nova slovenska kuiga.
Naravoslovje ali Fizika, po domače zložil
K. Robida učitel.
Natoroznanstvo sploh je v naših časih tak visoko stopno doseglo, de tudi prosti človek povsod tega imenitne dokazbe zagleda. Če le iz izbe greš zaslišiš žvižganje in vihranje hlapona, železniga voznika sedajne kupčije, doma marsiktero orodje rabiš, ki ga je v zmanjšanje potroškov razsvitljen naravoslovec na-svetval, kemija ti pri vsih opravilih svoje nove znajdbe ponudi, vse stvari okrog tebe, vsaka kapljica tvoje kervi, so po svojih obstojnih delili razkrojene, človeškimu duhu ni dovelj sedajno stvaritev spoznati, on globočine zemlje preiše, in po postavah tega orjaškiga zidanja tuhta, on prešine širjave nebes, nezadovoljen zemlje tlak spoznati, nove svete znajde, in njih pota prerokuje. Pa cena teli vednost ne obstoji samo v temu, de nam toliko koristi prineso, one tudi naš duh razvedro, stare vraže preganjajo, ljudstva in narode med sabo sprijaznijo, in vsacega k premišljevanju in umni rabi svojih dušnih in telesnih moči obudijo. Natoroznanstvo ni več kako blago, ktiriga bi le nekteri zvoljeni skopama hranili, ono je lastnina celiga človeštva, in tudi med prostimi ljudmi veliko veliko prijatlov in podpornikov šteje. Posebnov pretečenih 30 letih, je pri vsih vmikanih narodih veliko knig na svitlo prišlo, v kterih vsak radovedčen, brez de bi posebnih predgredočih znanstev potre-baval, postave nature prav po domače razložene najde. Angličani, Francozi in Nemci imajo knige zlata vredne, po ktirili si je mar-sikter rokodelc bogastvo in slavo prikupil. Pa tudi mi Slovenci nismo v tej reči zadej ostali. Neprecenljive zasluge g. Vertovca vsak pozna, on je nam pokazal de naš jezik ni tako boren, de bi senc smel približati veličastnimi! poslopju natoroznanstva, de bi lam Sloven-skiiiiu narodu čudeže nature tolmačil. — Zdaj je pa g. Robida Slovence s fiziko v slovenskim jeziku obdaroval, in prav z veseljem smo to lepo knižico prebrali. Celo delo razpade v tri poglavja, v pervimu se govori od vaglivih tel, v drugimu od nevaglivih tel, v tretimu so postave vesoljniga sveta razjasnjene. Narpo-trebniši vednosti od lastnost tel so tukej o kratkim sostavljene, in z v kamen tiskanimi podobami razjasnene.
Kar se terminologie tiče, je za res silno teško gladkim ušesam vsih Slovencov vstreči. Vunder gospod Robida je tudi v tem radovo-Ijil, in če bi se tudi tu in tam kakšni izraz bolj okrajšan dati zamogel, je vunder od začetka boljši reč bolj na tanko zaznamvati, kar je le mogoče, če bolj sostavljene besede rabimo. Zraven tega g. pisatelj tudi krivo vero ki se v eni ali drugi reči med Slovenci najde opomni, in gotovo bo ta knižica med ljudstvo veliko koristi donesla. Mi le vošimo de bi te bukvice naši Slovenci pred pridno prebirali, dobro bi bilo tudi če bi v vikših šolah sc ta terminoligia za podlago vzela, le tako bo mogoče to reč dognati, če se tudi naša mladost te reči z vso gorečojsto poprime.
Za poskušno podamo našim bravcam, ver-stice v kterih g. R. od bliska govori.
132. Podnebna elektrika. Ako blisk zapazujemo, lehko vidimo, de je naši elektriki popolnama podoben. Na enkrat se vžge, navadno proti zemlji zakači, ino nar rajši tiste tela vdari, ktere so elektriki nar ljubši, kakor: visoke drevesa, rudne rante, mokre skale, vodo i. t. d. Kar smo per elektriki skusili, tudi per blisku v mogočnejšim djanji vidimo, namreč: blisk vgreje in raztopi rude, prehode les in skalo, zasmodi pohištvo. Vpraša se dalje, kje de je blisk doma? in kako se zbudi ?
Domovina bliska je podnebje. Tega nas je zagotovil moder Franklin, ki je popir-natiga posoja na konopneni vervici v podnebje spustil. Od konca ni nobene elektrike zapazil; kadar je pa vervica na dežu mokra postala, so začele švigati električne iskre iz nje. Neki Romaz je pozneje vervico obvil z rudnini dratam, in je jo deržal zasvilno nitko. Kmalo so začele več čevljev dolge iskre iz drata v zemljo skakati. Leta skušnja uči, de je nevarno se bližati rudnini repu visokiga posoja. Lehko bi blisk iz repa vdaril, in človeka poškodoval.
Kako se elektrika v podnebji zbudi, je težej razložiti. Vemo sicer, de per soparenji, gorenji, preobernenji soparja v ka-pelino poslane elektrika, ktera se v podnebji nabira. Iz tega nam je jasno, zakaj posoj
kaže elektriko v zraku; zakaj imajo oblaki elektriko; zakaj je rosa, megla električna. Kadar tedaj kak oblak kladno elektriko nese, razkroji elektriko alj v bližnim oblaku, alj na zemlji. Vsak del razkrojene elektrike želi se zjediniti z perjazno elektriko, torej njeni zo-porni del sili v oblak, ki ima kladno elektriko; njeni kladni del sili v zemljo alj drugo telo, ki ima zoporno elektriko. Tako se zgodi, de blisk iz oblaka alj v drugi oblak, alj na zemljo vdari. Hliski tedaj tako dolgo švigajo, dokler elektrike oblakov in zemlje niso v ravno-vagi. Kadar pa različnost elektrike oblake in zemlje ni tako velika, ne da bliska, ampak elektrika počasi teče v ravnovago. Torej vidimo včasi ojstre konce križev na zvonikih, alj na bliskovodih v svitlobi.
Grom spremlja blisk, in postane v zraku, kteriga na nagli poti spodriva. Tako zbujen grom napravi odglas v oblakih, torej nekekrat dolgo terpi. Kadar nam je blisk blizo, koj za njim slišimo grom; poznej ko slišimo grom za bliskam, dalje od nas jc blisk, in manjši jc nevarnost.
Tudi burjavo, to jc ponočna svitloba na polnočnim nebu, štejejo modri k blisku. Gotovo je, de burjava, kakor elektrika, magne-tično iglo maje. Iz nemirnosti igle sodijo naravoslovci na burjavo, ako je ravno ne vidijo.
<§. 133. BI is k o vod je alj dratena verv, alj sinja iz kake rude, navadno iz kotline. Bliskovod seže od veršine do tal reči, ktero ima zavarovati, namreč zvonika, cerkve, pohištva. Verh bliskovoda je večidel na koncu pozlačen kol iz železa alj kotline, in spodni konc blizkovoda se razkroji v korenine, ktere daleč od zidovja v vodo alj močimo perst pod zemljo sežejo. Ker blisk v nar viši tela rad vdari, je treba bliskovoda verh strehe po kolu povzdigniti; de pa blisk poti ne zgreši, mora biti bliskovod dovolj močan, in z nobeno rečjo ne združen, ktera bi blisk bolj gladko peljala, kakor vod. Torej mora biti ranta alj verv palc debela; šinja riso debela, in kake dva palca široka. Podpore bliskovoda so alj lesene, alj rjavoželezne, ktere blisk manj mikajo, kakor kotlina. Ako je bliskovod iz kosov vstavljen, morajo biti kosi na tenko zjedi-njeni, sicer bi blisk preskočil, lehko vžgal, alj vod popolnama zapustil. Spodni konc mora biti po koreninah alj v vodo, alj v močimo zemljo speljan, de se blisk počasi zgubi, in ne preskakuje. Vender v odstope bliska peljati ni varno, ker se v takih krajeh goreči gazi nabirajo, ktere bi blisk lehko vnel. Blisk, ki vdari v tako napravljen vod, teče brez škode v zemljo. Misliti se pa ne sme, de bliskovod daljno elektriko nase vleče, in nevarnost množi; ampak on le blisku, ki hoče kjerkoli v zemljo trešiti, po sebi nar gladkejši pot kaže. Na velkim pohištvu je več kakor eniga bliskovoda potreba, ker blisk, ki je kakih 100 čevljev od bliskovoda, se malo zanj peča.
Kadar zeleno drevje elektriko dobro pelja, varovajo bližne drevesa hišo pred strelo; vender morajo biti drevesa viši kot hiša, in toliko proč od hiše, de blisk ne preskoči iz njih na hišo, ino de ne padejo, ako jih strela razkroji, na hišo.
(Konec sledi.)
Prav«losIovske liesede.
Zadnjič sim bil pozabil še lete besede povedati: „Osebujek" (Ausgeding). Oče izroči vse svoje premoženje sinu, samo eno njivico si priilerži za čas svojiga življenja. Ta njivica je očetov o s e bu j ek. — „Ose b uj-no premoženje" (Privateigenthum). — „0-sebujek" in „osebujno" obed ve besedi ste izpeljane iz „oseba" (Person), in ta iz „o" in „sebi".
V več krajih se sliši tudi: „Zakaj se spušaš v taj bo? zakaj si se spustil v taj bo? (VVarum verlegst da dich aufs Leug-nen? warum liast du dich ins Leugnen einge-lassen?).
„Ogled" ali „opelj" (Augenschein). „0-pelj" iz „opeljem — ati" (herumfiihren).
„Navod" (Commission) je na Notrajnskim sploh v rabi.	— a. —
X m e s.
Vladar \Villiamsburga Sir "VVilliam Gooch, v pogovoru s prijatlam gre po ulicah, in prijazno nazaj pozdravi pozdravIjajočiga sužniga. —• „Se morete ponižati," vpraša prijatelj „de sužniga pozdravite?" —„Zakaj ne," odgovori Gooch, „se vsaj ne morem od sužniga v perljudnosti pustiti prekositi!"
(Gratz. Coor.)