Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ I.— Naročnina se pošilja upravniitvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi. Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. Posamezni listi dobč se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Inserati se sprejemajo do srede opoludne. Stev. 22. V Mariboru, dne 31. majnika 1900. Tečaj XXXIV. Iz govora dr. Jurtela pri Veliki Nedelji o regulacije Pesnice. O regulaciji Pesnice govori in piše se že 6iJ>JQ§la^i'803 oz. 1813 sem. Kje se sedaj nahajajo akti, na to vprašanje se nanašajoči, ni znano. Natančneje se mora stvar zasledovati od leta 1861. naprej, ko smo dobili vsled ustave deželni zbor in deželni odbor. Za vire nam morejo služiti stenografični zapisniki deželnega zbora štajarskega in knjige »die Landes Verwaltung von Steiermark«. Na podlagi teh pripomočkov se more trditi, da se je deželni zbor štajarski v drugi svoji seziji, tedaj od leta 1861 do 1866 prvikrat bavil z vprašanjem o regulaciji Pesnice. Toda, na uravnano struge, na regulacijo se ni takrat mislilo. Deželni zbor štajarski je takrat le sklenil, da se naj pred vsem reši vprašanje, če je treba močvirje po Pesniški dolini odpraviti, če je pri tem po okrajih Maribor, Sv. Lenart in Ptuj tudi dežela prizadeta (interesirana) ali ne, (ob die Entsumpfung des Pössnizthales in den Bezirken Marburg, St. Leonhard, Pettau ein Landesinteresse berühre). Iz tega sledi, da še pred 35 leti merodajni krogi niso vedeli, česar je treba, ali regulacije ali izsuševanja močvirja! Da bi se to poglavitno vprašanje vršilo, prepotoval in ogledal si je višji stavbeni svetnik Martin Kink celo strugo Pesnice, obhodil je celo dolino. Kaj je ta zvedenec na svojem potovanju našel? Našel je ter je tudi poročal, da ima cela dolina ob Pesnici neugodno lego (ungünstige Terrainbeschaffenheit), da se je nad železniško postajo Pesnica, in sicer tam, kjer se združi Cirkniška dolinca s Pesniško, pred izvršila uravnava ali regulacija obeh, da se je potem, ko se je delala železnica, tudi potoku Črnec (Crivec) struga uravnala. S temi tremi regulacijami se je doseglo to, da odteka voda naglo iz zgornjega dela doline v srednjega (wodurch ein schnellerer Ablauf des Wassers begünstigt wurde). Da je vsled tega tu Skoda tem večja, je jasno! Da bi se ta krivica vsaj deloma popravila, je c. kr. trgovinsko ministerstvo že z dopisom z dne 28. junija 1857. štev. 12.552 zaukazalo, da se ima Pesnici struga tudi na spodnji strani železnice uravnati. Ta ukaz pa je ostal na papirju, izpeljal se ni, zgodilo se ni nič! Zvedenec Kink na podlagi svojih študij, opazovanj ni spoznal, da bi bila regulacija Pesnice potrebna. Njemu je pritrdil deželni zbor štajarski in deželni odbor, v katerih so že takrat imeli Nemci odločilno večino. Deželni zbor štajarski je namre^ izrekel, da je potreba regulacije Pesnice'!e krajevna, da bi imeli od regulacije korist le posestniki nekaterih krajev, da se mora delo tem prepustiti (das Bedürfnis der Pössnizregulirung ist zunächst ein locales, der Nutzen davon kommt den Grundbesitzern einer Gegend zu, deren Thätigkeit das Meiste zu überlassen sein wird). Dne 14. junija 1866 naklonila je nemška večina deželi štajerski novi zakon, v okrajnih zastopih. Da bi tem dela ne manjkalo, je nemška gospoda sklenila v deželnem zboru v Gradcu, da so novi okrajni zastopi tisti organi, kateri se imajo s tako obširnimi podjetji pečati, kakor je regulacija Pesnice (in den Bezirksvertretungen ist ein Organ geschaffen, welches berufen ist, solch' umfangreiche Unternehmungen in Gang zu bringen). Vsled tega je deželni zbor štajarski, oziroma njegova nemška večina (in ne slovenski takratni poslanci!) sklenila, da se imajo vsi nakopičeni akti glede regulacije Pesnice tistim okrajnim zastopom izročiti ali odstopiti, v katerih obsegu teče Pesnica, ki se ima regulirati (die bisherigen Erhebungsakten bezüglich der Pössnizregulirung sind jenen Bezirksvertretungen abzutreten, in deren Gebiete die zu regulirende Flussstrecke gelegen ist). Ali je deželni odbor potem akts razdelil na okrajne zastope, ni znano. Gotovo pa je in ne da se tajiti, da je bila s tem stvar pokopana; da je mirovala dobrih osem let; da se niti deželni zbor, niti deželni odbor, da se noben grajščak, noben oskrbnik ni za Pesnico zmenil! Stvar bi bila zaspala, ko bi ne bilo leta 1874 c. kr. ministerstvo za poljedelstvo potom ces. namestnije poslalo deželnemu odooru izdelanega načrta o regulaciji Pesnice in proračuna o stroških te. Deželni odbor tega ni mogel pognati v koš. Napravil je neko spomenico (denkschrift) ter njo je z načrtom vred razposlal. Menda, ker je komisij še premalo bilo, vršila se je septembra 1876 nova po celi dolini! Pri tej priliki se je interesentom pojasnil načrt, naznanili stroški. Zaslišani so bili zastopniki občin in okrajev. Med temi se je pokazalo nasprotovanje. Od začetka sem je glede regulacije prepir med interesenti o tem: 1. ali bode mogoče z regulacijo za-braniti res vsako povodenj po celi dolini; Listek. V viharnih časih. Priredil J. Toman. (Dalje.) Na nedeljo pa so bili zopet vsi povabljeni v cerkev. In veliko jih je bilo, ki so se že veselili, kaj bodo zopet slišali. To kar so slišali, je bilo nekaj novega, posebnega, in jim je vzbujalo misli, katerih še nikdar niso premišljevali. Morali bi biti torej vsi enaki. Ni ga, ki bi jih smel svariti, njim zapovedovati, ker je vsak sam sebi najboljši vodnik. Spominjali so se, kako jim je gospod župnik marsikatero britko resnico v oči povedal, zoper katero niso imeli nobenega izgovora. Tega zdaj ne bo več. In kaj pa grajščak? Ta zdaj, ker si je takega učenika povabil, gotovo ne bo hotel, da bi se mu še zdaj priklanjali. Tudi on nam je enak. Kakšno veselje! Marsikateri se je zdaj spominjal bolečin, katere so mu napravljali pri tlaki udarci grajščinskih služabnikov. Da bi jih zdaj grajščaku vrnili! V nedeljo je prišlo veliko ljudi v cerkev. Novi učenik je začel pridigovati: »Hočete biti še dalje kot igrača v roki teh ljudi ? Hočete še dalje s pobešenimi gla- vami hoditi ? Vstanite! Kdor ima pogum, naj se maščuje!« Tiho je nastalo, a v očeh mož je bilo videti močno razjarjenje. In naenkrat je nekdo iz množice vskliknil: »Maščujmo se!« In ljudstvo je drlo iz cerkve. Vse se je gnalo k župnišču. Tudi gospod- župnik je zapazil, da je ljudstvo zoper njega našuntano in da se zdaj hoče maščevati, pa ker se ni zavedal ničesar, v čem bi se bil zoper ljudstvo pregrešil, stopil je iz sobe med ljudstvo. Nekateri so že pesti vzdigovali in ga hoteli napasti. »Kaj hočete, zakaj ste prišli sem?« glasno zakliče župnik. Kakor blisk so padle te besede med množico. Nastala je tihota. »Takšne ljubezni se zdaj v cerkvi učite, da ste prišli nad revnega duhovnika, na Vašega župnika, da bi videli teči njegovo kri? Le pridite, udarite, kamor hočete. Dokler sem Vaše bolnike obiskaval, z Vami delil veselje in žalost, takrat ste me ljubili. In glej, komaj je prišel drugi, ki hoče vaša srca oropati zadnjega ostanka ljubega miru, postali ste moji sovražniki. Kaj Vam je oni dobrega skazal? Ali trpi z vami? Ali vas obiskuje? Oznanuje Vam slobodo! Zakaj pa ne reče grajščaku, da je tudi on Vam enak, da mu ne bodete več tlake delali, da bi njegove njive in travniki tudi vaši bili. Ali Vam je to bilo kedaj prijetno, da so njegovi služabniki Vaše telo pri tlaki večkrat do krvi raztepli. Le pojdite! Jaz sem Vam menda pogosto kaj hudega storil, ko sem Vam kazal pot, kako bi srečno enkrat prišli k Bogu v nebesa. In za to lahko umrjem, kadar hočete!« Umolknili so vsi. »Molčite« nadaljeval je duhovnik z gin-ljivim glasom »in morda premišljujete, kako sem z Vami ravnal? Deloval sem med Vami šestnajst let, ljubil sem Vas in še zdaj Vas ljubim. Odidem od tod, ako me ne umorite in drugod bom deloval v vinogradu Gospodovem. Odpustil sem Vam vsem. Le za slovo Vam hočem še kaj povedati. Ako si kdo misli, da sem ga kedaj razžalil, ga zagotavljam, da bom na kolenih Boga prosil za odpuščanje«. Solze žalosti so tekle po licu hudo skušanega duhovnika. Te besede so kakor ogenj žgale srca poslušalcev. Kaj pa jim je ta duhovnik storil hudega? Ali ni bil vedno njih prijatelj? Ali jim ni vselej očetovsko svetoval, ko je nesreča prišla in vselej z veseljem hitel k njim, ko je kateri izmed njih zbolel, ga tolažil in krepčal? Ali je neusmiljeno in trdo ž njimi ravnal? Grajščak je novega učenika sem poklical, in ta jim slobodo in prostost oznanuje in moramo mu vendar tlako delati in trpeti, tedaj če bode mogoče regulacijo tako izpeljati, da bode struga Pesnice sprejela vso vodo, katera sega ob povodnji večkrat od enega brega do drugega, in prihaja tudi iz vseh postranskih potokov, grab in dolinic? Če ta uspeh regulacije ni zagotovljen, potem bi bili stroški izdani zastonj. Tako misli in govori istinito en del posestnikov! Drugi se zopet bojijo, da bi po izvršeni regulaciji ne bilo več mogoče travnikov ob Pesnici napajati brez posebnih priprav. Drugi zopet tirjajo odgovor na vprašanje: 2. Ali se bodo mogle napraviti posebne priprave za napajanje travnikov in koliko bi te stale ? To vprašanje zanima posebno one posestnike travnikov, kateri stanujejo v srednjem delu doline. Kajti tu se nahaja stara Pesnica; travniki ob tej so slabši od drugih, dajo le eno košnjo, malo in slabe krme. Tu tedaj je vladal in vlada še strah pred regulacijo, ker se ne ve, kaki bi bili nasledki! Zastonj se je L 1876 izreklo le 15 občin za regulacijo, sedem njih je nasprotovalo. Tudi zastopnik okraja Ormož, ki ni bil Slovenec, ni hotel pritrditi, ter se je izgovarjal, češ, da mu manjka potrebnih informacij, da primanjkuje potrebnega denarja. Grof Wurmbrand z Borlna govoril je takrat v deželnem zboru štajarskem o regulaciji Pesnice te-le besede: »Wenn wir den Landeshaushalt nicht belasten wollen mit Auslagen, die nicht ganz unbedingt nothwendig sind, so müssen wir gestehen, dass diese Pössniz-regulirung, wenn sie auch ein Lieblingswunsch von uns wäre, vorläufig dem allgemeinen Bedürfnisse des Sparens geopfert werden muss. Es ist diese Arbeit, wie mir scheint, keine unbedingt nothwendige und dringende, und was hier wesentlich in Betracht zu ziehen ist, es ist keine solche, von deren günstigen Resultaten wir vollkommen überzeugt sind!« In vendar je bil grof Wurmbrand poslanec velikega posestva, je stanoval v ptujskem okraju prav blizu Pesnice! — Od leta 1876 pa do leta 1897 je vprašanje o regulaciji Pesnice mirovalo; leta 1897 spravili so ga slovenski poslanci pred deželni zbor štajarski iz lastnega nagiba, v peti seji dne 29. jan. 1897 je poslanec Robič njih predlog utemeljeval. Na pomoč ni prišel noben oskrbnik, noben okrajni zastop, nobena občina. Poslanci so morali pisati, da so se sprožile peticije v podporo stavljenega predloga! Danes pa nastopajo lažnjivci in obrekovalci, trdeč, da so slovenski deželni poslanci glede tega vprašanja kmete zapustili! — Dne 3. sušca 1897 se je deželni zbor bavil z vprašanjem ter je stavil na poročilo dr. Jurtela sklep, da se ima s pripravami pričeti. Takratni ces. namestnik Bacquehem sam je posegnil v ko nas njegovi služabniki hudo mučijo. Bolje bi bilo, račun delati z grajščakom. Tako je množica začela premišljevati. »V grajščino pojdimo«, se je naenkrat slišalo več glasov, »tam naj nas rešijo tlake, naj nam dajo jesti in naj iz ječe izpustijo vse, ki so tam zaprti«. »Imam tam očeta«, kliče nekdo. »In jaz dva brata«, oglasi se drugi. »Moj sin je tam že od spomladi za to, ker ni mogel iti na tlako«. »Lepa je taka sloboda in prostost, katero nam je grajščak sem pripeljal«. »Pojdimo si po njo! Naj nam jo grajščak da, ker je hotel, da o nji kaj izvemo. Saj imamo zagovornika, tega novega učenika«. »Pojdimo!« kričali so vsi in vse se je drlo proti grajščini. Grajščak gotovo ni pričakoval takega obiska. »Kaj pa je? Poglejte, zakaj sem gredo?« reče grajščak novemu učeniku, ko je videl, kako vse hiti v grajščino. »Mislil sem, da bodo šli nad župnika. Ali ga morda že s seboj vlečejo?« Župnika pa med prišleci ni bilo. »Kaj hočete, zakaj ste sem prišli?« kliče novi učenik. debato, ker se je prej o stvari temeljito informiral ter je pred celim zborom obljubil, da 'se bode vlada za stvar brigala in se ž njo pečala. S tem se je spravila stvar v pravi tir! Žalibog, da se je regulacija naopak začela, to je spet od zgoraj navzdol, namesto od spodaj navzgor, od iztoka proti izviru. Aniža na Zgornjem Štajarskem se je od spodaj navzgor regulirala in je delo davno izgotovljeno. Mura se je pa že od zgoraj navzdol regulirala in tako pride spodnji kos od Radgone do Ljutomera, kateri bi moral biti prvi, najpozneje na vrsto! Regulacija Mure je stala do leta 1889 2,008.308 gold. vzdrževanje del 547.862 fl., skupaj 2,556.170 fl. Stroški za vzdrževanje od 1. 1892 do 1. 1899 bili so proračunjeni na 435,000 gold. Že tukaj so slovenski davkoplačevalci precej zraven pomagali! Oni tedaj imajo pravico zahtevati, in ni njim potreba prositi, da pride vendar enkrat tudi Pesnica na vrsto, da se tudi za reguliranje te skrbi! — Dne 10 febr. 1898 se je spet govorilo v deželnem zboru o Pesnici, ker je koncem leta 1897 posebna komisija obhodila spet Pesnico. Poročevalec bil je spet dr. Jurtela in so se predlogi sprejeli. V ravno isti seji je deželni odbornik dr. Schmiderer povedal, da je c. kr. ministerstvo za poljedelstvo nasvetom komisije z leta 1897 pritrdilo, da je regulacija Pesnice zagotovljena (indem wir die Sicherheit haben, dass in absehbarer Zeit die ganze Regulirung der Pössniz in ein actuelles Stadium treten wird.) Aprila 1900 pa pride oskrbnik nemškega viteškega reda in pravi kmetom, da mora še le on vprašanje o regulaciji Pesnice dognati! Že takrat se je za delo prva svota po 20.000 gld. določila; porabila se, se v6, ni za spodnji del, ampak za zgornji del do železnice! Gotovo radi tega, ker je ta bliže Gradca, nego oni od Možkanjc do Drave! V deželnem zboru v Gradcu pa odločuje nemška večina, pa ne osem slovenskih poslancev; ti tedaj niso mogli ne naopak regulacije zabraniti! Ko je dr. Schmiderer dne 10. febr. 1898 govoril o državni podpori za regulacijo Pesnice, imenoval je to »veselo vest« (erfreuliche Mittheilung, — weil sich darin das Bestreben der Regulirung ausdrückt, dass wir die Pössniz endlich reguliren, — dass die dritte Strecke, die Ausmündung in die Drau, auch in Angriff genommen werden kann). — V 18. seji dne 19. aprila 1899 razpravljal je deželni zbor spet o Pesnici; poročal je spet dr. Jurtela. Predlog je bil sprejet. Vse to kaže, da so se slovenski posianci — vsi brez izjeme — zadnja leta krepko in pri vsaki priliki potegovali za regulacijo Pesnice. Kdor nasprotno »Slobodo in prostost hočemo, katero ste nam Vi oznanovali. Imamo tu v ječi svoje znance, spustite jih in odpravite tlako«. Novi učenik ves prestrašen pogleda grajščaka, kakor da bi pričakoval od njega pomoči. »Potolažite jih!« rekel je grajščak. »Bojim se, da bodo hoteli s silo si pridobiti slobode in prostosti«. Novi učenik se je zaničljivo nasmehljal in je začel govoriti: »Bratje, pomirite se! Hočete storiti nekaj, kar nasprotuje ljubezni, ki bi imela med nami vladati. Grajščak je Vaš oče, morate mu biti pokorni, ga častiti in mu pomagati. Le pojdite mirno domu in pozabite na stare krivice«. »Kaj?« kričali so vsi »Mi bi morali pozabiti in grajščak sme z nami storiti, kar hoče? Zakaj pa mu Vi, novi učenik, tudi ne poveste tega, kar ste nam rekli, ker grajščak je še zdaj takšen, kakor je prej bil. On Vas je poklical sem k nam, mi Vas nismo klicali, naj torej on prvi začne z lepim izgledom. Hočemo slobodo in prostost. Učili ste nas, naj se maščujemo. Grajščak nas je mučil dovolj, naj zdaj vse popravi. Naj govori grajščak sam, Vam ne verujemo več. Igrate se z nami in za hrbtom se nam posmehujete v grajščini pri polni kupici«. trdi, obrekuje in laže! To pa ni pošteno. Slovenski poslanci nikomur ne branijo, kdor hoče iti za svoj denar, za svoje pravice v Gradec prošnjačit; obrekovati pa se ne puste od nikogar. Da se izve cela resnica, ponovil je govornik kratko dolgo zgodovino pesniške regulacije. Beseda se bode uresničila. Pesnica se bode regulirala, ako bode vlada pritiskala in pomagala, sicer nikdar! Politični shod v Št. Iljn v Slov. goricah. Še živimo Slovenci ob severni meji slovenski, krepko živimo in ne maramo se še danes ali jutri udati sovragu na milost ali nemilost. To nam je jasno dokazal shod jareninskega političnega društra, ki se je vršil zadnjo nedeljo v Št. Ilju v Slov. gor. tako sijajno in veličastno v pričo velikanskega števila zavednih šentiljskih Slovencev, kakor še nikdar poprej noben shod. Iznena-dila, da v srce ganila je vse rodoljube, ki so od drugod došli, tolika množica zavednih šentiljskih Slovencev. Celcerjevi prostori so bili v pravem pomenu besede prenapolnjeni. Štirje govorniki so nastopili, govorili drug navdušeneje od drugega. »Slov. Gosp.«, daleč premajhen si, da bi mogel sprejeti vse lepe nauke in iskrene besede izgovorjene na tem shodu. Vsak udeleženec shoda si jih je gotovo globoko vse zapisal v svoje zvesto slovensko srce. Shod je otvoril z iskrenim pozdravom podpredsednik političnega društva, Fr. Thaler. Poslanec Lendovšek je v obširnem prepričevalnem govoru pojasnil, zakaj so slovenski deželni poslanci izstopili iz deželne zbornice in kake vnebovpijoče krivice se gode slovenskemu ljudstvu na Štajarskem. Omenil je tudi, kako je ob delegacijskem zborovanju v Pešti krivo poučil grof Stiirgh svitlega cesarja, češ, slovenski poslanci so brez tehtnega vzroka zapustili Gradec. Po dvorani so kar zašumeli razjarjeni klici: .....Sturghu! Rekel je poslanec, da napočijo pravičnejši, boljši časi za narod naš na Štajarskem še-le tedaj, ko bomo ločeni od Gradca. Ves zbor navdušeno zakliče: Proč od Gradca! Naposled poslanec še navdušuje volilce šentiljske občine za bližajoče občinske volitve, da bi se jih udeležili vsi do zadnjega moža in tako podrli gospoda Pistorja in njegove privržence na slovenskih šentiljskih tleh. Končno je zaklical: Naprej zastava Slave, Naprej slovenska kri, Za vero, dom cesarja Naj srce nam gori! Grajščak se je že umikal pred množico, ki je vedno bolj silila v grajščino. »Dam Vam vse, česar si želite, le pojdite mirno domu«. »Dajte nam hitro, kar nam hočete dati. Odprite ječe in nam napišite pogodbo z lastnim pečatom. Drugače ne gremo odtod«. »Zapovejte jim, da se tako drzno ne obnašajo« rekel je grajščak novemu učeniku. »Ne morem jim vsega dati, kar želijo«. Pa tudi novi učenik je bil poln strahu. Seme, katero je vsejal, mu je zrastlo naglo čez glavo. Hotel je kaj govoriti, pa njegova zgovornost ga je zapustila. (Dalje prih.) Smešničar. Tinček: »Kam pa tako hitiš, Gregec?« Gregec: »Po zdravnika, moja žena mi nič kaj ne ugaja«. Tinček: »Počakaj, Gregec, grem tudi s teboj; moja žena mi že dolgo ne ugaja«. A: »Za Boga, kakšen si po lici! Kdo te je tako razmesaril?« B: »Ej, z ranocelnikom sva se stepla«. A: »Pa si ga vendar zatožil?« B: »Zakaj neki? Saj mi je rane brezplačno zašil!« Burno vsesplošno odobravanje je sledilo vrlo iskrenemu govoru našega poslanca. Predsednik mu izreče zahvalo, ves zbor pa zaupanje njemu in vsem slovenskim poslancem. Mnogi kličejo: Dokler ne dobimo svojih pravic, ne pojdite v Gradec, prihajajte pa med narod! Veleposestnik Mlakar je dobro ubral strune razpravljajoč, kako se nam je treba Slovencem v gospodarskem oziru zjediniti v zadruge in se oklepati naših denarnih zavodov. Le če bomo v gmotnem oziru močni, se bomo lahko z uspehom branili. Zato je iskreno priporočal navzočim v vsestransko podporo lepo se razcvitajočo šentiljsko posojilnico. Tudi ljudskega štetja je omenil in vspr>dbujal zborovalce, naj se takrat ne dado zapeljati, da bi nemščino povedali kot obče-valni jezik, kajti upravno sodišče je izreklo, da tisti velja vsak za Nemca, ki navede nemščino kot občevalni jezik. Pri ljudskem štetju ne briga ne Pistorja ne drugih, ali šentiljski Slovenci znajo nemški ali ne. Za ljudsko štetje znajo le slovenski. Narodni gostilničar Peter Novak je v prav poljudni besedi vzbujal v zborovalcih ljubezen do domače slovenske šole. Vsi drugi narodi poučujejo otroke v ljudskih šolah le v maternem jeziku, le slovenski otrok bi se naj le v nemščini učil brati, pisati itd. Vsi Nemci bi kričali, 'če bi kdo hotel nemške otroke spraviti v čisto slovenske šole. Kar je Nemcu všeč, to je tudi nam prav. Otroci takih šol so največji siromaki. Tam se vzgajajo ljudje, ki enako nezvestim vojakom bežijo v tuji tabor, da bi potem streljali na lastni svoj narod. Oba govornika sta si zaslužila burno pohvalo. Kaj zvesto so zborovalci poslušali svoja stanovska tovariša. Društveni predsednik je na to prečital in razložil resolucije, ki se tičejo naše ločitve od Gradca in vseh prememb, ki so s ločitvijo nujno v zvezi. Vse te resolucije, kakor tudi one za obrtno šolo, za gospodarsko šolo, za zimske kmetijske tečaje so bile z odobravanjem sprejeta. Društveni predsednik potem navdušuje navzoče, posebno še mladeniče, naj skrb^ za to, da bo v vsaki slovenski hiši naročen »Slov. Gosp.,« da bode mladina raje prebirala knjige bralnega društva. Pouka je treba najprej, potem bo prišla prava zavest. Poda še mnogo koristnih naukov zborovalcem in končno izrazi željo, naj bi lepim besedam sledila tudi dejanja, naj bi vstrajno delali vsi, da se slovenska meja ne pomakne dalje proti jugu. Ko poslanec odgovori na nekatera vprašanja volilcev, predsednik shoda Fr. Thaler, prisrčno zahvali vse zborovalce za velikansko udeležbo in s trikratnim živio-klicem na papeža in cesarja zaključi najznamenitejši šentiljski shod. Politični ogled. V delegacijah se vse lepo dovoljuje, kar ministri zahtevajo. Letos znašajo potrebščine 16,000.000 K. več ko lani, torej vse skupaj 362,854.411 K. Štajarski Slovenci nimamo nobenega zastopnika v delegacijah. Edini, ki niso z vsem zadovoljni, kar ministri hočejo, so Cehi. Kranjski delegat Vencajz je v delegacijah zavrnil grola Stiirgha, ki je cesarju krivo poročal o izstopu štajarskih deželnih poslancev. To je grofa tako zabolelo, da se je pozneje hotel oprati. A zopet se je zakopal. Rekel je namreč, da pozna težnje slovenskega naroda iz lastne skušnje in da ve, da bi se slovenski narod rad ponemčil. Nemški tovariši so ga debelo gledali, ker vedo, da grof ne občuje s Slovenci, razven če ima v Halbenrajnu kakega slovenskega hlapca ali deklo. Štajarski Slovenci smo delegatu Vencajzu hvaležni, da je nastopil proti Stiirghu. Avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand se oženi z grofico Chotek. Dunajski uradni list bo to naznanil na binkoštno nedeljo. Poroka se bode vršila med 15. in 22. junijem. Občinske volitve na Dunaju so izpadle ugodno za krščanske socialce. V občinskem zastopu bodo imeli veliko večino. Liberalci, Wolfianci in socialdemokrati so nastopili v drugem volilnem razredu skupno proti krščanskim socialcem, a so bili premagani. Veselje in navdušenost med krščanskimi volilci na Dunaju je nepopisno. Zveza nemških katoliških kmetov na Štajarskem ima dne 5. junija svoj shod v Gradcu. Prišli bodo govorniki iz Gornje Avstrijskega. Vojska v Južni Afriki. Angleži so sedaj vendar-le prekoračili oranjsko-transval-sko mejo in s tem zaključili vojno v državi Oranje. Pri prehodu čez reko Vaal niso zadeli ob nikak odpor od strani Burov, ki so samo razdrli most in se potem umaknili kakih pet milj severno v Meyertom. To mesto leži ob železnici ob pobočju gore Klip-River, kjer izvira istoimenska reka. Poročilo, da bodo Buri skušali ovirati prehod čez reko Vaal, se toraj ni obistinilo. Na dveh ali treh krajih so se angleške čete neovirano podale čez reko in kmalu dospo do Johannesburga. Kaj se zgodi s tem mestom, sedaj še ni znano. Od angleške strani se še vedno trdi, da so rudniki v veliki nevarnosti, mej tem ko Buri to vest najodločneje zanikavajo. To je verjetno, ker bi trpeli škodo tudi domači lastniki rudnikov. Oranjci so se seveda podali vsi na svoja domovja, istotako velika večina Transvalcev. Pričakovati je v najkrajšem času konca vojske z udajo jburske armade. Dopisi. Celje. (Železna trgovina ,Merkur' o tvor je na.) Pretekli teden otvorila se je teško pričakovana železna trgovina »Merkur«, nahajajoča se v rokah premožnih slovenskih narodnjakov. Ker zadeva glede naslova te trgovine še ni rešena, prevzel je do rešitve iste trgovino gospod Peter Majdič. Vedno naraščajoča surovost celjskih nemških hujskačev proti Slovencem je bil eden glavnih povodov, da se je ta trgovina osnovala. Štajarski Slovenci prišli so do prepričanja, da bi bila največja neumnost, rediti še nadalje gade, ki jih v zahvalo nesramno pikajo. Vsled tega stremijo Slovenci v zadnjem času po tem, da si snujejo lastne narodne trgovine in s tem podpirajo lastno obrt, ne pa nehvaležne in hinavske tujce. Do tega so nas privedli nasprotniki sami, ki so postali — slovenskega kruha pijani. Koliko so si nemci prizadevali, da bi ustanovitev te trgovine zabranili. Vse nemštvo delalo je složno na pogibelj Merkurja. Blatili so ga nekteri po časnikih, no drugi bolj po vsakdanje z jezikom, še drugi tako »po domače« z blatom po zidu — vsak pač po svojem okusu in sposobnosti. Celo naša »Domovina«, ki je krepko odbijala napade nasprotnikov s tem, da se je potegovala za Merkurja, prišla je večkrat — ranjena iz bojišča. Vse, vse se je bilo zaklelo proti Merkurju. Pa kaj jim je pomagalo? Vse njih hudobne namere so se razbile ob vstrajnosti in nevstrašenosti peščice slovenskih veljakov. Slovenska železna trgovina »Merkur« danes obstoji in bode obstala vsem tistim nevoščljivcem v zasmeh in jezo, ki so jo hoteli ugonobiti! S svojim nagajanjem in vsakovrstnimi ovirami proti njej, delali pa so najboljšo reklamo za njo, za kar se njim bo svoj čas izrekla od Merkurja še gotovo »posebna« zahvala. Živila slovenska železna trgovina Merkur. Slovenci: Svoji k svojim! Mala-Nedelja. (Zadružno življenje). Dne 27. maja ustanovili so obče znani rodoljubi in vzorni narodnjaki v Mali-Nedelji, tolikanj potrebno in koristno kmetijsko zadrugo. Ker ni bilo mogoče si. organizatorju zadrug gsp. Kaču samemu volitve vodit priti, storil nam je to po zelo podučljivih besedah in s podukom iz posebne prijaznosti gosp. Fran Posinger, tajnik zadruge in posojilnice iz sv. Trojice, odkoder se je tudi par drugih odličnih gostov našega zborovanja in volitve vdeležilo. Ker želim o vsem našem dosedanjem delovanju v prihodnje obširneje spregovoriti, omenjam samo, da so se v načel-ništvo volili z vzklikom soglasno sledeči gg. iz Male-Nedelje in okolice: Franjo Kocbek, posestnik v Mali-Nedelji, kot načelnik, Matej Rantaša, posestnik v Drakovcih, namestnikom Ignacij Kosi, zastopnik veletržtva in posest, sin, tajnikom Jurij Miki, posestnik, župan v Malinedelji, blagajnikom Janko Miki, posestnik v Terbegonjcih, France Gašparič, posestnik v Drakovcih, odbornikom. V nadiorništvo izvolili so se soglasno sledeči gg. L. Slana posestnik v Moravcih, kot predstojnik nad-zorništva, Ivan Vuk, posestnik in trgovec v Terbegonjcih, Tone Belšak, posestnik v Bo-dislavcih, Martin Verbnjak, posestnik v Moravcih in Matija Cagran, posestnik v Terbegonjcih. Navedena imena načelstva in nadzorstva novo ustanovljene zadruge v dični Mali-Nedelji kažejo in pravijo dovolj, da se je to mlado društvo posadilo na trdna in stanovitna tla, katerej želimo še nebeškega blagoslova. Iz Polzele. Ce gre tvoja pot, dragi bralec, po lepi savinjski dolini, in če prideš iz Sv. Petra blizo do cerkve in vasi Polzelske, se nehote ozreš na lepo prostorno novo pokopališče poleg ceste. Zates, vsakdo prizna, da našemu pokopališču s svojim močnim obzidjem in z lično kapelico sredi lepih nasadov — ni najti blizu kje enakega. Je tudi nekaj, če naši ljubi ranjki — in mi sami enkrat — počivajo na prijetnem prostorčku. Posebna zahvala gre posestnici tukajšne grajščine v Šeneku, Mariji pl. Pongrac. To pokopališče so nam preč. g. opat celjski na praznik vnebo-hoda Gospodovega ob navzočnosti mnogih duhovnikov in nebrojnega ljudstva slovesno blagoslovili. Imamo pa v naši fari še drugo znamenitost, t. j. podružnica Sv. Križa na Gori Oljki. Dragi bralec, ali si že bil kedaj na Gori Oljki? Ako ne, naj ti bo žal in hitro popravi to zamudo. Mi Slovenci tako radi cenimo vse, kar je tujega, na lastne dragocenosti pa se včasi prav nič ne oziramo. In tak biser v Savinjski dolini je Gora Oljka s svojo cerkvijo. Dohod je tako lahek, iz Pol-zelskega kolodvora dospeš, če količkaj stopiš, skoraj večinoma po senci, tjagor v poldrugi uri, iz Rečice na Paki, kjer je nekoliko bolj strmo, pa še prej. Slavni Orožen piše, da se vidi odtod 75 cerkev, in to je istina! Ne zabi stopiti tudi v spodnjo cerkev — kripto, ki je vsa prenovljena. Blizo 100 lučic ti razsvetljuje Božji grob, in ob strani dve kapelici, Srca Jezusovega in Lurške Marije, delo mozirskega podobarja Ivana Cesarja. V cerkveni hiši dobiš tudi okrepčalo za žejno grlo, a treba se ti je prej oglasiti pri cerkvenem predstojništvu. Tako pri nas dobro napredujemo. Stori se marsikaj za božjo čast in občno korist. Saj imamo pa tudi vrl občinski odbor, čeravno se je o svojem času po nepotrebnem mnogo pisarilo o naših občinskih volitvah. Na čelu občine pa je mož, sicer ne kmečkega stanu, pa kmetov odkritosrčni prijatelj, zares naše gore list! Zavedni pa smo tudi, saj beremo dobre časnike, pred vsem pa si nam ljub poleg «Domoljuba», ti »Slovenski Gospodar«. Ce me bo hmeljska kupčija spravila v dobro voljo, ti utegnem še kedaj kaj poročati. Razne stvari, Iz domačih krajev. Imenovanje. Praktikant pri okrožnem sodišču v Celju gsp. Karl Falesehini je imenovan avskultantom. Premeščenje. Poštni oskrbnik Ivan Pro-haska je prestavljen iz Ptuja v Maribor. Topilničarsko upravništvo. Pomožni uradnik pri topilničarskem upravništvu v Celju Viljem Kriška je imenovan računovodskim asistentom. Novo pošto so dobili v Koprivnici v brežiškem okraju. Javni shod političnega in gospodarskega društva ljutomerskega, ki se je vršil dne 27. maja pri Sv. Juriju na Ščavnici, bil je prav dobro obiskan. Okoli 300 vrlih posestnikov je navdušeno odobravalo obširni govor deželnega poslanca gosp. dr. Rosina in gosp. dr. Brumna. Pod predsedstvom gosp. župnika Kunce in župana Jurija Brumen sklenile so se na predlog g. Košarja od Sv. Jurija sledeče resolucije: I. Na javnem shodu ljutomerskega političnega in gospodarskega društva dne 27. maja 1900 zbrani zborovalci izrekajo: a) slovenskim deželnim poslancem svoje zaupanje in odobravajo izstop iz deželnega zbora, II. dalje b) izrekajo, da zahtevajo ločitev slovenskega Štajarja v upravnem, šolskem in gospodarskem oziru ter ustanovitev posebnega oddelka namestnije za južni Štajer; c) želijo, da se za slovenske kraje štajarske in koroške ter za deželo Kranjsko ustanovi posebno nadsodišče v Ljubljani, d) ter ustanovitev vseučilišča za Slovence v Ljubljani. Ko se je zborovanje sklenilo, izreklo je še premnogo posestnikov željo, naj bi se v kratkem zopet priredilo v gornjeradgonskem okraji podobno zb•> Badgane št« 11. J U 1 ,) ° LUl VJ i Henrika Krapeka, Dohod k vili skoz Grabengasse, Bad- in Fabriksgasse. Priporoča fotografijska dela vsake vrste od medajlonove do človeške velikosti, ter vse najboljše in najhitreje izvršuje. Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki za v molitev priporočene ranjke. Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr. K obilim naročilom se priporoča Tiskarna sv. Oirila v Mariboru, Veliko zalogo švicarskih ur * Razpošilja se po postnem povzetju. Neugajajoče ali slabo idoče ure ako se v 14 dneh povrnejo se zamenjajo ali vrne denar. Cenjena gospodinja! Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda." Dobiva so povsod. 12 zaloga pri Ivan Jebačinu v Ljubljani. "<■ „ »o.o« 'o,,« °o.o° °o o o° o o o® »ono» °o 00° °o o 0° °ooo° °o o ^(i Umetno-obrtna delavnica cerkvenih kamnoseških in podobarskih del i kamnoseka J. F. PEYER-ja SS v JMariborn, Moscbiiieig-Allee, Hilarinsstrasse, Carneristrasse. Izdeluje altarje, prižnice, obhajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd. Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte. Posebno se bavi z napravo na-|fH grobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita. Solidna postre&ba in prav nizke cene. n Prikladni darovi za sv. "birmo. Najizvrstnejše ure, zlate, srebrne dobite pri 2-5 MARIBOR Gosposka ulica 26 MARIBOR Podružnica: Dravska ulica 15 Maribor. Budilniki, anker od 1 gld. 20 kr. višje Budilniki, koledar od 2 gld. naprej. Nikljeve ure, rem. ank. od 2 gld. 50 kr. naprej. Srebrne ure rem. 4 gld. ankar 6 gld. in višje. Zlata ura za gospe od 10 gld. naprej, za gospode 20 gl in višje. Safhausenske točne ure od 16—24 gld. Kupuje staro zlato in srebro Ure na nihalo ki bijejo ure 10 gld., ki bijejo četrte od 20—30 gld. Podobe z godbo tudi na obroke. Zlati poročni prstani od gld. 1-50—10 Zlate verižice gl. 3-65 Srebrne veriž. gl. 2-12 Uhani, igle, napestnice, noži in vilice, očala, nanosniki in toplomeri raznih vrst. Popravila in vrezke izvrši hitro in ceno. Ilustrovani ceniki zastonj: — V zalogi tiskarne sv. Cirila v Maribora se dobi Za birmance lep spomin in sploh za odrasle koristen molitvenik 99 DUHOVNI 11 RTE C" v V. natisu. Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 250 straneh še pouk za sveto birmo in 169 svetih pesmi: velja nevezan s podobo vred 32 kr., v usnje vezan z zlatim obrezkom 85 kr., v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo 95 kr. birma, Pouk in priprava za ta sv. zakrament za šalo in dom v III. natisu. 1 kom. velja 6 kr., 10 kom. 55 kr. in 100 kom. 4-50 gld. famamice Mariji, majnika kraljici v venec splel Martin Jurkovič kn. šk. duh. svet. in župnik pri svetem Petru poleg Maribora. 31 premišljevanj za Marijini mesec v ljubki domači besedi. Marijne prelepe čednosti se priporočajo v podobah zalih cvetic, da si jih Marijni častilci ložje zapomnijo in raje posnemajo. Prodaja tisk. sv. Cirila Broširana knjiga 80 vin. Vez v platnu K 1*30 Vez v usnji K 160 — Poštnina 10 vin. — Razpošilja se le proti predplačilu. für politischen, culturellen und wirtschaftlichen Interessen der Kroaten und Slovenen. Edini v nemškem jeziku na Dunaju izhajajoči tednik za hrvaške in slovenske koristi. — Celoletna naročnina 8 kron, polletna 4 krone. Uredništvo in upravništvo: Dunaj, I. Plan-kengasse 4. 3-4 Vožnje karte in tovorni listi v AMERIKO Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie, Antverpen vozi naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijovana od visoke c. kr. avstr. vlade. — Natančna pojasnila daje: Red Star Linie, Dunaj IV. Wiedenergurtel 20 ali pa 16 Anton Rebek v LJubljani — Kolodvorske ulice 34. Julij Popper, Innsbruck — Bahnstrasse 8. Semena za peso kakor tudi raznovrstna semena za vrtnarijo in poljedelstvo, vzlasti za različne trave "BC čista ali mešana, priporoča M. Berdajs, trgovina s semenom in mešanim blagom v Mariboru. 9-12 Srebrna ura z dobrimi kolesci 6 gld. Z najfinejo uredbo in posebno močnimi pokrovci 7 gld. 50 kr. ♦ Srebrna ura, z dvema pokrovcema in ^ dobrimi kolesci velja 7 gld. 50 kr. + Najfineja, močna trpežna ura 8 gl. 50. ima AITOH RIFFMMI, urar, Maribor, Gosposka ulica 5 (vis-ä-vis Grubitsch) >0