Cene tnseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500—, '/» strani din 250—, Mi. strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 — Izhaja vsako sredo Cene: Letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 9 din; Inozemstvo 64 din. Foštno-čekovni račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 140 letnica Slomšekovega rojstva Sežimo v svojem duhu za 140 let nazaj v preteklost! Pred našimi očmi se razgrne slika razmer, ki so podobne sedanjim. Tudi takrat se je bil duhov lotil velik nemir in splošno nezadovoljstvo. Iskala so se nova pota, nove smernice in oblike življenja. Nov red bi naj vzniknil ne iz medsebojnega sporazuma med narodi, marveč iz prelivanja krvi. Zadivjala je krvava vojna: zdaj je buknila v tem delu Evrope, zdaj v drugem. Napoleon Bonaparte, samovladar Francije in največji vojskovodja svoje dobe, se je smatral za najbolj poklicano osebo, ki naj da avtoritarno rešitev vseh vprašanj evropskega človeštva. Z mečem v roki je nameraval življenjska vprašanja poedi-nih narodov rešiti tako, da jih je nasilno vključil v francoski življenjski prostor, ki ga je hotel razširiti čez vso Evropo. Z njegovim porazom so se meje življenjskih prostorov posameznih narodov začele zopet premikati. Velike države so jih uredile v medsebojnem sporazumu brez ozira na male narode, ki imajo iste naravne pravice kot veliki do življenjskega prostora na svetu, na katerem naj so sami svoji gospodarji. Slomšek proglaša življenski prostor Slovencev Kot glasnik ideje o slovenskem življenjskem prostoru in kot tolmač zahteve našega ljudstva po njem je nastopil škof Anton Martin Slomšek, ki ga je božja previdnost naklonila slovenskemu narodu pred 140 leti (rojen v Ponikvi 26. novembra 1800). Slomšek je neumorno propovedal Slovencem: Tudi slovenski narod ima svoj življenjski prostor, ki mu ga je Bog dal in na katerem mora biti Slovenec gospodar. Ta prostor sega tako daleč, kakor daleč sega slovenska zemlja in na njej slovenska govorica. Pred stoletji je bil ta prostor mnogo večji. Segal je, tako je Slomšek klical svojim rojakom v spomin, na »Korotana visoke planine in doline zelene častite koroške dežele, v kateri so svoje dni mogočni korotanski knezi gospodovali«. Segal je na Štajerskem preko sedaj nemškega Gradca na Avstrijsko, segal na Solnograško in Tirolsko. Narodna slabičnost in narodno izdajstvo je meje slovenskega življenjskega prostora skrčilo do sedanjih narodnih meja. Toda tudi ta prostor je ogrožen. Slomšek je 2. junija 1848 zapisal to svarilo: »Nemci nam žugajo materno krv popiti, nas pa tudi ob sveto vero spraviti.« Klasa življenska sila: ljubezen do domovine in maiernega jezika Slovenski življenjski prostor bo ohranila in obranila samo življenjska sila naroda, katera mora biti zakoreninjena v narodni in krščanski miselnosti. »Stvar, ki naj nam ljuba in draga bo, kakor naše svetlo oko,« tako je klical Slomšek svojemu narodu, »je naša slovenska domovina, naša materna beseda. Slovenščina, beseda mile matere naše, bodi nam ravno tako blaga in draga, kakor zemlja materna, na kateri je naša zibelka tekla. Beseda materna je vseh dobrot največja dobrota — jasno ogledalo vsakega ljudstva, mila dojka vsakega nauka in izobraževanja narodnega. Dokler be- seda materna slovi, se narod časti in oživlja; kakor beseda materna umira, peša tudi narodna slava in moč. Kdor torej ljubi svoj narod, njemu so dragi tudi matere mili glasovi; oni so živci življenja dušnega.« Bili so časi, ko ti živci duhovnega narodnega življenja niso delovali. »Ti so bili žalostni časi slovenščine; vsa v prahu in mahu zarašena je slovenščina spala. Nemci in drugi sosedi so jo črtili in zaničevali, svojci so se nje sramovali. Omika Slovencev je toliko zaostala, da smo bili narodom v zasmeh in oporeko. Junaškega srca je moral biti mož, kateri se je upal zaničeva-nega slovenskega jezika lotiti in obuditi med svojim narodom dušno življenje.« Z uma svetlim mečem v kolo omike! Tak mož je bil Slomšek. Vivere militare est (življenje je boj) je rekel rimski modrec Se-neka. Če to velja za posameznika, velja še bolj za narod. Dokler narod živi, se bori — in obratno: dokler se narod bori, živi. Zato je Slomšek klical svoj narod na življenjsko borbo. Že kot bogoslovec v Celovcu je zaklical svojim slovenskim tovarišem: »Slovensko krdelo, jaz kličem: vstan!« Pozneje je Slomšek ta klic razširil na vse ljudstvo, naj stanuje na Koroškem ali Štajerskem, ali Kranjskem, ali Goriškem. Njegov poziv je veljal boju z uma svetlim mečem. »Dosti je dremanja,« tako je opominjal in vzpodbujal, »preveč je izgube; ali zamujeno nam še ni, stopiti v kolo omike. Slovenci no- čemo nobene vojske in prepira ne iščemo, ampak le svoje pravice.« Zato je nujno vabil: »Le bistrimo si glave, ne dremajrno zaspani, drugim rodom prodani.« Narodno omiko je proglasil kot zveličansko, in sicer tisto, kateri je sv. vera luč, materni jezik pa ključ. V to svrho je ustanovil šole, sam v njih poučeval, spisal zanje učbenike ter oskrboval učila. Vzgojil je naše ljudstvo za tisto visoko vrednotenje šole, s katerim se naš narod odlikuje med vsemi Jugoslovani, ter tako ustvaril psi-hologične pogoje, ki so izločili nepismenost iz našega ljudstva ter ga dvignili v vrsto najbolj pismenih narodov na svetu. Vse njegovo književno delo na polju pesništva, pripovedništva, pouka, pedagogike, kakor tudi izdajanje »Drobtinic« in ustanovitev knjižne družbe sv. Mohorja, je služilo visokemu smotru prava ljudske prosvete in kulture, ki jo je smatral za glavni živec narodnega življenja in za tvorno silo narodne rasti. Bil je najmočnejša in osrednja osebnost vsega ljudsko-prosvetnega in kulturnega prizadevanja med Slovenci. Ta osebnost je po prirodnih zakonih dinamike težila s periferije proti osred-ju slovenskega ozemlja. Izvršil je veliko delo, po čemer je vedno hrepenel: preložitev sedeža lavantinske škofije iz Sv. Andraža v Maribor. Poleg verskih so tega dalekovidnega moža vodili tudi narodni motivi (nagibi). Tam, kjer je svetniški prst tega izrednega moža pred sto leti začrtal mejo slovenskega ozemlja, tam še sedaj ta meja teče, ki je hkrati meja naše jugoslovanske države. Zoper stfrup alkohola Slomšek, narodni vzgojitelj in voditelj, je imel odprte oči in odkrite besede za rane, iz katerih je naš narodni organizem krvavel ter še vedno krvavi. Rak-rana na našem narodnem telesu je pijančevanje, zoper katerega se je Slomšek z nepopustljivo strogostjo in vztrajnostjo boril kot zoper največjega sovražnika krščanskega življenja ter narodnega zdravja in imetja. Posebno ostro je nastopal zoper kužno žganje, o katerem je v svojem prvem škofovskem pastirskem listu ljudstvu leta 1846. rekel: »Ljudje ga pijejo kakor vodo, pa si dušo zalijejo in truplo zažgejo.« Pravi prijatelji ljudstva vodijo tudi danes odločno borbo zoper pijančevanje. Njih svareči glas ostaja, žal, povečini glas vpijočega v puščavi. Naj bi naše ljudstvo vpoštevalo vsaj tale prisrčni opomin svojega nebeškega zaščitnika Slomšeka: »O moje ljudstvo! Ti še strupa ne poznaš, katerega piješ; ti še nesreče ne vidiš, ki tebe čaka!« Naj bi se po tem svarilu ravnala zlasti mladina, ki je bila poseben predmet Slomšekove ljubezni. Koliko mladeničev je alkohol napravil pretepače, ubijalce, morilce ter jih spravil v prerani grob, bodisi grob smrti, bodisi grob nesreče. Tragiko takratne mladine — še bolj to velja o sedanji — je Slomšek na svoj nedosežno poljudni način predstavi1 s temi besedami: »Kakor mladeniča iz Najma nesejo štirje pogrebniki mnogega mladeniča k preranemu grobu: jeza, pijanost, nečistost in grda razvada.« Zoper sirup nekrščanskega tiska Nevarnejši kot telesni, je duhovni strup. O njem je Slomšek zapisal leta 1837. v knjigi za mladeniče »Življenja srečen pot« te pomenljive besede: »Kakor ima hudobni duh po svetu pomagalce, ki mu ljudi zapeljujejo, kar sam storiti ne more, tako ima tudi svoje pisarje, kateri za njega pišejo in duhovni živež po svetu prodajajo, ki je z duhovnim strupom pomešan.« Kateri so ti pisarji? Pozneje jih je Grška ofenziva Grške čete so vzdržale na vsej albansko-grški meji italijanski napad in vdor. Kakor hitro so zavrli Grki ofenzivo italijanskih divizij, so prešli v napad na severu, na sredini in ob morju. Grški napadi so rodili uspehe. Dne 22. novembra ni bilo na grškem ozemlju — razen ujetnikov — nobenega italijanskega vojaka. Grški vrhovni poveljnik je izdal ta dan povelje, v katerem pravi, da je dobojevan prvi del boja. Grško ozemlje je osvobojeno in nadaljuje se pohod v Albanijo. Položaj na severovzhodnem delu fronte Na severovzhodnem delu fronte so grške čete po hudih bojih in občutnih izgubah vkorakale v Korico ter postale gospodar vse ko-riške kotline do Ohridskega jezera, katero so tudi že dosegle in zasedle važno mesto Pod-gradec, ki je oddaljen 40 km od Korice. Italijanske čete se umikajo po dolini reke Devoli v smeri albanskega mesta Elbasan. Osrednji frontni odsek Na osrednjem odseku se je Grkom posrečilo predreti italijanske utrdbene črte in napredovati po dolini rek Vojuše in Argiroka-stre do bližine mesta Argirokastron (srebrni grad) v Albaniji. Italijanska vojska je tako razdeljena z grškim klinom, zabitim po grebenih gorovja in po dolini, v dva dela in ji preti nevarnost zajetja. Zaradi tega umikajo kot škof tako opredelil, da sedijo v uredništvih nekrščanskih listov in v -obah, kjer se pišejo zapeljive bukve. »Najhujše zlo naše dobe,« tako se glasi njegova ostra obsodba, »je popačeno in zlorabljeno časnikarstvo in njega sad razširjanje zlobnih knjižur in po-hujšljivih dnevnikov.« Zapeljive knjige pa vplivajo na dušo kot žganje na telo. »Več ko žganja popi ješ, huje te bo žejalo; več ko zapeljivih bukev in lažnivih novin prebereš, manj boš vedel, kaj je resnica in prav. Na duši pijan, dušo umo-il in ob pamet boš.« Italijani svoje čete na sever in severozahod. Ni izključeno, da bodo izpraznile vso južno Albanijo. Predor pri Argirokastru je mnogo pomembnejši, kakor pa zavzetje Korice. Grki so zajeli ogromen vojni plen in mnogo vojakov. Med plenom je 200 tovornih avtomobilov s strelivom, hrano itd., več tankov, topov, strojnic itd. Neki albanski oddelki, ki so od zadaj napadli Italijane, so se pridružili napredujočim Grkom. Italijani svojega vojnega materiala niso mogli odvesti s seboj, ker je angleško in grško letalstvo razbilo vse ceste in mostove, ki vodijo v zaledje. Prodiranje Grkov ob morski obali Grška vojska je v prodiranju v tretjem južnem odseku ob morski obali, kjer so bili na delu italijanski motorizirani oddelki. V tej smeri so dosegli Grki Eskinopol, ki leži ob obali nasproti otoku Krf. V pričakovanju italijanske protiofenzive Grški generalni štab postopa zelo previdno, ker računa s tem, da bodo začeli Italijani takoj ob nastopu boljšega vremena s protiofen-zivo. Kamor koli prodrejo Grki v Albanijo, se morajo utrditi na vse strani, da so zavarovani pred presenečenji. Grško letalstvo tudi javlja, da je opaziti dalje v albanskem zaledju zbiranje močnih italijanskih napadalnih sil. Italija dobiva ojačenja preko morja iz Valone in Drača, ki sta oddaljena 100 km. Italijani bodo začeli s protinapadom i7 njihove tretje ob- Proti takim produktom tiska mora vsak pravi katoličan odločno nastopati: braniti jim mora prihod v svoj kraj; če pridejo, jih je treba pobrati in zažgati kakor kužne smeti. Ljudem mora nuditi poštene bukve in časopise in pravične novine ter skrbeti, da je v njegovem kraju katoliška resnica in pravica doma. S porabo nekrščanskih knjig, slabih listov in časnikov ustvarjeno »izobraževanje ljudstva brez krščanske resnice je ravna steza k najhujšemu zdivjanju, kakor nam to zgodbe današnjih dni tolikanj grozovito izpričujejo«. Indokini rambne črte v Albaniji, ki je obenem tudi zadnja. Slika Albanije Albanija, ki je zasedena od Italije, šteje 1,037.856 ljudi ter meri 27.538 kvadr. kilometrov. Med prebivalci je 688.000 muslimanov, 210.000 pravoslavnih in 104.000 katoličanov. Po narodnosti je 70.000 čistih Srbov, 55.000 Cincarov, 50.000 Turkov in 18.000 Grkov. Vsa dežela je razmeroma redko poseljena, saj odpade povprečno le 36 ljudi na kvadratni kilometer. Največje albansko mesto je Tirana s 30.806 prebivalci, takoj za njo pa Korica z 22.787 prebivalci. Slede po vrsti Skader, Elbasan, Argirokastron, Berat, Drač, Valona, Kavaja, Spači, Sv. Ivan Dedovanski, Santi Quaranta in Delvina. V Albaniji uspevata pšenica in koruza. Izdatnejše žetve so pa le v kotlini Korice. V velikih čredah goje tu ovce in koze ter nekaj goveje živine. Mezgi in konji so glavno tovorno sredstvo na slabih gorskih cestah. Še neizrabljeno bogastvo tvorijo veliki gozdovi. Samo državni erar ima menda do pet milijonov kubičnih metrov lesa! Italijani so začeli črpati tudi rudno bogastvo, nafto, asfalt in pirit. V Lixhi pri Elbasanu je nastalo pri žveplenih vrelcih s 60 stopinjami Celzija celo majhno kopališče. Prometne razmere so zelo slabe. Proga Drač-Tirana še ni dograjena. Cestno omrežje, ki je obsegalo le blizu 1000 km, so Italijani sicer izpopolnili, od obale vodi v notranjost goratega zaledja nekaj dobrih vojaško važnih cest. Italijani so prepredli Albanijo s tovornim avtomobilskim prometom. lovaYofnana Dalj nem vzhodu Pričetek sovražnosti med Siamom in Indokino Kraljevina Siam je začela 20. novembra sovražnosti s francosko kolonijo Indokino. Siam-ske čete so prekoračile reko Mekong in prodirajo dalje v vzhodni smeri, da bi presekale Indokino na dva dela. Istočasno je zaprla kitajska vlada mejo napram francoski Indokini in ustavila vsak promet. Tudi trgovinski odnošaji s to francosko kolonijo so ukinjeni. Te ukrepe je izdal kitajski maršal Čankaišek zato, da se prepreči nadaljnje oskrbovanje severne Indokine s Kitajske, ker jo imajo v oblasti Japonci. Siamske načrte z Indokino podpirata Anglija ter Amerika. Japonska pa trdi, da ne bo nikdar dovolila, da bi se v Indokini usidral Siam. Siam — druga Španija Siam na jugu Azije je tako rekoč druga Španija. Kakor je na Španskem angleški Gibraltar ključ do Sredozemlja iz Atlantskega morja, tako je čisto na jugu Siama angleška trdnjava Singapur, ki je tudi ključ do Tihega ia'fhinä-O' J <■ Trikkffl^^ f/ '■ iT- J jjnsnjrP^^.'.ri ¡fsa 6 H E ^ATÄ^B^ TOfna v nioansp Spopadi med Italijani in isrki v Albaniji oceana. Poleg Anglije so prispevale za utrditev Singapurja Indija, Avstralija in malajske države, da so si osigurale na ta način lastno varnost. V mladi dobi svojega razvoja postaja Singapur drugi Gibraltar Anglije baš v trenutku, ko se je zdelo Japoncem, da so že blizu svojega cilja — zlomiti tilnik angleškemu levu na jugu Azije. Že so si zagotovili Japonci vso južno obalo Kitajske, zasedli so otok Hainan, izkrcali se v francoski Indokini. Iz slednje so ogražali kitajske prevoze preko birmaaske ceste in kovali načrte, kako bodo skupno s Siamom delili francosko posest ter končno preko ozkega kraka polotoka Malake prišli za hrbet utrjenemu Singapurju. Toda, ko je bilo veselje v Tokiu največje, je prišel nenaden preobrat. Nekaj podatkov o siamskem kraljestvu Kraljevina Siam leži v zadnji Indiji. Na zahodu meji na angleško Birmo, ki je postala važna z zaprtjem in zopetnim odprtjem birmanske ceste na Kitajsko. Na severu meji Siam na Kitajsko, na vzhodu na francosko Indo-kino,^ia jugu pa prehaja v polotok Malaka, čigar južni konec je v angleški lasti s trdnjavo Singapur. Obsega 518 000 kvidr. kilometrov ter ima 14,465.000 prebivalcev. Veliki siamski reki sta Mekong (800 km), ki v zgornjem toku razmejuje Siam od francoske Indokine, in Menam (700 km). Mepam se izteka v Siamski zaliv pri glavnem mestu Bang-koku, ki ima okrog 1,000.000 prebivalcev. V tem mestu delujejo tudi slovenske uršulinke-misijonarke. Drugo največje siamsko mesto je Ajutia, severno od Bangkoka. Siam ima od leta 1908. splošno vojaško dolžnost. Država lahko postavi 800.000 izvežbanih vojakov. Vojna mornarica je neznatna. V Sia-mu je 15 letališč in 4 radijske postaje. Deželo vlada ista kraljevska hiša od leta 1782. do danes, ko kraljuje 15 letni kralj Ananda Mahidol. IiiHI mladina P§€ IfllDi! Rdeča In s p o k a n a koža često zelo boli. Posebno nežna otroška koža je zelo občutljiva. Zato si otroci tako zelo radi namažejo z NIVEO lice in roke. preden gredo na ulico. V svetovni vojni je stopil Siam leta 1917. na stran Anglije ter Francije. Siam se imenuje tudi kraljestvo belega slona. Dežela ra^n^ip^c t 10.000 vprežnimi sloni. V Siamu je v predvojni dob4 deloval kot inženir g. Ferdo Lupša iz Male Nedelje, ki je objavil mnogo zanimivosti iz siamskih bajnih pokrajin v podlistkih v »Slov. gospodarju« in v »Straži«. ugosla yi|! Pomembna izjava hrvatskega bana glede skupne obrambe Jugoslavije. Hrvatski ban dr. šubašič je obiskal v minulem tednu hrvatsko Zagorje in Medžimurje. Zelo prisrčno je bil sprejet v Čakovcu, kjer je podal tole pomembno izjavo: »Hrvati stojimo z našimi življenji in našimi telesi na braniku naše domovine Hrvatske in s tem tudi vse Jugoslavije. V enakem smislu stoji tudi vsa Jugoslavija na meji za obrambo Hrvatske in njene svobode. Zavedajoč se tega, bratje, lahko mirno gledamo v bodočnost. Zajednica Jugoslavija se je ustvarila zato, da jo ohranimo, da bomo vsi jačili obrambo vsega onega, kar imamo in kar še hočemo ustvariti. Kar vam sedaj tu v Čakovcu govorim, naj bo dokaz, da smo zares povezani v Jugoslaviji. Ta trenutek s tega mesta pošiljam pozdrave našemu vodji dr. Mačku, ki je v Beogradu, in s tem sporočilo našemu Beogradu in bratskemu srbskemu narodu, da istočasno pozdravljamo tudi naše najjužnejše brate, naš Bitolj. Dokler bomo mi mislili na Bi-tolj, dotlej bo Bitolj vedel, da je tu njegova meja, katero je treba braniti, meja za njega tu, za nas tam.« — Kot prva pomoč po bombah razdejanemu Bitolju je bilo zbranih na Hrvatskem in odposlanih 100.000 din. Več denarja bomo dobili. Ministrski svet je podpisal uredbo, po kateri se poveča obtok kovancev po 50 din za 300 milijonov din; obtok kovancev po 20 din pa za 200 milijonov din. Uredba z gornjim predpisom je v veljavi od 50 tisoč funtov za žensko glavo! Japonci so razpisali nagrado 50.000 funtov nagrade za tistega, ki se mu posreči prinesti živo ali mrtvo glavo kitajske vohunke miss Yang Hui-ming. Kitajci slave miss Yang kot Francozi Devico Orleansko. Pred vojno je bila voditeljica kitajskega mladinskega gibanja. Ko je izbruhnila vojna med Kitajsko in Japonsko, si je odrezala lase, oblekla moško obleko in tako se ji je posrečilo prodreti v prve sovražne vrste ter prinašati kitajskemu poveljstvu važna sporočila in japonske vojaške skrivnosti. Tisočem kitajskih vojakov je rešila življenje. Zato ni čudno, če Kitajci gledajo na to pogumno dekle, ki ga Japonci še niso mogli dobiti, kot na svetniško junakinjo. Prav tako pa funait divjine Ameriški roman • 20 Naglo so se spustili s skale v dolino in hiteli proti zapuščenim hišam. Ustavili so se pri prvi hiši. Marija je čitala napis: »Zlata igralna dvorana.« V trenutku je vzdrhtela. Iz hiše je prihajal neki ropot. Zdelo se ji je, da sliši, kako trde pesti tolčejo po mizi, kako polzijo po mizi igralne karte, kako se človeško telo zvrne na tla — potem grozen krik, bolestno stokanje. »Ljubi Bog!« je vzkliknila vsa prestrašena. »V hiši je življenje!« Starec je molče stopil k vratom in jih je naglo odprl. Skozi vrata je privrelo življenje, ki je vladalo v hiši: velika množica podgan. Samotar je prijel Marijo za roko in jo peljal v dvorano. Tu je bila svojčas točilnica, v kateri so ljudje jedli, popivali, kvartali in se pretepali. Tu je prevrnjena miza, tam polomljen stol in v kotu celo — ostanki klavirja. Marija se je oprijela Indijančeve roke, ki je dejal nekam žalostno: »To je bil Smithov hotel.« Starec je pogledal Indijanca in dodal: »Da, to je bil hotel bratov Smith. Dobro se jih spominjam. Enega je neki Mehikanec ustrelil. In drugi...« Starec je žalostno vzdihnil in se vprašal: »Kaj neki se je zgodilo z drugim?« Odšli so iz zapuščene hiše. Starec je pozorno gledal okrog in godel polglasno: »Štirideset let, več ko štirideset let — ne spoznam se več ..« Indijanec pa se je dobro spoznal. Vse je našel: plesno dvorano, banko in druge pomembne prostore. Od neke hiše je ostala cela samo ena stena. Nad vrati je bil napis: Urad. Vstopili so. Indijanec je z drhtečimi rokami potegnil iz nekega kota šop papirjev. Teh nihče ni vzel s seboj, ker so prebivalci ko begunci v naglici zapustili mesto. Kaj se je bilo zgodilo? Morda so kaki lopovi napadli mesto? Ali so bežali pred viharjem? — Kdo bi mogel povedati ? ... Iskali so, dokler ni mrak oviral dela. Nazadnje so se nastanili v plesni dvorani. Na zapuščenem ognjišču so zanetili ogenj in Marija je pripravila skromno večerjo. Po večerji je Marija takoj legla k počitku. Zmučena je bila in kmalu je zaspala. Starec jo je skrbno odel. Ko se je Marija naslednjega jutra prebudila, je sonce plavalo že visoko. Bila je sama. Pri vzglavju je našla toplo kavo in koa kruha. Toda jesti ni mogla. Samota jo je vznemirjala; 20. novembra. Do gornjega povečanja obtoka kovancev je prišlo radi tega, ker je kovanega denarja ponekod že zelo primanjkovalo, obenem bo pa državna blagajna pri kovanju denarja deležna okrog 400 milijonov dinarjev dobička. Marsikoga bo zanimalo, zakaj je letošnje leto dalo tako slabo žetev. Vzrokov je več, ali glavni med njimi bo opisani. Poljedelec navadno glavni vzrok zvrača fta ostro zimo, kar pa ni vse tako, ker naša žita pozebejo le pri 25—30 stopinjah mraza, kateri p£, v zemlji in pod snegom izdaleka ni bil tak. Pri hudem mrazu, kakršen je bil lanski, zemlja zmrzne, posebno gornja plast. Voda, katera se nahaja v zemlji, se spremeni v led. Znanci je, da led potrebuje več prostora kot voda ter s tem raztezanjem dvigne malo gornjo plast zemlje. Dvignjena zemlja dvigne tudi bilko s seboj, katera je na nji, ako se ni dobro vkoreninila in prijela za globljo plast zemlje. Če sedaj nastane toplejše vreme, se tla odta-lijo, toda korenje dvignjene bilke ostane v zraku, v kolikor je bila bilka dvignjena. Pri ponovnem zmrzovanju se korenje tako poškoduje, da bilka ostane z. vedno slaba, ali pa se posuši. Naš kmet na to pravi, da je žito — prešlo. Če se hoče onemogočiti ta pojav, se mora Nov denar po 25 par. Izšli so novi kovanci po 25 par. Novi kovanci imajo to novost, da imajo v sredi luknjo. Stari kovanci po 25 par bodo počasi prišli iz prometa. Veljavni bodo še pol leta, nakar bodo izgubili plačilno vrednost. zgodaj sejati, da bilka do zime dobi močne in globoke korenine. Če pa se le-to zgodi, je treba, ko se nudi prva priložnost, na vsak način žito na njivi povaljati, da se zemlja spet sesede in korenine spet primejo, čez nekaj časa pa na lahko povlačiti. Vsaka bilka seveda potrebuje tudi zrak, pa se dogaja — kot lansko zimo — da se bilka pod ledom in debelim snegom zaduši, ter tudi na ta način nastane velika škoda. Dober gospodar bi pač moral paziti na vse vremenske nezgode in skrbeti, da škodo prepreči. Dobro je, trositi po snegu pepel ali Tomaževo žlindro, ker te snovi se hitro ogrejejo, ter v snegu naredijo luknjice, skozi katere prihaja zrak do bilke. Zelo dobro in potrebno pa je, če gremo čez njivo z brano, da se razbije ledena skorja in zmrznjeni sneg razrahlja. V tem primeru se morajo konjem oviti noge s krpami, da se po ledu ne ranijo. Če se b kje to zimo pokazala za tako delo potreba, naj vsakdo poskusi ravnati se po tem navodilu in uspeh ne bo izostal. F. P. General Antonescu, diktator Romunije, je podpisal v Berlinu pogodbo o pristopu Romunije k zvezi Nemčije, Italije, Japonske in Madžarske nišnico, kjer je podlegel prehudim notranjim poškodbam. Poškodbe radi sesutega zidu in drv. Star zid je na stavbišču Vzajemne zavarovalnice ob mariborskem dravskem mostu podsul 28 letnega delavca Kancijana Krušnika. S poškodbami na nogah je bil prepeljan v bolnišnico. — Na 27 letnega Josipa Zgonca se je pa na vojaškem skladišču v Mariboru sesula skladovnica drv. Dobil je hude notranje poškodbe in se zdravi v bolnišnici. Egiptovski predsednik Hasan Sabri paša je nenadoma umrl med čitanjem prestolnega govora Kovice iz domačih Icraiev Prelat dr. Fran Lukman 60 letnik. Dr. Fran Lukman, vseučiliški profesor, prelat in častni kanonik, je obhajal 24. novembra 60 letnico. Rodil se je v Lokah v župniji Sv. Jurij ob Taboru. Gimnazijo je končal v Mariboru. Bogoslovje in modroslovje je študiral v Rimu in je zaključil te nauke z dvojnim doktoratom. Kaplan je bil v Slov. Bistrici, nakar je bil pozvan za profesorja na mariborsko bogoslovje. Z ustanovitvijo ljubljanskega vseučilišča po prevratu je bil imenovan za vseučiliščnega profesorja v Ljubljani. Za svoje veliko delovanje kot profesor, urednik znanstvenih mesečnikov, predsednik Prosvetne zveze v Ljubljani in kot požrtvovalni sotrudnik raznih drugih kulturnih in narodnobudnih organizacij je bil od kralja odlikovan z redom sv. Save II. razreda in z Jugoslovansko krono II. razreda. Za izredne zasluge na cerkvenem polju je bil od lavantinskega škofa imenovan za častnega kanonika, od papeža pa za hišnega prelata. Jubilantu čestita »Slov. gospodar« z iskreno željo, da bi dočakal čil, krepak in vsestransko delaven, kot je ob 60 letnici, še razne življenjske jubileje v zdravju! Svetilka ga je pobila. 52 letni železničar Ivan Kukec je na postaji Ribnica-Brezno v Dravski dolini obešal zvečer signalno svetilko na drog. Žična vrv se je utrgala in težka svetilka je padla Kukcu na pleča, mu močno poškodovala obe rami in ker je radi naglega in močnega udarca klecnil, si je poškodoval še nogo. Zdravi se v mariborski bolnišnici. Udarec ročnega vozička vzrok smrti. Mlad mesarski mojster Josip Močnik iz Maribora je šel zgodaj zjutraj v klavnico po meso. Pri tem ga je? v temi zadel mesarski vajenec z ročnim vozičkom tako močno, da mu je pretrgal črevesje in se je mladi in krepki mesarski mojster zgrudil nezavesten. Prepeljali so ga v bol- vsakdanji kruh Bala se je. Bala se je dogodkov, ki so bili pokopani v ta pesek. Bala se je ljudi, ki so vdihavali ta zrak, ki so tu živeli, se ljubili, sovražili, pobijali... Tekla je iz hiše. Nikogar ni videla. Nobenega glasu ni slišala. Ali sta jo stari samotar in Indijanec zapustila ? Ali je sama v tem mrtvem mestu — edino živo bitje med duhovi ? Izza uličnega vogala so se zaslišali koraki. Bližal se je Lavrencij. Bil je ves umazan in prašen. Oči so se mu veselo in ponosno svetlikale. Za njim je stopal Indijanec -— z nespremenljenim obrazom ko vedno. »Marija,« je vzkliknil starec, »ni preteklosti! Ko sem zapustil ljudi in preklel življenje, nisem storil prav. Je pravica! Toda pravica je od Boga in Bog je večen.« Starec je stopil pred Marijo in v roki je imel strgano usnjato torbico. »Marija, ali slutiš, ali veš, kaj je to?« je živahno vprašal. »Ne, oče!« je odkimala deklica. »To je shramba listin bivšega rotenburškega upravnika! Indijanec je našel občinsko hišo. Samo bruna so ostala, toda midva sva'kopala in kopala, dokler nisva našla tega!« Pri teh besedah je pokazal Mariji rumene, a še precej dobro ohranjene listine. »Tq so neizpodbitne priče uradnega delovanja bivšega rotenburškega upravnika. Tu je listina, ki priča, da je Abraham Linscott prijavil Rajski dol kot svojo lastnino. Prisegel je, da je zabil obmejne kole, kakor predpisuje zakon. Prisegel je, da je na posestvu postavil hišo in je več tednov stanoval v njej. Vse to sem tudi jaz potrdil kot priča in tu je državni žig. S tem je Abraham Linscott priznan za lastnika Rajskega dola.« Marija se je zagledala v listine. Za vse je bila nesposobna. Poljubiti je hotela starčevo roko, a tega ni storila. Poklekniti je hotela in se zahvaliti Bogu, a ni se ji zdelo primerno, da bi to storila pred ljudmi. Samo gledala je listino in poskušala čitati, toda solze so ji zameglile pogled, črke so ji plesale pred očmi. Starec je zložil listino in jo izročil Mariji z besedami: »Skrij to listino, pojdi v Rajski dol in se tam nastani!« V trenutku, ko je Marija prevzela listino in jo skrila v nedrje, je Indijanec zaklical: »Uff!« Marija ga je presenečeno pogledala in je videla s strahom, da je Indijanec z levico dvignil puško in pomeril. Pogledala je v smeri puškine cevi in je zagledala na koncu ulice človeka, ki je stal za podbojem vrat. Tudi ta je meril. Preden se je Marija zbrala od presenečenja, je že počil strel. Indijanec se je stresel. V naslednjem trenutku je tudi on sprožil. Ni zadel; krogla se je zarila v drevo. Indijanec je počasi lezel v gube. še enkrat je pogledal tudi ni čudno, če so razpisali Japonci tako visoko vsoto na njeno glavo. Namesto kače je ubil prijatelja. Neki trgovski nameščenec iz Leobna je s svojim prijateljem napravil izlet v x okolico. Med potjo sta naletela na modrasa, ki se je sončil. Namesto da bi živali dala mir, sta jo napadla. Tovariš se je spravil nad-njo s palico, a namesto da bi zadel kačo, je udaril tovariša po obrazu. Ta se je tako prestrašil, da je padel in treščil z glavo ob skalo. Počila mu je lobanja in vsi poskusi, da bi ga oživili, so bili zaman. Boljševiki in vatikanski radio. Po poročilih iz Lvova so v raznih mestih zapadne Ukrajine sovjetske oblasti napravile hišne preiskave, pri čemer so v glavnem iskale in plenile radio- Smrt radi opeklin. V tovarni Brauns v Celju je 40 letna delavka Amalija Bučar ob zaključku dela hotela izključiti motor in ugasniti luč. Iz motorja je šinila iskra, ki je vnela obleko delavke, tako da je bila naenkrat vsa v plamenu. Na klic so ji prihiteli na pomoč, toda opekline so bile tako hude, da jim je v celjski bolnišnici podlegla. Splavarja za las ušla smrti. Splavarja 28 letni Henrik Sotlar in 35 letni Karel Knavs, doma iz Radeč pri Zidanem mostu, sta vozila splav trgovca Goricelna po Savi. Blizu Trbovelj sta nalomila veslo in tako radi teme in divje brzine narasle vode v Radečah nista mogla ustaviti splava. Močan val je sunil prednji del splava v obrežne skale tako krepko, da se je splav razbil. Radi ostrega sunka je Sotlar omahnil v deročo Savo, Knavs je pa ostal na razbitem splavu, ki ga je potegnil tok Save s seboj. K sreči je Sotlar dober plavač in se je s pomočjo nekega drugega splavarja rešil iz valov. Takoj je sedel na kolo ter se odpeljal v vas Šmarčno pri Radečah, kjer se glavni tok Save približa bregu, da otme še svojega tovariša Knavsa z razbitega splava. Pri drugem sevniškem mostu so hrabri Šmarčani s Sotlar-jem oteli vsega premraženega in premočenega Knavsa s preostalega splava, ki se je ob mostu popolnoma razbil. Naraščanje Save in Krke. Radi deževja zadnjih dni je Sava zopet prestopila svoje bregove in zalila bližnja polja ter travnike. Dne 16. novembra je imela Sava 3 m nad navadnim stanjem pod savskim mostom, a pri vodomerni postaji pod Čatežem pa 3.70 m. Že naslednji dan pa je stopila pod savskim mostom kar na 3.50 m nad normalo in pod Čatežem na 4.40 metra. Sava je prinašala s seboj mnogo polomljenih dreves in snope koruznice. Škode v tem okraju zaenkrat ni napravila, ker so z njiv blizu savskih bregov že pospravili vse poljske pridelke. Smrt pod prevrnjenim vozom. 28 letni Mul-hov Tone, doma v vasi Kozjak pri Doberničah, je v trdi temi vozil sadje za žganjekuho iz Rdečega kala proti Doberničam. Na vozu je najbrž zadremal in tako prezrl, da so konji krenili z glavne poti tako, da se je voz na nezavarovanem ovinku prevrnil in padel s ceste kake tri metre globoko. Teža voza je vozniku zdrobila prsni koš in ga je pritisk zadušil. Prevrnjeni voz in pod njim mrtvega voznika so našli šele drugo jutro. Huda nesreča z motociklom. Zadnjo sobotno noč je zapeljal motociklist v Ljubljani na ovinku Baragove in Suvoborske ulice v globoko gramozno jamo. Na kolesu sta bila vozač in zadaj na sedežu pa spremljavelc. Sovozač je pri padcu v jamo odletel v loku preko vozača in je obležal mrtev. Vozača pa so pre- peljali nezavestnega v Šlajmerjev dom. Smrtno ponesrečeni je ključavničarski pomočnik Adolf Polžkruh, pristojen v Celje, a je stalno stanoval v Stožicah pri Ljubljani. Zapušča ženo in dve hčerkici. Drugi ponesrečenec je Jo-isip Clemente, ključavničarski mojster, usluž-ben pri ljubljanski tvrdki. Clemente je dobil hud pretres možganov in še druge poškodbe. Nesreča našega delavca v tujini. V Sušič-kem Djurdjevcu, kjer ima lesno podjetje Na-šička velike tovarne, je mnogo delavcev iz Slovenije. Ti nam poročajo, da se je pri mali železnici, s katero vozijo plohe in drva iz gozda, ponesrečil zavirač Ferdinand Šega. Zmečkalo mu je prste na roki ob priliki, ko so na vagon nakladali deske in je hotel pripeti vagon k ostalim. (šrilova y Trbovljah! V prostoru, kjer je doslej delovala Zadružna knjigarna, ki je zaradi zadružnega zakona morala prenehati s poslovanjem, je otvorila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru svojo podružnico. Tako imamo sedaj tudi pri nas v Trbovljah prodajalno Tiskarne sv. Cirila. Kaj vse bomo v tej trgovini dobili? — Vse vrste papirja in pisarniških potrebščin, šolske potrebščine, knjige, molitvenike, rožne vence, križe, kipe, slike, spominke, galanterijske predmete, denarnice, aktovke, albume, razglednice, beležnice, posebno velika izbira nalivnih peres itd. itd. Vabimo vas, oglasite se v naši prodajalni v Trbovljah, Loke 253. Elektrarna v osrčju Pece. Veliko rudniško podjetje svinca v Črni »European Mineš Limited« rabi veliko električnega toka. Ker mu ga sedanje naprave ne nudijo dovolj, se je podjetje odločilo, da bo za novo elektrarno porabilo stare, opuščene rove pod goro Peco. Zajeli bodo potok Mežo in Javorski potok pri Črni v večji rezervar, od koder bo voda po rovu, ki ga bodo v ta namen še izkopali, napeljana naravnost v hrib do opuščenega rova v sredini gore. Tu bo voda padala v 50 metrov niže se nahajajoči rov in s padcem dajala potrebno pogonsko silo za motorje, ki proizvajajo električni tok. Pri Mežici bo voda spet pritekla iz gore. Elektrarna v osrčju gore bo delovala ponolnoma samodelno. Brezposeln poštenjak. Lep primer, da so tudi med brezposelnimi pošteni ljudje, pa čeprav je javnost na splošnem drugačnega mnenja, je brezposelni trgovski pomočnik Edi Krajnc. Imenovani je v Gosposki ulici v Mariboru našel denarnico s 1200 din in jo je, če- Aspirin In vsaka Aspirin tableta nosi „Bayer"-jev križ. nBayer"-jev križ je edino jamstvo, da ste res dobili Aspirin. Ne pozabite nikdar, da ni Aspirina brez „Bayer"-jevega križa! Oolaa rag. pod S. br. 726? o a 21 marta '840. prav se težko preživlja, odnesel na policijo, kjer je še izjavil, da se odpove zakoniti najdenim v primeru, če je denar izgubil kak revež. Zasluži pač pohvalo! Pošten čevljarski mojster. Pekovski mojster Hinko Čelan s Tezna pri Mariboru je izgubil na cesti od Sv. Miklavža pri Hočah do Maribora listnico, v kateri je bilo 58.500 din. Izgubljeni denar je našel čevljarski mojster Alojz Babič od Sv. Miklavža in ga je koj vrnil lastniku. Čelan je poštenega najditelja nagradil, kar je tudi zaslužil. Z deskami tlakovana cesta. Deževno vreme je gradnjo nove ceste Maribor-Fram oteževalo tako, da so morali v Slivnici 50 m na dolgo cesto tlakovati z deskami, ker drugače bi bil promet nemogoč. Prometa namreč ni mogoča preložiti na drugo cesto. Pasja steklina okrog Konjic. Na Sevcu v občini Prihova pri Slov. Konjicah je pes mešane volčje pasme ogrizel več psov in še tudi eno žensko. Oblast je cilredila najstrožje zaščitne ukrepe. Lov na divje svinje v Pišecah. Dne 10. novembra so se spravili tamošnji lovci z gonjači aparate, ki love tudi oddaje na kratke valove. Pri teh preiskavah so sodelovale tudi brezbož-niške udarne čete. Radijske aparate so oblastni organi plenili s pripombo, da se na te aparate utegne poslušati vatikanska oddajna postaja. Lastnike zaplenjenih aparatov so strogo posvarili, naj si ne nabavljajo novih aparatov. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali kot sabotaža tn protirevolu-cionarni zločin, torej s smrtjo. Neustrašen učenjak. Slcilski tiran Dioniz je pisal stihe. Njegovi dvorjani so se prilizovalno izražali o njih, kadar jim jih je bral, kar je rad delal. Samo učeni Filo-ksen nI maral zamolčati resnice in se ni ustrašil, grajati kraljeve pesmi. Zaradi te nespoštljivosti starca. V tem pogledu je bil zadnji pozdrav, zadnje slovo pred odhodom v večnost... Marija vsega tega ni videla. Nekam otrpla je strmela v človeka, ki je streljal izza podboja. Bil je — Roger Asplet... Zavpila je in zbežala v plesno dvorano. Samotar je odgovoril na umor svojega zadnjega prijatelja s strelom. Zgrešil je. Nato se je z dvignjeno puško v rokah hotel zagnati proti morilcu, a Marija, ki se je medtem vrnila, ga je zadržala, ker je opazila živo verigo, ki je počasi obkoljevala hišo. Nardova tolpa je hotela obkoliti hišo, da bi tako dobila v roke — Marijo. Starec se je v dvorani vneto pripravljal na napad. Vse, kar je našel v prostoru, je nanosil pred glavna vrata. Pred zadnja vrata pa je potisnil točilno mizo. Nato je stopil k oknu in je čakal s puško v roki. Marija je stala pri drugem oknu. Z desnico je krčevito stiskala samokres in bila je odločena, da umre kot junakinja. 19. Marijino presenečenje je bilo tako veliko, da v prvem trenutku ni mogla najti zveze med dogodki. Borbi gleda v oči in ob njeni strani stoji prijatelj deda Abrahama Linscotta. Hladnokrvnost dveh ljudi, ki sta bila pripravljena na borbo za življenje, je bila postavljena na težko preizkuš- njo. Prepričana sta bila, da se bo napaj zdaj-zdaj začel, a je izostal. Ko se po dobri uri čakanja ni nič zgodilo, kar bi spremenilo položaj, je starec šepetaje vprašal, ne da b* se premaknil z mesta: »Marija, ne veš, kdo so ti ljudje?« »O, pač!« je prav tako šepetaje odvrnila Marija. Nato je na kratko pojasnila, kdo je Roger in zakaj jo preganja. Starec se je trpko nasmehnil in odgovoril: »Da, da, ljudje so vedno enaki! Ene žene pohlep po zlatu, druge pohlep po zemlji.« Več ni govoril, ampak je pozorno pogledoval skozi okno. Lopovi se niso prikazali. Med zapuščenimi hišami je vladal zlovešč mir. Marijini in starčevi živci so bili silno napeti. Roger ni zapustil izumrlega mesta. Skrival se je na prejšnjem prostoru. Z njim je bilo nekaj Nardovih ban-ditov. Lopovi so spočetka računili na to, da bodo Marijo in njene tovariše obkolili ter jih dobili v roke brei streljanja. Indijančevo ostro oko jim je prekrižalo račune. In dasi so zdaj na varnem, se vendar prepirajo, ker se bodo morali spustiti v borbo. O svoji zmagi so bili sicer prepričani, Nard pa se je vkljub temu hotel izogniti boju, ker ne bi rad žrtvoval svojih mož. Nad Roger jem jo stresal svojo nejevoljo .Te7no je godel: nad divje svinje, ki že dalj časa delajo škodo po njivah. Sreča se je nasmehnila g. Jambro-šiču, upravitelju graščine v Mokricah, ki je pogodil svinjo, težko 120 kg. Že pred tedni je okrajno načelstvo razpisalo uradni pogon na svinje, pa je ostal brez uspeha. Opozorilo železniške uprave. Te dni je železniška uprava preko naših radio-oddajnih postaj objavila opozorilo občinstvu, da si pred vsakim potovanjem z železnico pravočasno nabavi vozne karte. Zadnje čase imajo naši potniški vlaki skoro vedno večje zamude, to pa v mnogih primerih ■>—no radi tega, ker si potniki . zadnjem trenutku nabavijo vozne karte na postajnih blagajnah, ki so tik pred odhodom vlakov preobremenjene in ne morejo pravočasno odpraviti vseh potnikov. Tako nastajajo zamude. Železniška uprava je izdala nalog, da morajo vlaki v bodoče odhajati točno po voznem redu in da se železniški organi ne smejo ozirati na zamudnike in tudi ne na to, ali je mogla postajna blagajna vsem potnikom pravočasno izdati vozne karte. Železniška uprava je obenem tudi r. svoje strani opozorila občinstvo na možnost in na prednosti nabave voznih kar v poslovalnicah »Putnika«. Za malenkost 6 din si morete pridobiti lepo knjižno nagrado do vrednosti 100 din, ako kupite novo »Družinsko pratiko« s podobo sv. Družine. Tam je lepa, lahka uganka. Pošljite rešitev in če Vam bo žreb naklonjen, je Vaša ena izmed sedmih nagrad. Ne zamudite prilike! 1636 Požari Na nepojasnjen način je izbruhnil ogenj pri posestniku Roberju v Vrholah pri Slov. Bistrici. Goreti je začelo pri svinjakih, odkoder se je ogenj razširil na goveji hlev, hišo in še na dva soseda. Zgorelo je osem svinj, govejo živino so pa rešili, škode je za 200.000 din ln je le delno krita z zavarovalnino. V vasi Gaberje pri Novem mestu je uničil ogenj gospodarska poslopja posestnikoma Francu Bol-tesu in Jožefu Erjavcu. Zgorelo je vse žito, živinska krma tn poljedelsko orodje. Pogorelca trpita veliko škodo, ki ni krita z zavarovalnino. Pri Zuperlovih pod Sveto planino so pekli kruh za poroko najstarejšega sina. Radi lesenega dimnika se je na podstrešju vnela krma in ogenj je zajel vso hišo. Zgorelo je tudi nekaj denarja in obleke, ki je bila na podstrešju. Hiša je čisto vpepeljena. Nedavno je v večernih urah izbruhnil ogenj v Kukeču v Prekmurju pri posestnici Ani Čarnl ter je uničil gospodarsko poslopje, ki je bilo leseno in s slamo krito. Škoda je krita z zavarovalnino. V Tešanovcih v Prekmurju je zgorela oslica slame, last posestnika Josipa Pečko. škode je za okoli 4000 din. Dne 15. novembra je v jutranjih urah zgorela stanovanjska hiža posestnika Sabotina v Dolgi vasi v Prekmurju. škoda sicer ni velika, vendar pa je za posestnika, ki je itak siromak, zelo občutna, ker je sedaj izgubil še to, kar je imel. Sredi Brasiovč je izbruhnil ogenj ob šestih zjutraj v gospodarskem poslopju posestnika in gostilničarja Rosenerja. Stavba je pogorela do tal a krmo vred. Gasilci so oteli živino in gospodarsko orodje. Velika škoda je le delno krita z zavarovalnino. V Vajgnu pri Jarenini je pogorela viničarija posestnika Franca štrabnerja. Škode je 10.000 dinarjev. Na usodo čaka v Mariboru v Murski Soboti na smrt obsojeni Karel Makovec iz štrigove, ki je iz ljubosumnosti usmrtil Viktorja Raspergerja in Marijo Rep. Imenovani čaka v prostorih mariborske jetnišnice na smrt ali pomilostitev. Na poti proti domu izropan. 59 letni Ivan Komar iz Radvanja pri Mariboru se je vračal iz Nove vasi proti domu. Na polju sredi poti sta mu zastavila pot dva neznanca ter zahtevala od njega denar. Vrgla sta ga na tla, eden mu je z dlanjo tiščal usta, drugi mu je pa pretaknil žepe. Vzela sta mu 200 din, ker pa se mu je posrečilo zaklicati na pomoč, sta ga obrcala in pretepla do krvi. Na podlagi opisa so orožniki prijeli 40 letnega Florjana Vidoviča, ki je osumljen, da je pri dejanju sodeloval. Prlekijo vznemirja vlomilska ban da. V Vo-gričevcih je že bilo vlomljeno pri trgovcu Ru-žiču, ki je pa hando še pravočasno prepodil. Od tam so šli v Grabe, Logarovce, Ključarovce in Lu-kavce ter vlamljali povsod, kjer so vedeli, da bo dober plen. Odnašajo poljske pridelke, kolesa, jestvine itd. Odnesli so toliko pšenice, da so jo z vozom odpeljali v Radgono. To pšenico so orožniki potem zaplenili. Obračunavanje s koli kar na ulici. Pred dnevi sta dva kolesarja na Koroški cesti v Murski Soboti nekega fanta, ki ju je baje hotel napasti s kolom, pošteno pretepla ter mu povzročila precejšnje poškodbe pod temenom. Zadevo ima sedaj v rokah sodišče. Trebuh mu je prerezal. Na Keblju je v gostilni nepoznan človek prerezal z nožem trebuh 28 letnemu hlapcu Petru Slatineku. Napadenemu je izstopil drob. Ranjeno je imel na več mestih črevesje. Slatineku so poskušali v mariborski bolnišnici rešiti življenje, pa je poškodbi podlegel. Izsledeni kurji tatovi. Pri Javorniku na Vr-hovljah, p. d. pri Bagerlu, v okraju Konjice, je v noči domači sin Albin videl, kako je smuknil iz kokošnjaka Anton Jesenjak, posestniški sin iz Visolj pri Slov. Bistrici, in še en fant. Ker jima sam ni bil kos, je zadevo ovadil orožnikom v Oplotnici. Orožniki so Jesenjaka prijeli. Priznal Kar morem danes storiti, kot praktičen človek ne bom odlagal na jutri! To pravilo mi veljaj tudi pri plačevanju naročnine za »Slovenskega gospodarja«. je, da je ukradel 12 kokoši. Obenem je izdal tudi svoje tovariše, ki so kradli kure in drugo blago. Dva primera maščevalnosti. Usnjarju in posestniku Ivanu Mušiču iz Makol je Martin Sajko iz maščevalnosti, ker mu je njegov hlapec prevzel dekle, razrezal usnjato konjsko opremo, pet gonilnih jermenov v usnjarni ter posteljnino s postelje, na kateri je hlapec spal. — Pri Sv. Barbari v Slov. goricah je 27 letni Jožef Rajšp zabodel v prsi 50 letno vdovo in posestnico Jožefo •Hameršak zato, ker ga ni marala poročiti, zavedajoč se, da jo hoče za ženo le radi lepega posestva. Krvava pesem noža. V župniji Majšperg so delavci tekstilne tovarne imeli v gostilni v Stogov-cih družabni večer. Po policijski uri so udeleženci odšli, nakar se je okrog dveh zjutraj na poti proti Staniški vasi izvršil uboj, katerega žrtev je postal 26 letni domačin Franc Purg, po poklicu čevljar. Dobil je zabodljaje v prsa, hrbet in stegno. Dejanje so izvršili trije bratje, sinovi velikega in bogatega kmeta Korošca iz S top nega, občina Ma-kole. Najstarejši Janez je prišel pred letom od vojakov, Franc je na vojaškem dopustu, Ludovik je pa še mladoleten. Navzoč je bil tudi mladoletnik Janez Kovačič, prav tako iz iste vasi. Vsa če-tvorica je bila predana sodišču. Vlom radi mizarskega orodja. Tovarnarju pohištva Franju Vehovarju v Celju so vlomilci odnesli raznega orodja za 1400 din. Policija je prišla na sled obširno razpredeni tolpi, ki je kradla v tem podjetju. Pri nekem mizarskem pomočniku je namreč našla veliko količino finega mizarskega orodja, ki je bilo ukradeno v Vehovarjevi tovarni. Tatvine se množe. Ko so bili prejšnji teden Pri-božičevi iz Razteza pri Rajhenburgu odsotni od doma, je to priliko izrabil neki Stjepan lz Hrvatske in odnesel razne obleke, suknjo ln srebrno moško uro z verižico v skupni vrednosti 2S00 din. Orožniki so vlomilca še isti dan izsledili na postaji v Rajhenburgu ter mu zaplenili plen. Ob tej priliki so orožniki aretirali tudi nekega Jožeta lz Tržiča, ki se peča s tihotapstvom saharina. Oba imata pa še druge grehe na vesti. Okradena gospodinja. V Einsplelerjevi ulici v Ljubljani je ukradel neznanec hišni lastnici Mariji Lorbek kmalu popoldne iz omare 7500 din. Ukradeni denar je bil v škatli, 5000 din pa je gospodinji tat in vlomilec pustil. Gospodinja je samo za hip odšla na vrt in je pustila stanovanje nezaklenjeno. Maščevanje iz hiše vrženega brata. V hiši vdove Kržanove v Odrkih pri Trebnjem se je sin Franc skregal s svojo sestro in njenim možem. Prepiru je sledil pretep, pri čemer sta sestra in mož Franceta nabila ln ga nazadnje vrgla iz materne hiše, v kateri je stalno bival. Užaljeni brat je zagrozil, da bosta tudi onadva kmalu morala zapustiti hišo. Podtaknil je ogenj in hiša je z vsem bornim imetjem pogorela do tal. Požigalec je gledalcem, ki se—opazovali ogenj, pojasnjeval, zakaj je za-žgal, nakar se je šel javit orožnikom. Radi nesrečnega prepira je najbolj prizadeta mati-vdova, ki je bila pri vsem prepiru nedolžna, je pa vendar ob streho in dom. ¡"^FSTPS »Če ne bi bil tako nespametno drvel naprej, te Indijanec ne bi bil opazil!« Roger je jezno odgovoril: »Vsega so krivi tvoji ljudje! Ko bi bili hiteli za menoj, bi bilo že vse končano. Toda strahopetci so! In ti nisi nič boljši!« Prepir je postajal vse hujši. Nardove bandite so Ro-gerjeve besede žalile. Zahrumeli so in dejansko bi se lotili Aspleta, če jih ne bi Nard zadržal. Asplet je bil razburjen in je zavpil: »Ali mislite, da dobite za to štiri tisoč dolarjev, da bi renčali in me napadali ko psi?!« Lopovi so se pomirili. Nekoliko vstran od tolpe je sedel lep mladič. Molčal je in se zanlčljivo smehljal. To je bila Anita v covbojski obleki. Zdaj je stopila med Aspleta in Narda. »Samo čas izgubljata,« je dejala. »Resnica je ta, da se je Roger bal, da bi zadeli tisto Marijo, če bi prehitro prišlo do boja.« »Glej, glej!« jo je zaničljivo zavrnil Roger. »Zdaj se bo še naša lepa Anita vmešavala v stvar!« Nard je videl, da je Anitina pripomba Rogerja neprijetno dirnila. Še sam ga je hotel podražiti, zato je rekel: »Tako je, Anita ima prav!« Roger je vzkipel: »Anita je ljubosumna, to je vse!« »Ljubosumna? Na koga?« je skoraj zakričal Nard. »Na tisto dekle, ki ga moramo dobiti v roke,« je odgovoril Roger. »Mene ne zanima tvoja gospodična Marija,« je posmehljivo dejal Nard. »Anita je vendar ljubosumna!« »Anita naj gre domov. Čemu to prerekanje?« »Ali sem ga jaz začela? In zakaj bi naj bila ljubosumna? Toda sramotno se mi zdi, da izgubljate toliko besed zaradi enega starca in ene ženske. Taki ste ko kaki otroci!« Tem besedam je sledil molk. Možje so skoraj še dih zadrževali. Živinski tatovi so bili, ki so segli v skrajni sili tudi po orožju. Toda niso bili morilci, ki bi streljali brez vzroka. »Jaz mislim,« se je oglasil čez čas eden izmed njih, »da je dovolj, če dekle ujamemo.« »To je bila moja zapoved!« je hladno odgovoril Roger. »Potem bi bili morali hitreje postopati,« je pripomnila Anita. »Zdaj ne bo šlo brez žrtev. In če se boste še dalje obotavljali in prizanašali tema človekoma, bodo na naši strani mrtvi. Zato pa takoj na delo!« Nard je molčal. Njemu se stvar ni dopadla. Dekle, ki ga hočejo ujeti, je Erikovo. Če ostane živo, bo Erik storil vse, da ga reši in se ta pustolovščina ne bo končala se je Dioniz razsrdil ln je poslal Filoksena na galeje (ladje z vesli). Cez nekaj časa je učenjakovim prijateljem uspelo, da so tirana pregovorili, da mu je vrnil svobodo in ga pozval spet na dvor. Tu mu je nekoč spet bral svojo pesem in ga pozval, naj pove svoje mnenje o njej. Ne da bi mu odgovoril, se je Filoksen obrnil k telesni straži in dejal: »Odvedite me spet na, galejo!« Kolesa brezplačno na razpolago. Danska državna železnica se Je odločila za velikopotezno »službo klientu«. Na postajah, od katerih so prej avtobusi prepelja-vali potnike dalje, a jih zavoljo pomanjkanja bencina danes ne prepe-ljavajo več, so tistim potnikom, ki Imajo še dolgo pot, kolesa na razpolago. Uporaba teh ko- Dominik Kraner: ¡Kratite tedenske ilOVice tiospDoarske razmere v resniski oolini * sram****« mta*,,* v Maribora, organizira- . „ . . J na v Slovenski dijaški zvezi, se je na predvečer pokosi, voda stoji m s tem povzroča ogromno f siomšekove 140 letnice rojstva, dne 25. novem-gospodarsko škodo, ki se najbolj odraža v J bra, poklonila Slomšeku na njegovem grobu. Pre-hlevih po Pesniški dolini. Vse to sem sam J krasen je bil pogled na številno mladino s prižgur opazoval letos, ko so se vrstile povodnji druga i nimi svečami v rokah, ki j« priporočala Slomše-za drugo ikovi priprošnji sebe in domovino! Dajmo zgled oblastem! } ^^ vojujočih <*e driav večkrat preletavaj« .. ,. J « ..».■. X M j, i na jugu države naše kraje. Naše protiletalska Hudi so današnji časi m težke so nadloge,J topništvo jih začne obstreljevati, nakar letala zo-ki so zajele kmete v Pesniški dolini, toda s i pet zginejo. samim tarnanjem in zahtevanjem pomoči odi Nov potres je v soboto zvečer v Romuniji pojavnosti, da se naj Pesnica regulira, ne bomo} polnoma porušil mnogo že od prejšnjih potresnih prišli nikamor. Kmetje bomo morali najprej i» sunkov poškodovanih poslopij, sami začeti in izvršiti dela, ki sem jih našteli . ^etpoljskih ministrov je PohegniLo U Romuni- , , v , '. ,, V , ! j je v Carigrad, odkoder so prišli v Palestino, potem bomo sele upravičeni zahtevati, da naj ¡J ^ J^ ^ zanikapda sta immeravala t8 pomaga tudi oblast z izsusitvijo te dolme. J mmistrskl predsednik in zunanji minister od-Sicer pa bi nam z regulirano Pesnico ne bilo ^ potovati v Berlin, da podpišeta pristop Bolgarije nič pomagano, če se pa voda po pritokih radi i k vojaški zvezi Nemčija-Italija^Japonska. zamašenosti v Pesnico niti izlivati ne more!i V Bolgariji po turških vesteh še ni padla od-„ , . , , j. .¿ločitev o vojni. Na Balkanu je pričakovati ohra- Postavimo gospodarstvo na pravo podlago! J nitey miru kar želi ne bolgarski narod, V naših kmetskih gospodarstvih vidimo že i temveč tudi osovinske sile, ki se zanimajo za bal-iz navedenih primerov, da se kljub vsemu po-1 kaiiaka področja. stopnemu napredovanju še vedno zapravljaj Turška vlada je proglasila obsedno stanje za lastni obratni kapital, ali bolje rečeno sred- ? evropsko Turčijo. Ta ukrep je bil izdan radi za-stva, ki so potrebna za uspešno kmetovanje. J varov^jaobmejnihpredelov ob bolgarski in gr-„ ' ,. j - ■ »•_ - , , , „„ fski meji ter za zaščito Dardanel. Evropski ael Pozablja se, da ce imamo cim vec dobre krme 5 Tun5ijeJmora bm ponoči tudi zatemnjen. imamo vec živine in s tem več gnoja in več i italijanska vlada je izdala ukrep, da morajo pridelkov. Naše kmetijsko gospodarstvo mo- £ gostje v javnih lokalih poslušati italijanska vojna ramo radi tega postaviti na pravo podlago, i poročila stojč. katerega začetek in temelji pa stoje v nave-j Tajnik fašistične stranke Farinaci je v fašistič-denem čiščenju jarkov in pritokov. Vedimo, J "em listu objavil članek, v katerem kritizira ita-da je zdrav le oni napredek, ki se giblje v 5 danski generalni štab radi neuspehov v Albaniji, okviru preizkušenih krajevnih gospodarskih razmer. Uspešno bo torej načrtno gospodarjenje le tedaj, ko bodo travniki izboljšani, s čimer bo v hlevih stala boljša živina. Napred- Ne iščimo pomoči samo od drugih! Ni moj namen, s temi vrsticami koga žaliti, ali našim kmetom očitati napake. Toda, ker poznam dobro kmečko življenje, lahko trdim, da so današnjih žalostnih razmer v veliki meri krivi tudi kmetje sami, ker preradi s prekri-žanimi rokami gledajo v bodočnost in iščejo pomoči samo od drugih, to je od oblasti, ali pa od gotovih ljudi. Tisočaki se od te!;., jo po cestah v jarke Če pride človek v deževnem vremen.: v razne vasi, opazi, kakr 'ež izpira gnoj, gnojnica se pa odteka po cestah v jarke in odnaša dragocene snovi, ki jih nudi kmetija. Tako se odtekajo leto za letom tisočaki po cestah v jarke in žalostno je, da tega ne opazi skoraj no-noben kmet. Tudi poplav v Pesniški dolini so v ve!Iki meri krivi kmetje sami Poglejmo n. pr. naše travnike ob Pesnici, ki dela leto za letom ogromno škodo. Tu je v prvi vrsti odpomoč pri kmetih samih, kajti le-ti bi morali najprej poglobiti vse nritoke in večje jarke. Vsak kmet bi moral po svojem ali pri svojem travniku, na katerega meji kakšen pritok, tega temeljito očistiti. Vse nepotrebno grmovje naj re poseka, da bo imela voda večji odtok in bo prej odtekla. Vsakdo, ki ima zamočvirjen travnik, bi moral izkopati dobre odprte jarke, da bo - oda po jarkih vsaj nekoliko lahko odtekala in se bo travnik po deževju prej osušil. Ker se to ne dela, je postala Pesniška dolina silno zamočvirjena, saj so pritoki Pesnice na gotovih mestih popolnoma zamašeni z blatom, tako da voda nikamor več ne more teči in ji pri najmanjšem deževju ne preostane drugo, kot da se razlije čez travnike. Pritoki naj se redno čistijo! Prejšnja leta je od oblasti prišla uredba, po kateri so se morali vsi pritoki in večji jarki v Pesniški dolini očistiti. Za izvršitev teh del so morale skrbeti občine, ki so delo nadzirale po občinskih odbornikih. Kljub navedeni oblastni zahtevi ni niti polovica kmetov izvršila tega, kar je bilo zaukazano. Sedaj, ko tega nihče več ne zahteva, se pa skoraj nihče sploh ne loti tega tako potrebnega dela. Posledica je, da je letos Pesnica poplavila osemkrat vse travnike, na katerih je voda stala po cele tedne, ne da bi se kam odtekala. V strugi Pesnice voda navadno hitro pade in če bi bili pritoki v redu, bi se voda prav tako hitro odtekla tudi s travnikov. Ker so pa pritoki zaraščeni z grmovjem in travo, ki se več let ne Po vesteh iz grških virov se upirajo Albanci, ki so pomešani med italijansko vojsko. Napadajo italijanske vojake za hrbtom in jih pobijajo. Angleški letalski maršal Woyt je moral s svojim letalom, v spremstvu petih angleških častni- ncsti nikakor ni iskati .tam, kjer niso dani J kov zasilno pristati na italijanskem otoku Sicilija našteti pogoji za izboljšanje travnikov. Te po- i in je bil ujet. Nahajal se je na poti na novo 3luž-goje za izboljšanje je pa treba začeti izvajati \ beno mesto kot namestnik poveljnika angleškega s skupnimi močmi, in to vsak na svojem trav- i letalstva v Sredozemlju. njj{uj \ Iz Rukovine, ki so jo zasedli Rusi, izseljujejo i Nemci s pospešeno naglico svoje sonarodnjake. Potrebno pa je tudi obojestransko razumno J ski Ujl^Bmi-« MH!MlJi* -V^ . ?> % ■ * fetf i Si i h x -.,„ : f.P -v;■! š......i <.....sil , - Španija lahko ustvari nevarne zaplerfljaje V zadnjem času je postala Francova Španija zelo gibčna. Potem ko je odigrala vlogo posrednika med Francijo in Španijo, je pohitela s svojimi zahtevami glede francoskega Maroka (francoska kolonija v severnozapadni Afriki). Španska vojska je medtem že zasedla tangersko mednarodno ozemlje (nasproti Gibraltarju v severni Afriki), ki si ga je zaman Skušala prisvojiti že v zadnji svetovni vojni. Današnja Španija pa ima glede na dolgo državljansko vojno le malo pogojev za močno eunanjo politiko. Nesoglasja v samem vladnem taboru tudi ne morejo okrepiti te politike. Razgovori o francoskem Maroku pa vsekakor niso nikaka izmišljotina. Vzpostavitev Španskega svetovnega vladarstva ali imperija Bpada med glavne točke »španske falange«, kakor se imenuje glavna stranka Francovega režima. Španski pas Maroka je izhodišče za takšne težnje. Širitelji teh načrtov poudarjajo, da ima Španija pravico do ozemlja na severni afriški obali, ker so ta ozemlja pripadala španski državi še za časa Ferdinanda Katoliškega (1558—1564), Karla V. (umrl 1558) in Filipa H. (umrl 1598). Z isto utemeljitvijo pa bi potem Španci smeli zahtevati tudi Tripolis, južno Italijo, Sicilijo itd. Ugotoviti je treba, da se pristaši generala Franca ne omejujejo le na načrte, temveč da se tudi oborožujejo in pripravljajo. Tako so na primer še pred francoskim zlomom zgradili utrdbe na Pirenejih (pogorje med južno Francijo in Španijo). Se- Spanski zunanji minister Suner se rokuje v Ber-Bnu s Hitlerjem. Ob Hitlerjevi strani sta Italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški totmač dr. Schmidt danji predsednik francoske vlade maršal Pe-tain je imel kot francoski poslanik v Madridu priliko, da te utrdbe spozna. Ob koncu državljanske vojne je ostalo generalu Francu na razpolago še okoli 1300 tujih letal. Letalski minister pa je napovedal izvežbanje 2000 letalcev v tem letu ter nadaljnjih 3000 v prihodnjem. V Španiji so tudi ostala tuja vojaška zastopstva. Nejasno pa je stanje prometnih naprav, pristanišč itd. Španska oporišča pa bi v primeru pomorske borbe lahko odlično služila komur koli. Končno stališče Francove Španije bo gotovo odvisno od pomorske vojne in njenega razvoja. Angleško brodovje, pomnoženo s francoskim, Ima trenutno premoč v Sredozemlju, toda Angleži bodo morali računati z možnostjo ogrožanja s strani Španije. Današnja Španija ne misli le na vzpostavitev svetovnega vladarstva, temveč tudi na zaščito španskega sveta v Ameriki po geslu: Španski svet za Špance! Španija predstavlja med evropskimi državami veličino, ki ni velika. Toda glede na svoj zemljepisni položaj, vojaške možnosti ter diplomatske zveze lahko ustvari zapletljaje, ki bi mogli daleč presegati okvir njenega lastnega mednarodnega pomena. V zvezi s tem moramo beležiti tudi glasove, ki krožijo po svetu okoli osebe francoskega vrhovnega generala Weyganda. Ta general je bil pred meseci poslan v Afriko v francoske kolonije, da bi napravil tam red in ohranil kolonije za vlado maršala Petaina. V francoski!' kolonijah v Afriki vlada namreč močna agitacija za pobeglega francoskega generala De Gaullea. V resnici je ta general zasedel že več francoskih kolonij s svojim vojaštvom in jih priključil v francoski še vojujoči se tabor. Podpirajo ga Angleži, General Weygand je V Parizu je otvorjena framasonska razstava. Veliki framasonski mojster je zaprisega! nove člane v dvorani, koje oprema je vidna na sliki svojo nalogo rešil in ohranil nekaj kolonij za vlado v Vichyju. Moral pa bi se že vrniti nazaj v Francijo, tega pa doslej še ni storil in je ostal v Afriki. S tem v zvezi se širijo glasovi, da je ostal general Weygand v Afriki radi — Španije, ker če bi se hotela Španija polastiti kakšne francoske kolonije v Afriki — tako pravijo glasovi — je general Weygand pripravljen, da jih rajši odstopi generalu De Gaulleu. In s tem vprašanjem v zvezi je vloga in zadržanje Španije silno važno. Spominiafmo se v moSiivah rafnih! 70 letnega starčka zadela kap. Prejšnji teden je v Murski Soboti nenadoma umrl posestnik Anton Barbarlč, ki ga je zadela srčna kap. Kako so pokojnika imeli radi, je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležila velika množica ljudi. Naj počiva v miru! Smrt blage matere. V Št. Petru na Medvedovem selu je v Gospodu zaspala E m a V e -h o v a r v 83. letu starosti. Pokojna je bila velika trpinka. Več let jo je mučila zelo huda bolezen. Znala pa je svoje trpljenje darovati za razne dobre namene: za duhovnike, za misijone, za grešnike, za druge bolnike in umirajoče, za duše v vicah Itd. Bila je nekaka duša-žrtev in je želela Bogu zadoščevati tudi za grehe drugih. Kot gospodinja je rada podpirala reveže. Držala pa se je načela: naj levica ne ve, kaj dela desnica. Bila je prijateljica molitve. Ko je imela kako pot, je najrajši hodila sama, da je med potjo lahko nemoteno molila. Tudi ponoči je vstajala k molitvi. Med boleznijo je iskala utehe v molitvi. Prisrčno je ljubila presv. Evharistijo. Sv. obhajilo je prejemala, kadar ji je bila dana prilika. V zdravih dneh je bila pri šmarnicah in zornicah stalen gost mize Gospodove. Zlasti je nikdar ni manjkalo pri sv. obhajilu ob prvih petkih. Bila je tudi članica ženske Marijine družbe. Skrbno je vzgajala svoje otroke in jih zelo ljubila. Nikdar se ji ni zacelila rana, katero ji je zadala smrt najmlajšega sina, gospodarja na domu. Od odprtem grobu je g. župnik v poslovilnem govoru orisal njeno življenje. — Na dan po- je zavladala v mestu lakota in pobrala 20.000 duš. Glad je vklenll mesto v svoje kremplje znova leta 1314. In 1317. Leta 1347. je pomrla zaradi kuge polovica meščanov. Samo na enem pokopališču so položili v eemljo 50.000 ljudi. Trpljenja Londona še ni bilo konec. V kmečkem uporu vodje Taylorja, ki !e 1381 udri v mesto, so judje prestali mnogo strahu. Pod kraljem Jakobom I. je umrlo v mestu 30.000 duš, pod Karlom T je kuga pomorila 45.000 meščanov. Porazno je bilo uničevanje kuge v letih 1664. do 1666. Po uradnih zapiskih je tedaj umrlo 68.950 Lon-dončanov. Dejansko pa mnogo nad sto tisoč! Komaj je kuga prestala, je 2. septembra 1666 izbruhnil v mestu velik požar. V nekaj urah je strašno »Naprej, možje!« je zaklical Roger. »Iztrgajte dekle staremu norcu in ga privedite sem!« V tem trenutku se je zaslišal peket konjskih kopit. Konji lopovov so podivjali zaradi močne svetlobe. Mariji se je posrečilo enega zgrabiti. »Pogum, Marija!« je zaklical samotar in dvignil Marijo na konja. V roke ji je potisnil svoj samokres. Nato je konja udaril. Žival je divje poskočila in oddirjala. »Z Bogom!« je zaklicala Marija. V naslednjem trenutku je izginila. En lopov ji je sledil. Preganjanje ni trajalo dolgo. Marijin konj se je zadet od krogle zvrnil in pokopal deklico pod seboj. Od tu je streljala na lopova, ki je strele vračal, dokler ga ni zadel Marijin strel v glavo. Marija se ni mogla rešiti izpod konja in Nardovi fantje so se ji približali, da bi jo živo ujeli. Napadli so jo vsi hkrati. Marija je streljala, a zadela ni. Pač pa je zadel Lavrencij, ki je streljal od goreče hiše. Trikrat se je slišal krik iz tolpe lopovov, ko je iz starčeve roke padla puška in je on zadnjič objel s pogledom razvaline Rotenburga ... V naslednjem trenutku so pograbile trde roke Marijo in jo vlekle izpod konja. V svitu plapolajočega ognja je satanski, porogljiv obraz strmel vanjo: obraz Rogerja Aspleta. »Proč od tu!« je slišala. »Tu se bomo spekli! V desetih minutah bodo vse razvaline v plamenu. Hitro v hribe!« »Vse se temni!« je zaječala Marija in je izgubila zavest. Ko se je spet vzdramila, je čutila, da je privezana k sedlu: privezali so jo na njenega mezga. Nard je nosil s seboj Anitino truplo. Na neki jasi so se ustavili in pokopali Anito. Lopovi so izginili v gozdu, Marija in Roger sta ostala sama. Roger je ponudil jed utrujeni deklici, a ta jo je ponosno odklonila. Dolgo sta molče strmela drug v drugega. V Marijinih očeh je gorelo sovraštvo in zaničevanje. »Asplet, kaj prav za prav hočete od mene? Povejte resnico! Pripravljena sem na to, da se odkupim.« * »Koliko date?« je porogljivo vprašal lopov. »Torej ste vendar postali bandit!« Asplet je skomizgnil z rameni in odgovoril smehljaje: »Bandit gor, bandit dol! Glavno je, da človek nekaj zasluži.« »Povejte, pod kakimi pogoji me boste izpustili?« je nemirno vprašala deklica. Čutila je, da pri tem človeku ne bo našla usmiljenja, zaradi tega se je je polaščal obup. Roger je bil mislil, da je njegova ljubezen do Marij» že umrla. Ko pa je zdaj gledal Marijin ljubki obraz, jod orožjem, pa četudi samo na orožnih vajah, ni nogoče pridelati toliko življenjskih potrebščin, kot pa, če tega ne bi bilo. Tudi za to ne nosimo krivde mi, ampak oni preko naših mej, ki so vojno začeli. Gospodarski zakon je pa, da če gotovih predmetov ni in se težko dobe, se cena za te predmete sama po sebi dvigne. Tega naravnega pojava ne morejo omejiti še tako strogi predpisi in še tako stroge kazni, za kar najdemo najlepši primer zopet tam za našimi mejami. Iz vsega tega sledi, da so glavni vzroki sodobne draginje in njih krivci izven območja naše države in naše oblasti in kdor drugače govori, Je hujskač z izdajalskimi nameni, razrušiti našo notranjo silo. Taki hujskači zaslužijo vešala! Naša država in naše oblasti namreč ne morejo odpraviti navedenih vzrokov draginje in kaznovati krivce, ker so ti Izven njenega območja, bori se pa proti draginji in skuša z vsemi sredstvi ublažiti njen pogubni učinek. V ta namen Izdaja gospodarske uredbe, ustanavlja nove oblike trgovanja in skuša na vse možne načine dvigniti kupno moč državljanov. Radi tega dela zasluži oblast spoštovanje, ne pa neumestno obrekovanje. To naj si zapomnijo ljudje, ki hočejo v vsakem oziru vse najbolje vedeti, ki vsako po potrebi časa in razmer narekovano odredbo do kosti oberejo in skritlzirajo. Danes niso časi za tako postopanje, ne za medsebojno napadanje po časopisih, še manj seveda Poskusil sem eno in drugo, končno ostanem le pri .CROATIA' bateriji """""'•'"*"' " -'" • • • fiiTBimrfrgr i i *