ZBODI REVIJA-NOVE ZBOROVSKE-GLASBE UREJUJE ZORKO PRELOVEC 1926 LETNIK IV • iTEV- 6 $ z1""""1111"""111111"".....1.....111......................................milini.....im...........................................................................................iiiiiiiiniiimiii..................................................Iiiiiiiii............................................................mimt USTANOVLJENA LETA 1889. (GRADSKA ŠTEDIONICA) L j u b 1 j a n a Prešernova ulica št. 3 Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev. Stanje vloženega denarja nad 1200 milijonov kron. Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranil-ničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Poštne hranilnice račun štev. 10.533 Telefon štev. 2016 Vsem spoštovanim sotrudnikom, naročnikom in prijateljem „Zborov*4! Z današnjim zvezkom zaključujemo četrti leinik «Zborov» in tretji letnik njihove književne priloge v prepričanju, da smo nudili našim pevskim zborom dovolj materijala za njihove koncertne sporede, pa tudi dovolj zanimivega čtiva. Kljub ponovnim očitkom kritik, da smo premalo sodobni, smo dali prostora modernim skladbam, ki jih pač more izvajati le peščica naših pevskih zborov, obenem pa smo se ozirali vselej tudi na potrebe šibkih zborov. Tako bo tudi v prihodnjem letniku. K sodelovanju vljudno vabimo vse skladatelje, glasbene pisatelje, kritike in dopisnike! Vse pevske zbore, pevovodje, pevke in pevce pa vabimo, naj se na list naroče in takoj poravnajo naročnino! «Zbori» izhajajo v težkih finančnih prilikah, zato smo jim za državo SHS morali povišati naročnino na 50 Din, kar je za obilico objavljenih skladb in obširno književno prilogo še vseeno bagatela. Ostanite nam zvesti, podpirajte «Zbore», pridobite jim v krogih ljubiteljev petja novih naročnikov! Spominjajte se tiskovnega sklada «Zborov»! Za leto 1929. znaša torej naročnina na «Zbore»: v državi SHS 50 Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko 1% dolarja. Izpolnite in vrnite nam takoj drugi del dopisnice! Uredništvo in uprava „Zborov". TISKOVINA. Znamka za 50 p Upravi „Zborov" (pevsko društvo „Ljubljanski Zvon") Ljubljani Svim poštovanim saradnicima, pretplat-nicima i prijateljima „Zborova"! Današnjom sveskom zaključujemo eetvrti godišnjak «Zborova» i treči godišnjak njihovog književnog priloga u uverenju, da smo nudili našim pevačkim borovima dovoljno materijala za njihove koncertne rasporede, pa i zanimljivog čtiva. Usprkos ponovnim prigovorima kritike, da ne odgovaramo sadašnjim prilikama, dali smo mesta i modernijim kompozicijama, koje gotovo može provadati samo malen broj naših pevačkih borova, istovre-meno pak smo vodili računa i o potrebama slabi jih borova. Tako če biti i u narednom godišnjaku. Na saradnju učtivo pozivamo sve kompozitore, glazbene pisce, kritike i korespondente! Sve pevačke borove, horovode, pevače i pevačice pak pozivamo, neka se pretplate na naš list i odmah izvrše pretplatu! «Zbori» izlaze u teškim finančnim prilikama te smo zato bili prinudeni, da povisimo pretplatu na 50 Din za državu SHS, što je za množinu objavljenih kompozicija i opširni književni prilog još uvek malena svota. Ostanite nam verni, potpirajte «Zbore», pridobite im u krugovima ljubitelja pevanja novih pret-platnika! Sečajte se štamparskog fonda «Zborova»! Za god. 1929. iznosi dakle pretplata na «Zborove»; u državi SHS 50 Din, za Italiju 25 lira, za českoslovačku 30 Kč, za Ameriku dolara. Vratite nam ispunjeni drugi deo dopisnice odmah! Uredništvo i uprava „Zborova". Naročilnica — Narudibina Podpisani naročam Vašo revijo nove zborovske glasbe „Zbori" za Potpisani se pretplatim na Vašu smotru nove horovske glazbe „Zbori" za leto 1929. in pošiljam naročnino po položnici, po Ljubljanski kreditni bagki, godinu 1929. i šaljem pretplatu po položnici, po Ljubljanskoj kreditnoj banci, po banki v znesku n- ... po banci u iznosu ' ..................... Kč......................, $..................... Ime in priimek naročnika: Ime i prezime pretplatnika: Poklic: Zanimanje: Kraj in zadnja pošta: Mesto i poslednja pošta: Pišite čitljivo! — Pišite čitko! s Vplačilo s čekovno položnico lahko Izvrši vsaka ose-? ba do neomejene vsote brez dokaza Istovetnosti, i Prlznanlco, položnico in vpisnlco Izpolni stranka sa j ma in odda obenem z zneskom vplačila blagajni poštm : hranilnice ali njenih podružnic, posredujoči pošti, a dc 250 Din tudi seiskemu pismonoši ali pomožni pošti. Položnica se ispolni v vseh delih rokopisno s črnilom, s tiskom ali spisalnim strojem. Priznanico potrdi pošta in jo vrne stranki. Datum na položnici mora odgovarjati dnevu vplačila. Nerazložno ispolnjenlh, rastrganili, oomazanih, popravljenih ali struganih ček. polož. pošte ne smejo sprejemat! Priznanica na kateri je odtisnjen poštni pečat, vpisana vplačilna številka dnevnika in podpisan poštni služ-benec, je popolen dokaz, da se je na račun lastnika čekovnega računa izvršilo vplačilo. ynjiaiy "ickobhom yiiJiaxHnnoM mojrc H3BpmHiH CBHKC ^ iinne «o HeorpaHHHeHe cbotc h 6oa flOKaaa ncTOBeTHocra. IIpn:)HaHHi(y, ynjiaTiinny h yimcHuny nonyH>aBa CTpaH-kh caMa h npeflaje, 3aje«H0 ca hbhocom ynjiaTe, Ojiaraj-hhuh IIoniTaHCKe IIlTeflHOHHii,e, h jih aeHHx «tiumajia, H JIH noepeAyjyhoj nomra, a «o 250 «hh. h ccockom hhcmoho uh, ujih noMohHoj noniTH. IIonyH>aBaH>e ce Bpiirn pyKonncHO MacuiJioM, nrraMnoM HJJii HHcahnu cTpojeM. IIpH3HaHHny noTBpbyje nomia b Bpaha CTpamiH. /larya na ymiaTHHun Mopa oaroBapam «aHy ynjiaie. HejaoHo nonyH.eHe, uou,enaue, aaMa3aHe, iicupanjbeHi ' h ji h 6pncaHe leKoiiHe ynjiaTH. nonne He CMejy upHMari'.. IIpHaHaHHna KaA je CHaOfleBeaa othckom nomr. atara, ynjiaiHHM CpojeM h noiimcoM uomT. cayai(5eHiiKa noTnyi) je flOKaa, sa pa Ha qeK. paiyH 6p.: 12134 Vplačilna št. dnevnika: ynaaTHH 6p. no ahcbhhkj : Obrazac št. 106 š. -- X -- 25. -- 06p. 6p. 106. lil IV. LETNIK bff^ tfiL tf^ ^f LJUBLJANA Številka 6. * MM . H^^ Sf jj! PfjflŽTm H 1. decembra 1928 GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mesec Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Joško Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič), vsi v Ljubljani Naročnina na «Zbore» za državo SHS 40 Din, za Italijo 25 lir, za Ameriko poldrugi dolar / Natis člankov dovoljen le z navedbo vira Dr. Jos. Mantuani (Ljubljana): Franz Peter Schubert in Kranjska (Reininiscenca ol) stoletnici njegove smrti.) (Vsak ponatis prepovedan.) Pred nekaj leti se je odigrala v naši javnosti nekaka debata o tem, da Schubert ni dobil leta I8H). v Ljubljani zaprošenega mesta glasbenega učitelja. Kriv da je bil njegov učitelj, dvorni kapelnik Antonio Salier i, ki je baje pri tem zahrbtno postopal. — Na j pojasnim to zadevo na podlagi še ne poznanega in nepriobčenega arhivalnega gradiva. V srednjem in novem veku so vzdržavali na Kranjskem deželne trobentače. Leta 1805. so jih končnoveljavno odpravili, a zadevni fond. iz katerega so jih plačevali bili, so porabili za tri dijaške štipendije, dve po 50 gld., eno po 9 gld. 45 kr.1 Že leta 1805. so imeli načrt, ustanoviti šolo za glasbo in namestiti posebnega učitelja za muziko. Kaj je zaviralo to namero, ni znano doseda j. Vse-kako pa je bila vsaj od leta 1807. dalje provin-cialna zaloga letnih 450 gld. v to svrho na razpolago.2 To vsoto so tudi leta 1815. določili za plačo glasbenemu učitel ju, ko je osrednja vlada na Dunaju dovolila ustanovitev javne glasbene šole. Stvar je šla počasi, a premišljena je bila temeljito. Dne 15. novembra leta 1814. je vlada pozvala filharmonično družbo, naj stavi predlog glede ustanovitve javne glasbene šole. Temu se je družba odzvala in sestavila predlog, ki ga je dne 30. januarja leta 1815. premotrila in ga dne 9. februarja leta 1815. predložila deželni vladi. Ta ga je poslala dne 12. februar ja istega leta škofijskemu konzisto-riju. da odda svoje mnenje,3 to pa v sporazumu z ravnateljstvom normalke. Uravnano besedilo je predložil konzistorij deželni vladi dne 1. marca leta I815. Največ je vplival na obliko, pa tudi na bistvo predloga tedanji kanonik, poznejši škof Anton Wolf. Dne 25. maja ¡stepa leta je deželna vlada4 odredila ponovno posvetovanje o predlogu, ob navzočnosti 1 Konzistor. arhiv, fasc. II., pars II., subdivis. Nro. VI., št. 155. 2 Istotam: i 1 i i i 1 i • • I • <51 • 1 • ri Po pla - nin - cah sem ho - dil novi način: h h i 1 1 1 i • • I • & «I m fj Po pla - ni - nca h se - m ho-di - 1 V prvem primeru zavajajo soglasnik i. da jih pevec poizkuša izgovoriti še na noto prednjega samoglasnika, torej na noto, pod katero so napisani. Prva dva zloga bo pel pravilno, ker končata s samoglasnikom; v tretjem ga bo pritaknjeni 11 zmotil, da ga bo skušal peti na noto, ki je namenjena samoglasniku i; tako bo prekmalu vrinil med i in a soglasnik n in s tem škodoval tonu in lepoti glasu. Isto velja tudi za zlog sem. V drugem primeru so vse nevarnosti odstranjene: pevcu je jasno predočeno, kako naj izgovarja besede. Kmalu bo spoznal, da ima pri količkaj mirnem tempu na vsaki noti precej časa, da razvije pravilen in izdaten ton. Seveda bo pravilno izšolan pevec tudi pri dosedanjem načinu zlogovanja brez težav pravilno izgovarjal zloge; toda koliko pa imamo v naših zborih resnično izšolanih pevcev? Velika večina je neuka pravilnega petja in ker ni pričakovati, da l>i šla ta večina kda j v pevsko šolo. zato ji je treba elemente pravilnega petja predočiti na druge načine in jo v njih iz-vežbati. Novo zlogovanje bo brez truda in posebnih vaj vsak hip opozarjalo pevca na pravilno izgovarjanje besedila in kaj kmalu se bo pevec tako privadil, da bo za vedno in tudi v primerih sedanjega načina podpisovanja, pravilno izgovarjal. Dasi naj pevec poje n. pr. besedi: «nam sladko» na ta način: na-msla-dko. bi vendar bilo umestno zlogovati: na-m sla-dko. namreč s presledkom med 111 in s nekoliko označiti prvi zlog nove besede. Nekoliko težji je sledeči primer: v potrtih p r s i h up budi. Dosledno izvajamo predlagano načelo bi delilo zloge takole: y po.t.rti.,, p.rsi.h u_p naletimo na vzgled, ko bi morali pod noto zapisati le po en soglasnik. Povod temu je naš pravopis, ki nima znaka za slovenski pol e. Bilo bi koristno se zediniti in določiti poseben nov znak. (mogoče obrnjeni e). ki naj bi označal naš sedaj nepisani pol e: ta naj bi se porabljal seveda le pri pevskih besedilih. Pri pregledovanju glasbenih prilog slovenskih glasbenih listov sem opazil, da so nekateri skladatelji že sami uvideli pravilnost in potrebo te reforme in pričeli na ta način zlogovati besede. Obžaloval sem le, da tega niso dosledno izvedli. Prepričan sem pa. da bo petje marsikaterega zbora na mah zvenelo popolnoma drugače, ako se bo poslužil predlagane reforme: razen tega bodo pa zborovodje zelo razbremenjeni, ker bo pevce že pisava sama navajala na pravilno izgovarjavo. To zlogovanje besedila, daje hkrati skladatelju možnost, da jasno označi, k je želi v skladbi dihalne cezure. ne da bi moral med note postavljati posebna znamenja. Na mestu, kjer naj bo oddih, bo zlog izpisal in ga zaključil. Anton Lajovic — petdesetletnik Možu, ki se je prvi za mojstrom Hubadom posvetil glasbenim študijam, ki je prvi Slovencem podaril pretehtana, zrela glasbena dela, bodisi solospeve, zbore ali orkestralne skladbe, v začetku svoje umetniške poti nerazumevan, pri publiki, ki je takrat oboževala le glasbo Nedvedove in Foer-sterjeve dobe, skoro osovraženemu ob rojstvu «Novih Akordov», reprezentantu novejših glasbenih smeri, po vojni neumornemu organizatorju, ki je dajal smer vsemu našemu pokretu, naj bo že petdeset let? Ne bi verjeli, da nam ne bi tega potrdila matrika, ki pravi, da je bil rojen dne 19. decembra 1878. na Vačah pri Litiji kot sin glasbeno nadarjenega očeta, izdelovalca harmonik. In znano je, da je vsa Lajovčeva rodbina muzikalna. Anton Lajovic je študiral gimnazijo v Ljubljani, obenem pa je posečal šolo Glasbene Matice, učil se je igre na klavir in teoretičnih predmetov. Na Dunaju je študiral pravo, obenem pa tudi konservatorij in je oba absolviral z odličnim uspehom. Pri konservatorij-skem izpitu so izvajali njegov «Adagio» za veliki orkester, poklonjen svojemu dragemu učitelju Mateju Hubadu, in njegov ženski zbor «Gozdna samota» z velikim uspehom. Po prihodu v domovino je moral Lajovic za kruhom, ker bi od umetnosti živeti ne mogel. Prehodil je v^e postaje absolventa juridične stroki- in je danes sodni svetnik v Ljubljani. Da pomen njegovega glasbenega ustvarjanja — prejšnjega in poznejšega — docela osvetlimo, navajamo dobesedno citate iz pozdrava, ki ga je izrekel konservatorijski ravnatelj Matej Hubad ob jubilantovi petdesetletnici na interni prireditvi gojencem ljubljanskega konservatorija: «Danes se v ožjem krogu spominjamo petdesetletnice rojstva našega odličnega skladatelja Antona L a j o v i c a. Ta praznik je za slovensko glasbeno kulturo pomemben dan! Odkar je nastopil Lajovic med nami, kot izvirno ustvarjajoč umetnik, s svojimi zrelimi skladbami, se je nivo slovenske glasbene kulture močno dvignil do stopnje zrelosti in enakovrednosti z glasbeno kulturo drugih, večjih in velikih narodov. Lajovic ni bil nikdar v svojih delih začetniško šibak, ker takoj prve njegove skladbe nosijo pečat globokih idej, estetske lepote in zrele koncepcije. Nikjer nič plitvega, vse globoko zamišljeno in občuteno, ker je bil kot skladatelj sam sebi najstrožji kritik, zato spadajo njegova dela po vsebini in tehniki med najboljša in najpopolnejša, kar jih Slovenci imamo! Lajovčeva univerzalna glasbena naobrazba. velik talent, ženijalnost njegovih glasbenih domislekov, bogastvo njegove invencije nam dajo slutiti, da bi mogel, če bi se posvetil ekskluzivno samo skladateljskemu poklicu, ustvarjati večja dela slovenskemu narodu. Našo in svetovno glasbeno literaturo je Lajovic obogatil s krasnimi deli. Omenjam le najpomembnejše: sinfotiične stavke za veliki orkester «A d a g i o», A 11 d a n t e», «C a p p r i c i o», «S c h e r z o» in najnovejši «C a p r i n e», divno lep ženski zbor z orkestrom «Gozdna samota», vseskozi originalno zamišljen «P s a 1 m» za soli, mešan zbor in orkester. Ta dela zavzemajo najčastnejša mesta v naši glasbeni literaturi. Številni Lajovčevi solospevi, odlični po obliki in vsebini, se lahko kosajo z najboljšimi solospevi svetovne glasbene literature 20. stoletja. Divna «Serenada», «Pesem o tkalcu», «Mesec v izbi>, «Zacvela je roža» so na repertoarju vseh izvrstnih solistov. Lajovic je pa tudi na polju zborovske glasbe mojster prvega reda. «Bolest kovač», «Napitnica», «Lan», «Kiša», «Kroparji», «Zeleni Jurij» so biseri naše zborovske literature. ki so dosegli na koncertnih turnejah pevskega zbora Glasbene Matice ogromne uspehe, pravcate triumfe, po vsej pravici.» — Tako Hubad. Lajovic pa ni samo skladatelj, temveč uspešno piše članke o glasbi, polemizira, se dotika raznih kulturnih problemov in povečuje zanimanje javnosti za aktualna kulturna vprašanja. Njegova zasluga je, da smo Slovenci dobili iz nemških rok nazaj Filharmonično družbo, ki ji vztrajno predseduje. Kot najvplivnejši član odbora Glasbene Matice je vedno s svojimi predlogi in nasveti odpiral pot napredka naše glasbe. Zato mu želi tudi uredništvo «Zborov» v svojem in v imenu vseh slovenskih pevskih zborov ob njegovi petdesetletnici še mnoga zdrava in za našo glasbo plodna leta! Iz naših organizacij in društev Iz ljubljanske župe JPZ. V slovanskem pevskem svetu so se že dlje časa pripravljala tla za Slovansko pevsko zvezo in na zadnjem festivalu v Pragi je bilo sklenjeno, da bode prvi sedež Slovanske pevske zveze v Poznanju. Z ozirom na to se Poljaki pripravljajo z največjo vnemo i z naravnost velikanskimi pripravami na pevski festival, ki se vrši v Poznanju okrog 18. maja 1929. Iste dni bi se ustanovila tudi Slovanska pevska zveza. V informacijo omenjamo, da imajo Poljaki v svoji zvezi organiziranih 80.000 članov-pevcev. Od teh je že danes prijavljenih 36.000 za skupni pevski nastop na tem festivalu. Zgrajen je že ogromen stadion, namenjen tej pevski slavnosti. Poljaki polagajo posebno važnost na to, da se udeleže tega festivala tudi Slovenci in ko je bila Glasbena Matica v Poznanju, se je mnogo o tem razpravljalo. Brez dvoma je največje važnosti slovenska udeležba na tem festivalu. Tu bomo imeli priliko, spoznati ogromno pevsko organizacijo in prisostvovati veličastnemu skupnemu nastopu, ki bo najbrž nadkriljeval nastop nemških pevcev za časa Schubertovih slavnosti meseca avgusta na Dunaju. Z ozirom na to predlagamo: Vsi v župi včlanjeni pevski zbori naj pošljejo na pevski festival v Poznanj v prvi vrsti svoje pevovodje. Vsako društvo naj smatra za svojo častno dolžnost, da na katerikoli način zbere najmanj 1200 Din za kritje potnih stroškov svojemu pevovodji za to pot, ostalo, t. j. izdatke za bivanje v Poznanju, bi krili morda pevovodje sami. S tem bi se društva oddolžila napram svojim največjim dobrotnikom pevovodjem in slovenska društva bi bila tu na najsijajneje zastopana. Če bi pa hoteli potovati v Poznanj tudi posamezni člani, tem bolje. Društva prosimo, da se izjavijo o tem in prijavijo svojo udeležbo, župa sama pa bo izdelala poseben potni načrt in preskrbela vodstvo potovanja samega. Letna redna skupščina delegatov v Ljubljanski župi včlanjenih zborov se bo vršila na Svečnico prihodnjega leta ob treh popoldne v pevski dvorani Glasbene Matice v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Vsako društvo naj pošlje na to skupščino svojega delegata s pooblastilom in z navodili. Prenočišča bodo po možnosti in po potrebi na razpolago. Društva naj nemudoma pošljejo imena delegatov župnemu odboru z eventualnimi predlogi glede reorganizacije župe in Zveze. Dne 3. februarja prihodnjega leta pa se bo vršil ob treh popoldne ž u p n i koncert v Unionu. Na tem koncertu bo nastopilo osem zborov v samostojnem nastopu, združeni moški zbori zapojo «Budnico» F. Juvanca in «Divne noči» Aljaža, združeni mešani zbori pa izvajajo skupno z orkestrom Zbor ciganov iz Jenkove spevoigre Vra-čara, Sattnerjevo «O nevihti» in dr. Schwabovo «Dobro jutro». Vaja za skupni nastop se bo vršila ob desetih zjutraj istega dne v Unionu. Koncert bo trajal dobri dve uri, tako da bo izvenljubljanskim zborom omogočeno, vrniti se še istega večera domov. Vršile se bodo skupne vaje ljubljanskih pevskih zborov za skupne nastope, pa tudi zunanji zbori so pridno na delu. Vztrajajmo, da bo tem častnejši uspeh! Mariborska župa J. P. Z. čaka še vedno junaka, ki ji vdihne življenje. Menda bo le najbolje, ako se združijo zopet vsi slovenski pevski zbori v eno celoto, kakršno smo imeli v bivši Zvezi slovenskih pevskih zborov. Nikakor nočemo poudarjati plemenskega separatizma in bomo tudi v bodoče podpirali Jugoslovansko pevsko zvezo kot skupno organizacijo vse države, vendar nas štiri- in polletna izkušnja uči, da naših razmer in potreb nikdo ne pojmuje bolje kakor mi sami. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo odpotoval spomladi zopet na turnejo, to pot v Francijo, kjer bo priredil v večjih mestih osem do deset koncertov. Na povratku se bodo ustavili pevci tudi v Švici. Vest, ki so jo prinesli pred kratkim dnevniki, da nameravajo Matičarji na pomlad oditi v Bolgarijo na koncertno turnejo, žal ne odgovarja resnici, ker razmere za izvedbo te plemenite namere še nišo godne. Gotovo pa je, da bo ravno pesem največ pripomogla k zbližanju vseh Jugoslovanov. Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» je na svojih dveh koncertih začetkom novembra izvajalo skoro izključno skladbe iz «Zborov». — Pevsko društvo «Slavec» se je preselilo v nove prostore v Vegovi ulici in se pridno pripravlja za samostojni koncert v marcu. — Redne vaje ima tudi «Sloga». — Pevsko društvo «Krakovo-Trnovo» bo praznovalo pomladi desetletnico svojega obstoja s slavnostnim koncertom. Pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru je priredil v, proslavo desetletnice osvoboditve Maribora dne 1. decembra 1928. v koncertni dvorani Union koncert, ki je spojil v harmonično celoto slovenske, hrvatske, srbske in bolgarske pesmi. Zastopani so bili skladatelji: Prohazka, Štolcer-Sla-venski, Ravnik, Dev, Pavčič, Lhotka, Mirk, Širola, Mokranjac in Hristov. Koncert je pod vodstvom ravnatelja J. Hladeka izvrstno uspel. Na proslavi šestdesetletnice skladatelja Oskarja Deva dne 15. decembra 1928. v mariborskem Narodnem domu sta nila zastopana od Ljubljanske župe njen starešina in tajnik. Pevski zbor Glasbene Matice mariborske mu je istega dne zvečer priredil pred stanovanjem podoknico, pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske pa je skladatelja imenoval za svojega častnega člana ter mu poklonil diplomo, ki jo je izdelal profesor Saša Šantel. «Celjsko pevsko društvo» je na koncertu v proslavo narodnega praznika dne 1. decembra t. 1. pod vodstvom pevovodje Pera Šegule izvajalo E. Adamičevo «Molitev pastirčkov», J. Pavčičevo «Če rdeče rože zapade sneg» ter p. H. Sattnerjevo kantato «V pepelnični noči» .¿■t? n t- « • m m ¿iota tr._ f r. —a—-- Oh, xa,, Hr 1 P P P P r PPM efietio Jicje^ r^H j£eXcč zz. _ > CJ r lT f/J »in j» J> n .:;', . ... ■ *Át —1-ihl j j ' L* - z/ifc __ f» r P _ ^ —f-0j- cJJLr ./»V_ i-ZÄ -f-p- r M cfae-zzcc-j —F*-*— bez.sj'cc_ f/ f/ -net j —f-f- ČeZ_ ZieZ j^Tr JUS_ ncc —#-«- ečce _ «s. -P-i-a.—- ¡¿?sr::. '.t'...: —1 7 ia»- L C 'fr4--* 1= j- Ä-1- —j-J-H -j- —I-,- \t» r r = p roe če Ff1 =F= ? p u s tez ere svo _ * y ■n --H— +TT ■tz^Âra; rye zrn Ha-'...;,.......- e/ vé t.»u r ! o 'T prezrt nsfr S unce srt p f/ rl r— - je. -----HI- — UU i r r ^ tm-—i zbre?/ n^—! Tl/c* "«-¡•i; ^rrr; 44/i tT" ¿¡z/i0 -Z?« tro-»- » _ rqpírs—2*®*=— "tr K/ L/C/. ZV_ j&rczf — UM Ttjc se i n P P C/ Srce e/. "T—P, H- ÜÉEÉgpü r *Ad o — ce r t* r r-e^Arcef J -F— P p v srce M A 1 p j j*, ■ «I ' P oije- ¿o Axnf wv Ij^t/ Wxj /TI £>. Žt^Jf___3-ccz-zto, ČCC&&J Citra, Jer&f mew, rcr&é» s¿¿ ziexm. tf-gra lee- ¿o - ZurtiOj ¿cu Mo, z,-fez- curcts m rzzf, T"ítJie* zzczzrt» ¿zo -__ xa jfcüJno, seagrrif&zvetsj Zo. Ju/z-j &z>e¿co&ea-> Si., Te¿reZo. jtfeso-vfrt zöar. í -J—i- rT= ¿s« sam Z.7b¿ sam J. Z. scun Pu/mreMosl me/ (dYarodrict. ) Ait-x?, ¿V_ ce" Z P J. J)1 da^jza-da.ricc te -Slats t à JÍ Ji J) í) i*« _ ŽJTGC Au.. r » KI i p T P p ce ¿o,j 2'U_ Z>t> m z*cc-¿cc bret ^ ce Prz-grce^lact Wf T=f Ä»/ SCl/TV Žr/ jcz/tt> i i -ZT tía, ce- Aa. la di 'a '^roczioc, , Z. c¿¿_ A¿ Ac?¿ijapofrAz - va_lets, tF.-7 -traecas/ C/J ' dct—zu¿ Z. d¿- J&L 4.2. da- ruz. r i-' r7 p o àAa vet ¿co ¿rz. pmp- ¿ta. vodo Jzfad ^ rta^ J/evojr^tcff J.Z.ízo&í £2ze_, à i ¿ f=r= /zä Mee T vodo Aladren '> d/e- vo ro_ do i í *r.....T A ¿ce d X T- $ p>¿'oevets / i_r ----rfczz: P pč/zra, / m -i / í -yodo /¿¿ccdrtct c¿fe- atoep Zavrt- f plava, J / 60.-¿Ht ¿e. ? /ječaist £ .pUj Mm t* — pcxzije fit V I vzifezrij Jsí s-r í m f _ ce zriLL ¿?¿ct___, Í 3 z¿ —pariée fr¿¿ vAifezn t, Ji- KZ Si. m w f J tza, Jre *rw Jeu-¿Act ce. ¿-sta Jr'é> a w^mmm - ce tntc \blce _ ctce z \z*o - óVzo S'e o_■ 1 #-f _ zrt a \&e Vi_, . "7" T~1_J. M- _ pce, tfa se Z2'0- &ct.zzia ¿*p -. szio je o eta se Z2*o- &a.znct če*--¿'no j"e o— J$če —--4-1-- --i—é-é»—■—Ú— _ pa o P J , mb—ê-J—-1 pe_ sec srne -m—M—0- —r-f— ro _ Z/'a> nec ¿ J =\ » a Hfí *o_ ( ?- f ^^ I JJL—-«r --j b -.—'. -=——— de pce o t ' w ■■......— :f—C f ^ pe_mec . T H p ttpip'1 p =J r«, jtä /zore} r**/9** Pejnpo w r. 7 f «7i. te speP m m p $ i T ^¿r Arce? s.a. w m znle- f¿ oc¿ J) J I Ana J&j cčce ôo jre¿ t* *rrrtp>0 rzrr s y p r>Vf ¡¡¡Éi m i ai' • • f=H=i rHi Ml*4—i "f f - Svoje— ma frHhl—J—Í— ¡=4= Wf= r r . ou na - tJ J F=f= . p2*0 =F= - bp. ) n v/si r- r r . ou. net. -4-j- r _ pno- - /r --- 1 M= 1 í £ ï ^—si Zetefnxrefoce « — ! a for o Je Y¿rrl ftrsijic zzaef i paf Me c¿ae, «-V gy i Z et dr ¿ it/c>eye P=* y»-tfp-- V 1 j=f= ^^^ceAoj'sprrO'. •9*—f J-!- S b «1 1/ J -4—M— ¿rV. f-Fj p h i, J) , ---A-- t=| J- B— ■ w L v =j il L^-M—J l=F=i r M w p- 'mm ï 77? £ r~ p. r f znlùtsJet Atz zne* £ É ¿Tn—CeZ 21¿> à J> J mm zzet črv- Ž î 3 f=rf gf» \TTtf_ S 1 J>j J * ï tfr p p £ du-^se net m r-rr TZjC t Vt*. /trtz Ze'v~. {fei ¿o ¿ro^Zct jizn Z-e>— m m m m m tí ; ; ijf r > > > j U f in p^nof le "¿ j j bupu. v<*s *t T T~ Z>tx K0I ' & ni«/ AS Zctctrxztfoee yo. oupie i a o ?'e¿/eo ¿n ms s? obsto. $ C J. j J fil i Zli- i $ m $ Jtte- tfî-ïe, me^/ft^Pe^ n t 2T?7tTIsjet me . Trie. rt t-. Ff I 2 S Jča -Ttte* $ m m ". il ;—fr- is TI t j me _ Z/c^Pe, Tri ■mífns&t úkex- &CZ Trže _ - Âîi» i i ¿¡j i -S; M8 TT ži' J J- J&SZ _ TTZ.C -7-7 g M Č s i Ai, Vi« Jzj'cl :zTčV_ S* nt, à ^¡Sß ^Ef t- f àsé 00 s A« J t tri -y-ú- cce. Tit cYot Tiar Ze> -si—d- á PËP _ ——p O Vito. cttxZ/i i g ¿ rJ f S É p , ZcL&rxixfeče vete v ob. m ê z-t_f?t¿- vocjr Z>oZ ¿.J ^ -, * * -JZGC4XT-* Itfoor- > > ne: jSfra/i&o 7^re/nr¿. No ctrijrincz. a?frednfo iïifro&lfojpreprosto pobožno. metlo At fre/e. f=*fTf r^T v¿.„ c'cfc jrrefct vîeaîS~"amt'lre _ t neueasoafoee Najboljši ŠIVALNI stroj in je Josip Peteline znamke GRITZNER ADLER za rodbino, obrt in industrijo, istotam najboljši Švicarski pletilni stroj Pouk v vezenju in krpanju nogavic in perila vsak čas brezplačen. Posamezni deli za šivalne stroje in kolesa, pnevmatika, igle, olje. Najnižje cene, najlepše opreme, večletna garancija, tudi na mesečna plačila. Edino le Ljubljana Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. NOGAVICE, rokavice za dame in gospode, žepni robci, kravate, srajce in ovratniki, kloti, sifoni, dežniki, palice, nahrbtniki, razni svilnati trakovi, mila, jedilno orodje, aluminij in alpaka srebro, žepni noži, škarje lasostriž-nice, kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, tapetnike in sedlarje najceneje pri Josip Petelinc-u LJUBLJANA j ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. LITOGRAFIJA — OFFSETTISK ČEMAŽAR IN DRUG, LJUBLJANA IGRIŠKA ULICA 6 razmnožuje note po zelo solidnih cenah ter izdeluje vsakovrstna druga lito- grafska dela, kakor etikete, lepake, delnice itd. Glasbene priloge „Zborov" so natisnjene v LITOGRAFIJI ČEMAŽAR in DRUG KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO Brzojavni naslov: Kredit LJubljana J^ J JJ ^ J A IN A. Tele{on št- 2457- 2548: 2808 la 2807 PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 50 (V LASTNEM POSLOPJU) Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd. zdA PRVA POTOVALNA PISARNA V SLOVENIJI Propagandni material za tu-in inozemstvo Železniške in paroplovne rezervacije in karte vseh linij Rezerviranje hotelskih sob Karte za spalnice in zračni promet Družabna, društvena in in-kluzivna potovanja J OS. ZIDAR TELEFON 2759 Avtoture Prtljažna in osebna zavarovanja Denarna nakazila Vse informacije brezplačno Pismena naročila po povzetju Karte za vse' države Legitimacije za velesejme REISEBÜRO - BUREAU DE VOYAGES - TRAVEL OFFICE CARINSKO - POSREDNIŠKI IN ŠREDICIJSKI BUREAU LJUBLJANA KOKODVORSKn UÜICB 49 NASLOV ZA BRZOJAVKE : «GROM. TELEFON INTERURBAN ŠT. 24S4 ANT. KRISPER LJUBLJANA MESTNI TRG 26, STRITARJEVA ULICA 3 GALANTERIJA, PERILO, PLETENINE IN ČEVLJI «JUGOSLOVANSKA. ZAVAROVALNA BANKA ZAVARUJE PROTI OGNJU, TATVINAM, NEZGODAM ITD. TER NA DOŽIVETJE IN ZA SLUČAJ SMRTI. PODRUŽNICE PO VSEJ KRALJEVINI. DOMAČE PODJETJE. * * « * « « & & * ♦ * * * NAŠA PRAVA DOMAČA KOLINSKA CIKORIJA JE IZVRSTNA Naročite Vaši klavirski mladini Deset povesti Vasilija Mirka. Cena partituri 20 Din brez poštnine. Založba muzikalij pevskega društva „Ljubljanski Zvon". $ * % # ♦ ♦ & * ♦ ♦ ♦ # ♦ U IL. .J Izdaia in zalaga pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani, tiska DelniSka tiskarna, litografirata Čemažar m drug. Letna naročnina za državo SHS 40 Din, za Italijo 25 lir, za Ameriko poldrug dolar. Pomnože vanje partitur, litografiranje posameznih glasov je po zakonu prepovedano- izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so naročila notni material dotične pesmi za ves zbor.