24b. številka.^ -^rr- „EDINOST" trhmia etikr:it na dan. rszun nedelj in praznikov. ob 4 uri poj>oludne Naročnina znaša : u crto leto........24 kron u pol leta........12 u ćetrt leta........ 6 u en n»e-ec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na naroči* brez priložene naročnine se uprava ne o*ira. Po tobakamsh v Tr*tn -e prodajajo po- mne/tic >tevilkf- p<» 6 stotink (3 dtŽ.>; irven Tns psi p«» 8 stotink (4 dvt i Trle fari A fr. S-rt. Trst. v torek dne 28. oktobra 1902. Tečaj XXVII Glasilo politirnega društva „Edinost'- za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslan«, osmrtnice in javne zalivale domaći oglasi itd . se računajo po pogodbi. Vai dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi *e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna >e nahajata v ulici Carintia tv. :», II. nadstr Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. VABILO na redni občni zbor k k * * * in javni shod, katerega priredi politično društvo „Edinost" v nedeljo, dne 2. novembra 1902. ob 4. uri popoludne v Sancin-Cemotovi 8vorani v Skednju. VSPORED: I. Nagovor predsednika ; 'J. Poročilo tajnika; .'{. Poročilo blagajnika ; 4. Volitev novega rxlbora ; ."». O političnem položaju ; poroča gosp. državni poslanec V. Spinčić. ♦ ». Poročilo o političnem položtju v Trstu ; poroča goep. deželni poslanec dr. O. Rvbar. 7. Eventualnosti. Na obilno udeležbo vabi ODBOR. Srbsko-hrvatski spor. Kavno je izišla 1" stranic o'>sezajoča, nemški pisana ptošurica z jedinim naslovom »Der serbo-Kroatische S t r e i t«, — brez podpisa in naznanila tiskarne. Pisatelj, ki je gotovo Siovau, naj brže dalmatinski Srb, zatajuje tako silno svoja Ču-itva, predstavljaje razna mišljenja in dejstva, da zaslužuje vse priznanje radi izredne nepristranosti. On nič ne priporoča, kako nrj bi bilo, temveč govori parno, kako je sedaj dejanski. Prepušča čitatelju, kako naj sodi, in je v vaej razpravici v resnici podoben sodniku, ki pred razsodbo zbira vso snov, tla bi toliko pravičniše so-d.li o njej on in drugi eotlniki žnjim. Čeravno smo Slovenci že mnogotero poučeni o srbsko-hrvatskem navskrižju, vendar dobivamo tudi iz tega kratkega spisa novih f O D L I b T * K. 1 28 MELITA. Povest iz nase d«be. gpiaal Josip Evren Turnir ; prevedel Kadi. Drugi del. XI. Iz velike dvorane, kjer je bilo po gro-fjvi odredbi vse prirejeno za ples, čuli so se nakrat skladni zvoki glasovi i j a. Neki častnik je šel k glasovirju in ker je peval lep bariton, želel se je producirati. Izbral si je .Schumannovo kompozicijo »Die z\vei Grena-diere«. Peval jo je svojim zvonkim glasom, Kakor navadno {»evajo diletantje. Ko je bil pn zaključku in so se razlegali po dvorani prvi akordi marseljeze, odprla so se vrata in Branimir je vstopil v sobo. »Prišel sem za svojo ženo*, je rekel šaljivo podavši roko gospodarju. >V Deli-dvoru nisem našel nikogar; pa, ker mi je bilo samemu dolgočasno, dal sem napreši in evo me tu.« Nepričakovani prihod Branimi rov bil je prijeten vsem, le Alfredu in Meliti ne. Ona nista bila več sedaj svobodna, kakor v navzočnosti Ljubice same, ki ni ničesar opažala, ničesar sumila. Branimir je imel druge oči in drugo narav. Grel' Janko ga je posadil mej Elo in Ljubieo, tako, da je sedel nasproti Alfredu in Meliti, s katerima je preko mize toček v premišljevanje, katero nam je jednako potrebno, kakor Hrvatom in Srbom sumim. Zato navedemo glavne misli iz te dobro nam došle knjižice. I. Pisatelj povdarja, da novinarstvo je bilo v obče napačno poučeno ob izgredih v Zagrebu, ko je vzroka razj»oru med Hrvati in Srbi iskalo v verski razliki. »Ta razlika, po njegovem mnenju, v obče ni bila ne v prošlosti, ne v sedanjosti vzrokom srbsko hrvatskemu sporu. »Ta vzrok tiči temveč v boju za kulturno prvenstvo (»supremacijo«) med Srhi in Hrvati! Ta boj bi se dal na malem primerjati nasprotovanju južnih Nemcev proti poželjivosti pruskega vodstva. Srbsko-hrvatski spor je s;cer zabredel predaleč, ali \endar ima, kakor navedeno, svoj smisel v boju za kulturno in politiško prvenstvo na zapadni polovini Balkanov. Srbi trdijo naslednje : Srbi pa Hrvati ste dve plemeni jednega naroda, ki je brez imena.1) Obojni govore jeden in isti jfzifc, ker so Hrvatje polagoma vsprejeli srbščino in jo imenovali »hrvatski jezik«. Pravo narečje Hrvatov je, kakor potrjuje v (stalem Miklosicb, nekaj srednjega med srbščino in slovenščino. Kulturno življenje Srbov da je svojstveno, prvjtno, in podaje srbskemu plemenu lasten, narodno-slovanski značaj. Nasprotno pa je kulturno življenje Hrvatov, že rano zasajeno s tujimi življi, ki so zavirali Hrvate, da bi živeli svoje lastno kulturno in politično življenje. Ti tuji življi so tudi provzročili, da je hrvatsko na rfčje ostalo nesposobno za literaturo in da Hrvatje niso nič ali le malo literarno znamenitega vstvarib še ttdaj, ko so začeli opri jemati se srbščine. Sam Ljudevit Gaj, ki je v tridesetih let'h [(XIX. veka) Hrvate izpodbouel k narodno hrvatskemu življenju, in ki je hotel vse Jugoslovane združiti v Ilirstvo, je pripoznal -) da so Hrvatje l) Bavarci pa- Saksonci so dve plemeni jednega naroda, ki pa ima združujoče ime : Nemški narod. Op. p is. -) l)r. Ljudevit Gaj je pisal v svojem listu: ^Zvezda Hrvatske, Slavonije in Dalmacije" 1846. ~t. .">1. naslednje : _Pri kom se je ohranil čisti ilirski jezik 1 Pri kom običaji Kdo je gojil od roda roda ilirske narodne pesmi t V vsakem odgovoru dobite Srl>e in često začenjat govoriti. On ju je neprestano držal pod očmi, ker kraj vsega, da sta se ona dva silila, da bi se kazala ravnodušna drug do drugega, ni se jima to popolnoma posrečilo. Iz njunih besed, pogledov in kretenj je sijala neka intimnost, ki je Branimiru bodla v oči. Na Melitinem licu je opazil nedvomen iiraz duševne razdraženosti in uživanja, dočim je ona mislila, da se drži povsem resno. Ta občutek, da je opazovana, počel jo je naposled jeziti. Opomnila je grofa, da bi bil čas vstati od mize in grof jej je vstregel takoj. Vsi so na to krenili v sobo za pušenje, kjer S) ob stenah bili nameščeni nizki divani, pokriti z dragimi preprogami. Kmalu je zavonjalo v sobi po dimu najfiaejih grških cigaret. In gospe, prave sportkinje, pušile so tudi, in celo Ljubica, ki je sicer to le redko storila, nikdar pa ne duma, kjer se je strogo obsojala ta navada pri gospeh. Moja gospoda«, je rekla nakrat Ela, »jaz želim danes plesati. Prilika je prelepa, ne smemo je opustiti. Ste zadovoljni ?« Vsi so vsprejeli ta predlog; mladim ljudem ni je niileje zabave nad plesom. To je stara stvar. Skleaili so torej da bodo plesali do polunoči, a potem da se razidejo. Vojaki so morali ob zori biti Bpet vsak na svojem mestu. To noč bodo bdeli, ali veselili se ; pa saj jim to ni bila prva noč, ki so jo pre-bdel«. ! . dolžni zajemati iz srbskega vira narodnega duha, ako hočejo v obče živeti slovansko življenje; tako zahtevajo Srbi zase pripo-znanje, da so oni narodno-kulturni učitelji Hrvatov in zahtevajo vsled tega vodstvo na zapadnih Balkanib. Srbi povdarjajo, da narodno kulturno nadkriljevanje tiči v lastnem jeziku in višini njega razvoja, ne pa v okolnosti, da ima kako hrvatsko mesto lepše ulice in hiše, nego pa kako srbsko mesto ; ne gre za to, kdo je vsprejel več iz mednarodne kulture, temveč zato, kdo je vat varil več na polju lastnega duševnega življenja. Vsled tega se prepirajo neprestano s fiiolcškimi in literarno-zgodovinskimi argumenti: in Hrvatje zaBukavajo stvar tako, kakor da bi bil Brbski jezik, in kakor da bi bile srbske junaške pesmi hrvatske, in da bi se jezik in te j esmi morali imenovati hrvatski. Zmerni Hrvatje pa zahtevajo, da bi se vse te smatralo kakor skupni zaklad obeh plemen, in da bi se Srbi poštevali kakor veja hrvatskega naroda, [jednako, kakor sestavljajo Bavarci vejo nem-' škega naroda.") Nasproti temu pa trdijo Srbi, da so vstvarili jezikovne spomenike neminljive vred- Srbstvo. Kako se moremo torej mi »Hrvatje namreč) prepirati o tem. kaj je pri Srbih narodao in kaj ni i narodno? Pri Srbih, pri kateril- o«l a lt ar j a doli I d«» pastirjev ni morila ničesar, kar bi ue bilo narodno, pri Srbih, pri katerih se nam tre a učiti je-• 7. ika 7. njega filozofijo in d jetra bogatstvom običajev I v njih prvotnosti, ako hočemo obnoviti ilirsko življenje! Pri Srbih, ki so v svetišču svojega srbstva uhranili tisti narodni duh iti tisto domoljubje, po katerem smo v novejšem časj. radi sloge, pod dalekosežnim imenom I l i r i z m a vstali k novemu življenju: pri Srbih, ki so nam <■ 1 davna ohranili vse. in katerim ne moremo mi ničesar ponuditi glede na narodno živijanje < iaj je hotel, da Hrvatje. Slovenci. Bolgari in Srt>i opust«- »voje ime pa se združijo v Ilirstvu. Narodno svojstvo naj bi novemu Ilirstvu podelili Srbi ! Slovenci pa Hrvatje brez svojega svojstva, so bili pripravljeni odreči se svojemu imenu. Srbi pa. katerim je l iaj podal gorenje spričevalo, so se iz umevnih vzrokov i piruh odrečenju svojega imena. Op. avktorjeva. ) Sicer pa zmerni Hrvatje pri poznavajo jedna-kn vrednost i-i>eh plemen. Ali oni so prešibki in čisto nič ne vplivajo na danes Šovinistično maso Hrvatov. Srbi torej ne morejo računati z zmernimi Hrvati, tu pa lam tudi ne verjeti, ker je tudi volkov v koži jagnjeta-. Op. avktDrjeva. i- ———■— Čim so lakaji vse uredili v dvorani, za-počel je ples precej. Glasovir je svira! prvi nadporočnik, pevec, a zamenjavali so ga tekom večera Ela, Alfred, Ljubica, Branimir. Melita ni marala za plesno muziko, pa se ni niti ponudila za zameno: ali navzlic vsej antipatiji, proti taki glasbi je jako rada plesala, ko jo je obvladovalo duševno razpoloženje, a to v Alfredov i bližini ni moglo izostati. Ona je poželevala za njegovim objemom, tudi na plesu. Plesaii so prvi valček. B.li so le trije pari. Gret' .Janko in Ljubica, Alfred in Me lita, Branimir in Ela. Plesalci so se menjavali. plesalke so ostale iste. Držale so se junašfei, in niso pokazale nikako trudnosti. Grofu Janku je jako ugajal ples. Ljubica je bila izvrstna plesalka, a pri plesu jej je sijalo lice radosti, prav kakor mladej devojki, ki je prvič prišla na ples. Alfred in Melita sta plesala, kakor plešejo zaljubljeni. Njiju pogledi so govorili mej-sebojno tajno ljubav, roke so se krčevito stiskale, in ob ugodni priliki jo je on strastno privil k sebi in Be gorečim licem dotaknil njenega čela. In ona je kakor v nesvesti plavala v njegovem naročju in se komaj za vela ko jo je izpustil in poiskal drugo plesalko. Oja dva sta onega večera največ skupaj plesala in večinoma skupaj bila. Hotela sta biti previdna, ali ni bilo možno. Strast je prevladovala njih um. To ni izbe žalo nosti in da so imeli do leta 1-J89svojo lastno državo. — Ali je bila :sta velika ali majhna, dobra ali slaba, to da je sedaj vsejedno — radi tega imajo poprej pravico do imena »narod« (nacija), nego pa Hrvatje, katerih politična nezavisnost je prenehala . i091) z vstopom Hrvatske, Slavonije pa nekaterih delov Dalmacije v zvezo z Ogrsko. Ali so Hrvatje veja srbskega naroda — skupnega imena, kakor smo navedli, ta dva naroda nimata — o tem si ne ubiva glave noben Srb. Srbom je le do tega, da se imenujejo s tistim imenom, katero si pridevljejo sami. Ker pa trdijo Hrvatje, da so Srbi veja hrvatskega naroda, pravijo v doslednosti, da so tudi dežele hrvatske, kjer se govori ta jezik. Obseg teh zemelj je pa veči, neg-o današnja Hrvatska s hrvatskimi deli Slavonije in Dalmacije : kajti ta jezik se govori tudi v jednem delu južno-vstočne Ogrske, v Srbiji,. Stari Srbiji, Severni Makedoniji, v Orni gori, južni Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. Te dežele naj bi v bodoče sestavljale veliko hrvatsko državo pod habsburškim žezlom ! — Srbsko ime za jezik, deželo in ljudi moralo bi izginiti popolnoma. Srbi pa trdijo, da ne morejo pri poznati, da bi v teh deželah ce bilo srbskega jezika, da torej tudi to ozemlje ne more biti hrvatsko! Srbe podpirajo v tem tudi okolnosti, da so se oni samostalno vojskovali za svojo nezavisnost in da so tradicije v deželah, kjer prebivajo Srbi, torej na južnem Ogrskem, v srbskem kraljestvu, v Stari Srbiji, severni Makedoniji, Črni gori, južni Dalmaciji, Basni in Hercegovini izključno srbske, ne pa hrvatske, in to kljubu temu, da so v mnogih teh dežel neslovanske vlade gospodovale. l) Ko bi s9 torej kedaj združile te dežele v jedno politiško telo, bi ae ne mogla taka politična skupnost prav za prav imenovati drugače, nego pa Velika Srbija. Hrvatje zahtevajo dalje, da naj se ti Srbi, ki so se naselili v hrvatskih deželah, in ') Mohamedanei Bosne in Hercegovine vstvar-jajo ostrog (otok) v ozemlju srbskega naroda. Etnografi ski so oni pomohamedanjeni Srbi, katerih tradicije pa so se po izpremeni vere poizgubile toliko hitreje ker se Srbstvo pa mohamedanstvo pobijeta od nekdaj. ostremu očetu Branimirjevemu, ki ju ni spuščal iz vida. »Prosim Vas, draga Ela«, rekel jej je ob odmoru, »kak človek je ta Alfred ?« »Zakaj to vprašate ?« »Kaj ne vidite, da on niti ne mara za svojo mlado ženko ?« »Ah, to govori iz vas ljubosumnost, ker i je on vedno z Melito.« »Nisem ljubosumen, ali priznati morate, da je Ljubica milo in krasno bitje, a on se vede kakor da je niti tu ni. Temu se jaz čudim !« »Kaj se čudite....? On revient toujours a ses premieres amours« — je odgovorila Ela smejč se. »Kako mislite to, jaz vas ne umejem«, je rekel Branimir, katerega so te besede silno spekle. »A vi ne znate, da je Melv prva njegova ljubav..... Govorilo seje, dajo poroči, ker je tudi Melv njega ljubila, ali njegova strina ni bila za ta zakon, in ga je prisilila, da se je oženil z Ljubico.« »Vi ste prva, ki mi pripoveduje to«, je izrekel Branimir razburjeno, ves premenjen v licu. »Pa za Boga, to je splošno znana stvar«, je rekla Ela v zadregi, uvidevši, da je nehote nekaj provzročila, kar bi znalo imeti neugodnih posledic. (Pride še.) ki sedaj bivajo tvarjale jedro Veiike Hrvatske. Ako torej okolo 800.000 duš nočejo biti Hrvatje, t< m vec le ogrski, oz i roma avstrijski državljani srbske nerodnosti, in ako okolo I?00.000 hočejo biti le Nemci, Madjari itd., t*staja od j?.o00.000 prebivalcev teh dežel le jeden milijon duš, ki se imenujejo Hrvate in le proti volji ogrske, oziroma avstrijske dr- voljenja parlamenta). Tekom debate so govorniki opozicije očitali ministerskemu predsedniku, da ni prav tolmačil XXX. člena zakoua od leta 1K99. in da ni držal dagovora, sklenjeoega z opozicijo. V svojem odgovoru leželah ' na ta očitanja je izvajal ministerski predsed-srbske nik Szell, da se ni v položaju, da bi mogel reči, da bo nagodba z Avstrijo skoro sklenjena. Ako bi bil hotel kaj odjenjati od pravic dežele, bi bila nagodba že gotova. Niti na zaupen način se ne more izjaviti dalje, ker pogajanja niso niti končana, niti ne pretrgana. Resnica pa je, da je glede mnogih vprašanj rešitev dosežena. Na to je govornik obžaloval da se tudi ob brezpomembnih vprašanjih krona tira v debato. Kar se tiče očitanja, da ne razlaga prav XXX. člena zakona od leta 1899., je odgovoril Szell, da jedini pravi zmisel tega za- oči prepriča o tamošnjih razmerah in osebno dlani, to se mu zdi ču iao. žavijane hrvatske narodnosti. In to otežuje kona je tisti, ki mu gaje dal on. Tudi se vstvarjenje Velike Hrvatske. Zato poštevajo je pošteno držal dogovora, sklenjenega z opo- Hrvatje za svojo Veliko Hrvatsko tudi Bosno zicijo. O tem XXX. členu zakona od leta in Hercegovino, kateri deželi ste od 1879. le 1899. je pravil, da se je termin odložil do za streljaj daleč od hrvatsk h dežel. To je jedro srhsko-hrvat leta 1907. Zato pa so bile v nagodbo vspre-jete tri velevažne pridobitve: namreč: da se skega »pora. Sredstva, katera uporab- bodo pogodbe z inozemstvom mogle skleniti ijata oba * pomika, so znanstvene polemike jezikom: »vnega in zgodovinskega značaja, in-terpretž«-je starih listin in zgodovinskih dogodkov. prepiri po novinah. vera in naposled tudi tuja pomoč. V p*i Ion. roiitični pregled. V Trsta, 28. oktobra 1902. 0 položaju Češki poslanec dr. Herold je rekel v soboto zvečer v praškem mlad -češkem klubu — kjer je govoril o sedanjem političnem pjložaju — da odkar je vlada predložila svoje »načrte«. Cehi ne priča - jetneja Kujejo prav čisto nič več « d nje. Po tem spoznanju uravnajo tudi svoje postopanje. Z laj da gre le za to, d a z a o d 1 o - tudi tedaj, ako do leta 190.*» ne pride do carinske zveze (med Avstrijo in Ogrsko), ali ne dalje, nego do 1907, s čemer je bilo zagotovljeno, da term-ni bkratu stečejo; potem je bila določena nasilna revizija carinarskega tarifa : slednjič je bila zavarovana pravica dežele za odpoved trgovinskih pogode b, ki nimajo klavzule, kdaj potečejo. Kar se tiče pogajanj z inozemstvom, govori člen zakona jasno, da je pogodbe, ki nimajo rečene klavzule, smeti odpovedati, ali nikjer ni rečeno, da se m (»rajo odpovedati. Ako nikdo ne odpove, nastopi podaljšanje mo če, intaeventuvalnoatje najver- pogovori z odločilnimi faktorji vseh strank. Temu potovanju pripisujejo politični krogi v Londonu veliko važnost in trdijo, da bo odločilno za prihodnji razvoj angležke kolonijalne politike. S tem svojim odlokom je Chara-berlain postal v Angliji zopet popularen : v zadnji čas bil je namreč skoraj popolnoma izgubil svojo popularnost, ker treba za pre-rojenje južne Afrike velikih žrtev in ker se je v novo pridobljenih burskih pokrajinah pojavila jako močna opozicijonalna sapa, katera je pretila pokvariti vsa angležka prizadevanja. Poleg tega pa so se tudi v kapski koloniji razmere začele slabo obračati za an-gležko politiko. Angleži se nadejajo, da potovanje Chamberlaina v južno Afriko po- Ce ie Vodstvo storilo kakov korak, ki se na videz morda res zdi neprimeren, a je v resnici bil jako potreben — to se kritizira, to se zabavlja ! In ker (»ni, ki so storili korak in nosijo tudi odgovornost zani, ne morejo pojasnjevati in morajo Često molčati v emi -nentnem interesu stvari same, pa se bolj in bolj širi val nezaupanja. A žalostno je, da so cest") ob takih prilikah najbolj zgovorni ljudje, ki so sicer sami navdušeni za stvar, a menijo, da istej najbolj koristijo s tem, če vzbujajo nezaupanje. Oai pa, ki so ukrenili t» ali ono, so obnemogli, ker imajo vezane roke in morajo molčati iz ozirov taktike. Naša javnost bi morala vendar enkrat umeti, da delovanje vodstva kake stranice ni ravna vsa navskrižja in da angleško politiko ; omejeno le na javne nastope, ampak da ima dovede zopet v pravi tir. Tržaške vesti Nas«' cenjene poštne naročnike, ka- prestam teri niso še plačali naročnine za za trtletje, prosimo, da isto kmalu dopošljejo, ako želijo, da v pošiljanju lista prekinjenje. Uprava »Edinosti«. Ineitovanje v sodni službi. Više de- j vršiti marsikaj, o čeraer se ne sme razpravljati javno. Priporočati bi bilo torej nekoliko več zaupanja izlasti onim sicer poštenim in dobro mi?lečim, ali pregorečim ljudem ! Ne-pojavi nestrpnosti, tista zhadatra. dnje če- za^aj ew storili tako, in zskaj ne drugače. izpodkopujejo zaupanje. Zaupanja pa treba ne nastane vodstvo neizogibno in je zahteva tudi tena t bolj opravičeno, ko prej ali slej itak mora polagati račune o svojih vspehib in ne-vspehih. Slovensko planinstvo- Češki polruž- želno sodišče je imenovalo pravne praktikante Amadeja Mussaffia, Vladimirja Pertota in niča je zgradila letos pot na Vernikov Fran.i Poeega avskultanti. Grintovee in na novo pot z Jezerskega Sknsnje učiteljske vsposobljeuosti se skozi Zpornjo Kočno k češki koči, razen tega. bodo vršile pred izpraševalno komisijo v od češke koče stezo na Mala Vratca. Končno Kopru od 4. novembra naprej. Sv. birma. Vladika monsignor dr. Nagi je podelil v nedeljo v župni cerkvi pri sv. Jakobu 300 dečkom in deklicam zakrament sv. birme. Za slovensko poroto. Nadalje je ob- je pričela graditi pot od Turkovega žleba v Mrzli dol, s katero se skrajša pot za celo uro, ne da bi hodil kaj niže. Na Grmadi so predvčeraj odprli zavetišče »Slov. planin, društva« ob navzočaosti na l 70 oseb. oO goltov je bilo iz Izubijane, Go- čina Zgonik uložila prošnjo na c. kr. pravo- vorila sta profesor Orožen in dr. T o- Glavni momenti teh izvajanj ogrskega ministerskega predsednika so: a) da spora-zumljenje med Avstrijo in Ogrsko še ni do- ti i l n e korake izberejo pravi tre- seženo ; pogajanja nadaljujejo, a da ni pri- note k. Ako bi se hoteli pokoriti le svojim čako?ati, da bi do leta 1903 prišlo do cari- čutstv« m, t.i kar hkratu jstorili konec tem narske zveze med Avstrijo in Ogrsko, in b) tiščečui odnošajem. Ce pa u poš te vajo razloge da gotovo pride do podaljšanja trgovinskih razuma, -e irodi to le v interesu naroda. Pri- pogodeb z inozemstvom. To poslednje je mo- zadevanje Cehov meri na spremembo gel gospod Seell prorokovati tem lagije, ker zisteraavtemzmislu, da ne bo dogodki v državnem zboru nemškem kažejo zadovoljevanje kateremu p o- na to, da tudi Nemčija ne dobi pravočasno * t u i a t u odvisno od volje Nemcev. Cehi ne pričakujejo ničesar več od te vlade* — Ta izjava Heroldova v resnem trenotku, tikom pred veliko razpravo o vladinih načrt h, osvetljuje kakor sjaj bliska sedanje položenje. Cehi so jedua strank, ki svojega carinarskega tarila, da bi nam mogla odpovedati trgovinsko pogodbo. Vojna predloga o sklicanju nadomestnih reservistov v aktivno službo je baje toliko kolikor padla. Tako vsaj za-trjajo ogrski opozicijonalni listi, da jej na- :>rihajaj<> v prvi vrsti v poštev za eventuvelni sprotujejo ce'o členi vladne večine. »Agramer aran/emeut. Cim oni izrecno izjavljajo, da ne pričakujejo ničesar več — p »tem je že vsa akcija Koeiberjeva padla v vodo! Ce se bo pa vendar vršila razprava o vladinih na črtih, se zgodi to le v namen, da stranke vnovič označijo svoje stališče: na Koerber-jeve načrte kakor podlago za nadaljnje pogajanje gotovo ne misli nikdo. Tagbiatt« pa izvaja, da to umikanje vojnega ministra pred odporom na Ogrskem, na katerem. kakor rečeno, sodeljujejo tudi vladni pristaši, meče malo čudno luč posebno na ministerskega predsednika Szeila. Ce že ne druzega, se nn lahko očita to, da ni bil zadostno informiran o dispozicijah v svojem lastnem taboru in je s tem pomagal spravili In Cehi bi bili slabi j»olitiki, ako bi se vojaške ministre v jako neprijetno situvacijo. čemu nadejali od sedanje vlade. G. Koerber Pred vso Evropo da je naša vojna uprava je sam splel zanjko, ki se mu je zadrgnila doživela občuten poraz. Ce pa so morda na okoli vratu, ko je proglasil kakor svojo Dunaju zahtevali na vsaki način, da je re- vladno maksimo, da se ne sme ničesar pri- čeno predlogo predložiti ogrskemu parlamentu voliti Čehom v prilog, ako ne privole Nemci, tako kakoršnja je, potem pa je bila mini- Nemci pa ne privole ničesar, sterskemu predsedniku, ako se sam ni hotel Tako je g. Koerber dobil svoje profose med potegniti zanjo, odprta jako častna pot : naj levičarskimi Nemci. Nemci pa ne le da ne bi bil svojemu nasledniku pre- privole ničesar, ampak stavljajo slej ko prej pustil v iz vedenje, kar se je zahtevo jx> uzakonjenju nemškega državnega njemu s a m e in u neizvedljivo jezika", o kater: zahtevi vedo prav dobro, da zdelo! Poznavalci razmer na Ogrskem — izzove najsrditeji obupen odpor med vsemi tako izvaja »Agramar Tagbiatt« — hočejo davk vodstva sicer vedeti, da je bil Szell žrtva intrige v Bodno ministerstvo za sestavo slovenske porotne klopi na c. kr. deželnem sodišču v Trstu. Je-li grof tržaški patricij ! V šematizmu, izdanem v Trstu leta 1*22. pod m i n š e k. Slovenske pesmi so poveličevale slavnost. Za one, ki se mislijo izseljevati. — Od c. kr. namestništva smo dobili dopis mi-nisterstva za notranje stvari, ki svari pred imenom »Schematisino deli imperiale regio izseljevanjem v južno Afriko. Iz tega dopisa Litorale AtiBtria-co — Ilirieo«, nahaja se med posnemamo sledtče : 94 tedaj živečimi patriciji tudi ekscelenea Sedanje razmere v južni Afriki so take, grof pl. Gte« Peter. G >tovo da je sedanji da izseljenci v tamošnje kraje nimajo ničesar c. kr. namestnik naslednik tedanjega grofa dobrega pričakovati, posebno oni izven Kv- Petra; morda zato je tako priraste! k sr^u rope, ali ki niso moida prestopili niti inej nekaterim tržaškim krogom ! svoje domovine ter ne poznajo deželnih jezi- Med gori omenjenimi patriciji nahajamo kov, ki se rabijo v južni Afriki, tudi slovanske priimke in sicer : ekscelenca Živina, ki je sestavljata, največe bogat- pl. Fehtič Ferdinand, ekscelenca pl. Fratnik stvo dežele, je vsled dolge vojne in raznih Fran, Jelušic Vekoslav, Jnrko pl. Matija, kužnih bolezni skoryj popolnoma uničena. Jurko pl. Peter, Pilepič Jurij, Smidek grof Goveja živina je s^daj trikrat dražja, nego v pl. Tomaž, Zak baron Anton in ekscelenca grof Avstriji, pl. Vrbna. Kolikor je nam znano, so ee te slednje imenovane redbine poizgubile, a tudi Lahom preostaja le še par patricijev ! Vse mine ! Slovenski jezik in naši brzojavni uradi. Prejeli srno: Preti seboj imamo brzojavko, dc šlo iz Dobrepolja v Trst s sledečim tekstom : »Vrnali pogreb torek zjutraj <» uri ako pri- Okraji, v katerih s> rudniki, pa so tako prenapolnjeni, da je mnrgj> ljudij brez dela. Dočim imajo strokovno izobraženi delavci tam dobro plačo, dobivajo pa navadni delavci komaj toliko, da ne umirajo od lakote. Poleg tega pa je še druga okolnost, ki otežuje i/.seijevauje v južno Afriko. Angležka vlada dovoljuje namreč le omejenemu delu dete odgovor«. Kaj da v zvezi z naslednjimi neangležkih državljanov naseliti se v južni besedami pomenja be-eda »vrnal «, bi gotovo Afriki. Avstro-ogrskih državljanov dobiva ne pogodili vsi slovanski jezikoslovci, kar jih namreč le po 20 na mesec dovoljenje, da živi pod božjim solncem in tisti uradnik, ki sme potovati v južoo Afriko. O izdajanju teh je napisal to koloboeijo, pa še manje. Kadi dovoljenj pa se seveda v prvi vrsti jemlje bi vedeli, čemu imamo prav za prav brzojav, ozir na one, ki so že bili tamkaj naseljeni, ako ee po njem dobivajo take spake, ki se Vsled tega se dogaja, tla morajo ljudje brez potem uročajo strankam kakor brzojavke ? dela in službe po tri do štiri mesece čakal i To pa ne bi se rat glo zgoditi, ako bi bilo na v južnoafrikanskih obmorskih mestih na tako vseh drž. uradih in tudi na brzojavnem do- j dovoljenje. Nikakor ni pričakovati, da se sedanje slabe razmere kmalu zboljšajo. Opozarja se torej vse one, kateri se mislijo izseliti, naj ni Kakor ne grejo na l:raa- volj slovenščine zmežnih uradnikov. Gotovi krogi pa menijo, da so Slovenci le za to na svetu, da se svojimi povspešujejo kulturni napredek — ' niče sleparskim agentom, ki jih nagovarjajo Nenemci. Tako so imeli gospodje nemške ljudske stranke v nedeljo v Hum- njegovi lastni stranki, uprizorjeni od njego- burgu zborovanje, na katerem so proti na- ; vega prednika barona BanftVja. A tudi če črtom Koerberjevim postavili svoje načrte, je to res, pa je že tako navada v polit čnem niim na čelu ozakonjenje nemškega državnega življenju, da mora stroške iznenađenja nositi jezika. še razločneje je govor l po tem zbo oni, ki se je dal iznenaditi. Ali naj bo kakor rovanju istotam na javnem shodu poslanec hoče, to dejstvo stoji, da seje ogrska vlada druzih ! Nezaupanje. Prejeli smo: Dovolite mi, da pridodam tudi jaz eno dve ozirom na na izseijenje v južno Afriko. Narodne pesmice. Kakor smo že sporočili svt.ječasno, namerjati pevski društvi Prade, ki je hkratu zaklical: nemščina državni jezik — Čehom nič notranjega jezika ! In na voljo teh ljudij se je navezal g. Koerber! Hrez privoljenja teh ljudij ne sme Čehom ničesar privoliti. Ali nimajo torej Čehi prav, ako je res, da od te vlade ne pričakujejo ničesar več! Slepci bi bili, pa ne politiki, ako bi še kaj pričakovali! Nagodba z Ogrsko in pogodbe z inozemstvom. Včeraj je zboroval finančni odsek ogrske zbornice in je vsprejel indem-nitetno predlogo (odobrenje odredb vlade, oziroma izdatkov, ki jih je storila brez pri- nenavatlno delikatnem državnem vprašanju ko je trpel tudi ugled monarhije — mo- noticD, ki ste jo priobčili v soboto poti na- Velesila< v Štednji in »S ava« pri sv. Ma-slovom >Nehyaležnost za vse in povsod«. 1 rjjj Magdaleni Spodnji tudi letos prirediti To poglavje obsega res eno najžalostne- • zadnjo nedeljo v decembru ples, na kate-jih strani našega javnega življenja. To je' rem se bodo prvikrat pevale nove narodne bolezen, ki sicer res grasira povaodi, a menila : pesmice. nikjer ni tako razširjena in ukoreninjeni, ki- | Ker se na svoječasui poziv v »Edinosti« rala umakniti pred parlamentom in javnim kor med nami Slovenci. Zato je tudi pri nas ni še nihče odzval in ni omenjenima dru-mnenjem. »Agramer Tagbiatt« beleži tu li tako težko delovati v javnosti. K- s, velike ! štvoma dospela še n.^ena skladba, obračati govorico, da je ogrski minister za deželno ljubezni treba do stvari — tako visoke, ; se društvi vnovič s prošnjo do slovenskih brambo baron Fejervarv, izjavil, da ne bi da je ne more dosezati val osebnegi sumni- j skladateljev, da bi zloždi in jima najdalje do mogel več zastopati te predloge, ako bo zo- čenja. ' novembra t. I. doposlali kako pesmico, pet predložena. j No, meni se osebno sumn čeaje še ne ' zloženo dvoglasno in v lahkem slogu, da ie zdi najhuje zlo. Veče zlo — veče pa zato, ljudstvo brez težave nauči, ker je bolj razširjeno — je tisio Potovanje Chamberlaina v južno Afriko. Ves politični svet je iznenadila vest, da angležki kolonijalni minister, prežalostno- uikdar mi Nagrad društvi ne moreti zagotoviti, ker ruječe kritikasterrstvo, ki sicer ne o Irelca v. - v minolih dveh letih s ti morali dokladati iz svojega. Zato apelujeti na rodoljubje gg. v za - znani lord Chamberlain, v sredini prdiodnjega diteljem poštenih namenov ali nesebičnost«, meseca odpotuje v južno Afriko, kjer ostane ali se drgne ob vse, obsoja vse in zahteva skladateljev. Saj tudi njim mora bi U do prihodnjega marca, da se tako na lastne pojasnila za vse. Cesar nima pojasnenega na doščenje, ako so pnpomogl , da se na tej nevarni poz-eiji *ri naša pasem in »e zgublja ptuja k< snaatinkt, tiste konconete, ki bo se — žaltbog — (lo^eilsj jako razširjale med na--im ljudstvom v okolci in po mestu. Izlasti pa jih rade sviraj o naše godl>e. Ker torej omenjeni društvi ni mati na razpolago toliko sredstev, da bi mogli dopri- Društvene vesti. »Slovansko pevsko društvo« v Trstu l>o :melo svoj redni občni zbor v nedeljo line 16. novembra t. 1. ob 2l/a uri popoludne v prostorih * I>elavskega po.ipornega društva« (ulica Molin piccolo 1, I. n.) z običajnim dnevnim redom. Podpisani odbor vabi vse našati materijalne žrtve za dobro stvar, se : , . . , , , ji* t I svoje člene, da se maogosrevilno udeleže obračati do gg. skladateljev z rodoljubno, J \ , . _ri:1_- _____„ j_„ prošnjo, naj jima priskoč'j "> na pomoč. \ slučaju pa, da bi bilo kaj dobička na ome- t njenem plesu, določi se primerna svota v to ali ono narodno svrho. Dotični slovenski skladatelji pore čaj o potem lahko: To Brno darovali mi ! Odbora »Velesile« in »Slave». Žalostinke »a pokopališči v Šiednju prepeval bo v sol>oto, dne 1. novembra t. 1., popoludne skupni zbor pevskih društev »Velesila« in »Slava«. — Potem pa bo sestanek oi»*h društev v veliki dvorani goBpe Marije Sanci n < >rsš. štipendije za umetnike. Tukajšnji radni list prinaša nastopno razglasilo mini--terstva za bogoč«stje in nauk : istega. — O tej priliki naznanja, da se društvene pevske vaje vrše vsaki t« »rek in petek ob S V., uri zvečer v »Slovanski Čitalnici«, in sicer v u rkih za možki, v petkih za mešani zbor. I^toča»no so vabljeni vsi. katere veseli petje, da pristopijo k društvu. Novi udje se sprejemajo < b gori omenjenih dneh. ODBOR »Slovanskega pevskega društva« v Trstu. * S Trifflava. »Slovenec« piše: Dunaj- testament. Sedaj se ga je minister vendar čan g. Petermichel je plezal s svojo gospo1 na Triglav. Prekoračil je že sedlo med Malim in Velikim Triglavom ter že stopal više pruti vrhu. Tu se mu je odtrgal nahrbtnik ter se valjal proti Bohinjski strani po navpični strmini, a obstal na globokem snežišču. V nahrbtniku je imel Petermichel ves pro-vijant in K denarja. Žalosten se je vrnil v kočo na Kredarico, kjer so se ravno mudili nekateri členi »Slov. pian. društva« in vodnik Fr. Urbas. Vrli vodnik se je takoj ponudil, da gre iskat nahrbtnik. Odpravil se je na Mali Triglav in dospel brzo po nevarni steni na snežišče ter se povrnil v dveh urah nazaj v kočo z nahrbtnikom. Dunajski turist je takoj pogledai za denarnico ter je našel vse v redu. Nekatere stvari so se seveda razbile, a denar je bil rešen. Gospod Petermichel je radostno nagradil vrlega vod- Vesti iz ostale Primorske. nika ter ni mogel prehvaliti poštenosti naših X Neprestan hoj proti našemu šol- vodnikov. Pripovedovali so mu, da to ni nič stvu. »Picc ilo« poroča, da je deželni odbor 1 izrednega, ker poštenost je pri nas doma. inrski zopet uložil utok na upravno sodišče Da bi ostalo tako tudi v bodoče ! Taki slu-proti odločbam državnih š »lakih oblasti, »ti- čaji so v čast našim pogumnim in poštenim usmilil ter mu dovolil vsprejeti tuje ime, ko ga čaka za iBto tolika nagrada ! • /a podeljevanje štipendij nadepolnim čočih se jezikovne uredbe na neki šoli«. To vodnikom, imetnikom, kateri nimajo sredstev za daljno pot da gre za šolo pri sv. Lnrencu pri La- * Naseljevanje v Ljubljani. Tekom »raževanje, vabijo se tisti umetniki v pe- bi nju, glede katere da je min-sterstvo (kakor druge polovice letošnjega leta naselilo se je v -n>: vu, godbi in lepoznanstvu iz kraljevin in zadnja instanca) odločilo »nasprotno interesom Ljubljani več imenitnih rodbin, ki so doslej leže. v državnem zboru zastopanih, kateri tamošnjega prebivalstva in željam onih, ki bivale v Gradcu. Mej drugimi se je naselil menijo, da imajo pravico zajedno tako šti- vzdržujejo šolo«. tukaj tudi visi svetnik g, Jakob Ilren, ki je pendijo, naj vlože svoje prošnje najdaljše do Stara pesem, ki ee ponavlja .lan na dan! bil ob času potresi v Gradcu načelnik po- mar.'a lJMtt na dotičnih deželnih go- To je že fakeijozna opozicija proti vsiki mrvi | močni akciji inje priredil koncert, od kate- -;..*>kah. prava našega jezika v šoli — opoz:cija, ka- : rega je dobila Ljubljana 2000 K. Prav co imajo, izvzemši vse umetniške koršnja more izhajati le iz skrajnega funa- ;:n umetniške rokodelce, samo samo- tizma in najbrutalneje nestrpnosti. Železno sti prišli na Pogačarjev trg v Ljubljani dve -r ni umetniki. čelo mora imet1, kdor trdi, da je besedica 13 letni deklici z dežele. Med tem, ko je ena V prošnjah treba dokazati : pouka v materinem jeziku v ljudski šoli — njiju kupovala od branjevke grosdje, je druga 1. izobraženost n osebne razmere (rojstni nasprotna interesom siromašnega lj-i Utva. Brez- izmaknila iz posode na stojn>ci bankovec za n i »movinski kraj, e*ar »st, stnn, bivališče, sramna in impert nentna je taka trditev, ker na- i deset kron in odšla. Branjevka je opazila premoženje) prosilca: sprotuje elementarnim načelom, ki so jih raz- tatvino, ko sti obe deklici že odšli. Hitela je 1. način, po katerem misli porabiti šti- vijali prvi pedagogi sveta in ki so v pred- njima in ju dosla. Ker pa je tat ca tajila ] .-ndijo za svoje dalnje izobraževanje in pogoj vsakemu vspehu v ljudski šoli. Signori tatvino, jo je branjevka odvela na policijsko priložiti ima prosilec prošnji, kakor pa trde, da so taka «>e o i j or ginalno). < ena partiture 3 K. — 2. 1jU(i«tvo-i^umske ptice«, koncertna polka s škrjanč-Kum, kukavico in prepelico. Originalno 3 K. — »San srt.-a«, fantazija za brač I., II. \ neSa Karla Bressana so bili postavili n III. in j»olni zbor. 4 'ena 4 K. — 4. »Ba-i ne priče« solo za brač I. in II. se sprem ljevač;* m popolnega z!»ora. Cena 4 K. — 5. »I da.jenoj«, pesem za sopran ali tenor se ■■prfmjevaoje popolnega zbora ali glasovirja. < "era 3 K. — <>. »Stau'te zvijezde — 6tai/ in etere*, serenada za tenor ali sopran se -premijevanj i>cjx lnega zbora ali glasovirja. ' ena 3 K. — 7. »Ta često mi se pr'čini, - , , . -J_ _ . _ . Konopicka. Na večer je bilo v nje stanovanju vaprejemanje visokošolskih profesorjev in člena ognilšSe. da bi se malo ogrel. Ko so ga „ , . » , , .... , - J ' t p ... pntacije visokosotcev, kateri so prisil pisate- za hip pustili samega, padel je v ogenj inje vrhu tega zvrnil na-se tudi lonec z vrelo Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 28. (B.) — Zbornica poslancev. — Mej došlimi spisi je interpelacija posl. Bergerja in tovarišev, tičoča se podonavske parobrodne "družbe in njenih uradnikov. Minister za nauk in bogočastje je odgovoril na interpelačijo, tičočo se nedostatnosti prostorov na tehniški visoki šoli na Dunaju. Ministerski predsednik je odgovoril na interpelacijo posl, S p i n 6 i <5 a radi dostavljanja italijanskih povabil na nabor mladeničem v občini Dolina od strani okrajnega glavarstva v Kopru. Mmisterski predsednik je rekel, da seje to zgodilo le vsled neke pisarniške pomote na okrajnem glavarstvu in da se jo ta po-grešek na pritožbo občine Dolina takoj popravil in so se onim občinam, ki prihajajo tu v po ste v, dostavila slovenski spisana vabila. Ki je še minister za železnice odgovoril na vec interpelacij, je izjavil minister-tki predsednik dr. Koerber, da on in minister za deželno brambo ne odgovorita na interpelacijo poslanca Malika radi gotovih dogodkov na nemški pevski slavnosti v Gradcu, ter je minister pripomnil, da se noče izogibati razgovoru o onih dogodkih, da pa noben minister ne bo odgovarjal na vprašanja, o katerih se vidi, da so stavljena le v ta na -men, da bi se imuniteta zlorabljala za nekvalificirane napade ceY> na — kar je nečuveno — o ia nijvisa me^ta v državi, pred katerimi se v spoštovanju klanja tudi najstrastneji politik. Odgovarjaje na interpelacijo poslanca Scboaererja radi tiralnice, prijavljene v policijskem vestniku v Pragi, je izjavil raini-eterski predsednik, tudi vlada vidi v tej fals ficirani objavi n^odpustno krčenje re-spekta, dolžnega tujemu vladarju, katero kršenje je tem težje, ko gre za zvestega prijatelja in zaveznika naš°ga prevzišenega monarha. Glavnega krivca niso nKgli najti do sedajv Vlada pa ni opust'la7 da ne bj primerno postoj.ala proti onim, katere je možno obdolžiti radi zanemarjanja njih dolžnosti. Posl. Das7\n3ki utemeljuje nujnost svojega predloga, tičočega se štrajka kmetijskih delavcev v vshodni Galiciji. Seja tiaja dalje. Obisk carja v Rimu. g asovir'a. Cena 2 K. — 8. - umrla«, pesem v.\ tenor ali 2 K. — i'. »Praračinka i vodo, prizadevši si opekline 2. in 3. Btopinje. Dečka so prenesli v goriško bolnišnico, kjer je umrl v groznih mukah. X V Opatiji je bilo o l 1. septembra sem 2383 strank s 3994 osebami. Od 16. do 22. je prirasilo i24 oseb. Dne 22. t. m. je bilo navzoč h 10n<» oseb. X Hrvatje v italijanskih šolah na Ijici častitat. Dijaki so pisateljici priredili j KODONJ 2S. (B.) Na tukajšnjem dvoru baklja^o, predvč. pa je bila v narodnem gle- , govore, da car ruski sredi novembra obišče dališSu slavnostna predstava, katere sta se i Rim, kjer ostane št:ri dni in da obišče tudi udeležila, med drugimi, tudi župan in rektor papeža. Potem da ob šče Cetinje, Atene in univerze. Pruska oblss-va so — seveda —' eventuelno Carigrad. Potovanje se bo vrš lo prepovedala vsako proslavljanje te pttindvajsH- ; na krovu vahte »Standard«. letnice v Poznanju. Se pač kažejo o Vt-aki priliki — Nemce! Papež Lev XIII. Iz Rima pišejo dne 22. t. m.: Od včeraj zavzimlje L?v XFI1. glede KKXKXKXStXK'*XKKXtt ■U sanjal., <)a K<-ki. Te dni je š.lska ob!a«t predložila mi- tra:anja vladanja tretje mesto med rimskimi li sopran. Cena papeži. Najdalje sj vladali Peter, Pij IX. in gistratu na Keki poročilo o številu dijaštva poskočnica iz na reških občinskih šolah. Učenci so vpisani x[[[ Ako Lev X[IL doživi še dne 20. r jen a,, za mošvi zbor se v ce«, šaljiva j»esem. Te nove B roži j ve sklao.be najtoplejše pripon čamo tambursškin z^K»rom. Nesreča rta delu. 42 letni teža k Jurij Gjugovae dela! je včeraj na razkladanju 1 ia^a v avobo Ini luki. O tem mu je padla s i iravličnega dvigalaika ns hrbet jedna vre'a n ga vrtrla na t'a. Dvignili so ga in c"i v bližnji magazin, kamor je kmalu na to 1< re! zdravu k z zdravniške postaje. Gju ,'ova." e b i na hrbtu močno poškodovan in so _a potem. k«, mu je zdravnik dal prvo {'■•moč, r d vedli kt. >b 10. ur: pr«dpoludn« se l»odo vsi«* aar«-1 ituk. c. kr. okrajn«ga sodišča viin« srvar vr«i> Mied«*'*« draJs* premičnir. : v Ko«'-;u št. 31. konjska priprava; v ulici S' itario štev. 1<>. III. n. hišna opreva ; na trga S *uole Israelitiche št. 2, hišna oprava ; v ulici Sette 1'ontane št. 35, hišna oprava ; v ulici Beccherie št. 1. III. in v ulici Nnova št. 33. III. n.. hišaa oprava. VrftafBiki vestnfk. Vr-sra:: toplot«-r ob 1. uri zjutraj 9*2 ob 2. uri popoln ^ ll'.o C. — TltKo.ner ob 7. uri zjutraj 7723 — p'.iiaa »> 35 prsdp. ia o! 5 ;>4 pop-; oe^ka o' 0.17 predpoludnv in ob 11 popoim n«. X it X n st X X Svoji k svojim I ZALOGA pohištva dobro poznane a »Hrvatske j razvidno tor.j, da italijanske šole na Kaki obt- botuHipo starosti na tretjem mestu, ker ^ tftTO™P miTSMVp TdimirP ¥ OniMM skuje 1225 hrvatskih otrok. Poročilo pa rabi za L _ J tOTarDB UUZarSKO ZalFliP J llOriCl (bOlSaD) sta samo dva papeža dosegla večo starost od velik del teh otrok označenje »il dia'etto del <,.> ,et jn tQ . Acatho> ki je limrl 682> iu Litoralec — pri m .rako narečje. S. Gresovino, ki je^umrl leta 1241. Dne 19. »Novi list« men. po pravici, da je tako decembra t. 1. mogel bi papež Lev XIII. slaviti I nazivanje »prosta infamija«. Reški Hrvatje 50.letQico kardinalstva. Odmevi zagrebških izgredov. V" soboto morajo plačevati davke z\ raznaro iovanje svojih lastnih otrok. A kaj dehijo oni na to ? »Novi list* odgovarja: Spe! No, reški list vendar noče izgubiti nade, da jih počasi vzdrami iz tega letargičnegi spanja, ter kih volitvah v Vrhpolju Razprava je začela včeraj pri Vipavi je zmagala — kakor poroča »Siov. 300.000 K za eno ime. V ogrski župa-Nar_>d< — narodno napredna stranka v vseh niji Baranvavar je umrl mlinar Szelier, za-trev razredih. pustivši svoje imetje nekemu Andreju Haj- * Konj med urami. A itoi Humer, dineku, ali pod pogojem, da svoje ime spre-hlapec v Kolodvorskih ulicah št. 22, je vČe- meni v Szelier in je nosi do svoje smrti, raj dojKjludne na dvorišču nakladal prasne Sedaj je Hajdinek prosil na ministerstvu za sode. Naenkrat se je konj splaail in je ušel dovoljenje, da sme spremeniti svoj priimek v z vozom na ulico ter dirjal proti sv. Petra Szelier. Ministerstvo pa mu je odgovorilo, cesti, kjer Be je zaletel z vozom v razstavno da imena, ki zvene po tuje, se morejo le okno urarja Ivana S >mnitza in je ubil. Ure, ! madjariz^rati ali zameniti jih z drugimi imeni, ki so bile v oknu, so popadale na tla in se ki tudi zvene po tuje, ministerstvo ne do-razbile. Ivan S >mnitz ima škode nad 400 K. j voljuje. Hajdinek je bil obupan in je pro-Konj je padel v vežo in se na spodnjih no- ■ klinjal madjarizacijo ; no, poskušal je še gah pobil. enkrat z noro prošnjo, kateri je priložil tudi x X X X X X X X KX£XXXX***KXKX t* Silikiulir Levi Miizi^ Prva is B*J?ežjm tovarna pohUtra ▼■©h rrst. vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nton Čerttigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. NajTečja tovarna poMštva primorske dežele. Solidnost zajamčena, ^cajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 atopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. Album pohlfitev brezplačen. X X X X X X % X X X X X X X X X •s T R S T Si Sf Sf Sf i Piazza Rosarl« it. 2 gjf I (Šolsko poslopja) & Sf St aH SI Sf fsis&iss&sis j jaaa as m <3 rs (O S 5 6 & & (9 TOVARNA: j ZALOGE: Via Teea, vogal VI« Uattmaaa | la Via Rib«rg« it. 21 Ttlftfon it. 670. -MOM- Velik l*bo* Upe c arij, xrad In illk. I«-▼ritaj« aar«£b« tndl po poscbolb načrtih. Cena brli konkarsnot. ILUSTSOTill CB11I ZiSTOIl II FEilKO Predmeti postavio se na pa« obrod al) ^*»le2n!co fn^KO o oo o o o Krasen slovenski skladni koledar o o o o o o o oo za trgovine, obrte, urade, pisarne, sole in posameznike izide začetkom novembra v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdke Ivena Bonaca t Ljubimi. ('e^a je vzlic okusni vezavi zelo nizka, samo 7<> vin., s pošto 2<> vin. več. Preklici dnin* velik nihat ili se na zahtevo iloposlje eenik. Trgoici porabijo istega lahko kot lepo novoletno darilo in se brezplačno vtisne lijil firma. Svilene plinove MREŽICE!! „ROV Al." dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po SO nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. PODJETJE ZA KE PREGORI, JI VE LL"('I F. EOZZO, uL S. Antonio 5. —-o — Da ne bode. ako koledar kmaio pride, prepozno, prosim g. naročnike, da se čim prej oglase, ker se bode pri razpošiljatvi na take v prvi vrsti oziralo. 3van Semulič v Trstu, Fiazza Belvedere (nova hiša) Proda jalnica izgotovtjenih oblek = ,illa cM fli Trieste" = tvrdke EDVARD KALASCK mm Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Ar m o ni a" s krojačnico. kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila xa delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljši h in n a v a <1 n i h snovij. VELIK IZBOR izgotovtjenih hlač za delavce kakor tudi briga za hlače, ki se napravijo po meri. Naznanjam svojim cenjenim klientom in slavnemu očinstvu v obče. da sem za bližajoče se praznike že danes prejel tradicionalne ,.Benečanske Fave". Cena istim je višja nego druga leta, ker so izdelane iz mnogo boljših tvarin. Poleg teh imam tudi tržaške Fave. Benečanske Fave se prodajajo po gl. 1.80 Tržaške pa po gl. 1 .40. Spoštovanjem udani Anton F urinu trgovec 7. d«dik~ tesami. Piazza St Francesco N.o 2. "TpE Jakob Kosmerlj -BTRSTB- ul ica. ss. Martiri štv. IG nasproti Komando Marine. am- T II G O V I X A * |estvin in kolonijalnoga blaira. delikates in konserv. 1 • • , 1 . Izbor raznih vin in likerjev. \ zalogi ima vsakovstno pohištvo nnjfineje m sti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kuj>ee vdobi v dar brezplačno krasen žepni album slo razglednicami mesta K rakovo. Častim si naznaniti slavnemu občinstvu. da sem otvoril novo prodajalnico jestvin v ulici Stadion it. 25. Prodajalniea je dobro asortirana z vodno svežim blagom. kakor: kavo. sladkorjem, rižem. moko, milom in svečami. Nadalje imam v zalogi pristne testenine iz Napolja, Bolonje in Trsta. Posebnost: testenine z jajci. Izbor likerjev, vin v buteljkah, bi-Akotov odlikovane tovarne (iatti v Trstu. Snho meso. Za obilne naročite se uljudno priporoča Josip Pero v še k. Henrik Preuer Trst, Via Nuova štev. 18. Tovarna pohištva od bambusa, fušpana in vrbja. popolne oprave, najbolj pripravne za darove kakor: stolice, naslanjači, etažere, mizice, španske stene za peči ali proti prepihu itd. itd. Naj zmernejše cene. Epilepsija. Kdor trpi na oinolici. krču in dragih nervoznih strasteh, naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva ce brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke. Frankfurta. M i M. U. Dr. Ant. Zahorskv » š - h J priporoča svojo pomoč n i porodih, abortih J j in vseh ženskih holaznih, kakor: ne- j j rednosti v perij od i. krvavenje, beli tok. j 1 neredna legra maternice itd., kakor sploh J š š ^ v vseh slučajih bolezni. i W 3 Ortlinuj« ulica Carintia stv. S. od ^ vi 9-11 in od C-4. J9 pn sv Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-JoseTs-Ouai št. 1 a (v lastni liiši). Popolno vplačana glavnica 2.000.000 K,: j^t^ro bom ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekam© in menične banke v Mv sestoju od same stanovitne zemlje. Izključna zaloga za Trst, Primorje in Dalmacijo slavnoznane in odlikovane tovarne za peči Bratov HehiUz v Bianskem (M >rava ustanovljena 1848. Pri teh pečih se pribran 500/° na kurjavi. I^astna tovarna fitedilnih peči iz železa ali u^elanih z majoliko. Izvršitev po meri in nizkih cenah. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst, ročnih koveekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne j sobe toli v mestu koli za odpoši Ijanje j po železnici ali morju. Dr. Josip Stanič odvetnik v Trstu ulica Carraclori štev. i. trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olj a, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, t t moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in dtol no. — Cenike razpošilja fran ko. j xxxxxxxxxxxxxxxx Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja v dobroznani W zalogi pohištva Rafael Italia Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst. •ooo o o o ooo« o o o —oo—oo— M. Aite trgovina z man i fakturnim blasrom ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je iiiko pomnožila svojo zalog kakor tudi povečala prostore s tem. da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato. da more v polni meri zadostiti vsem zalit vam cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnicab vdobiva se razno blago najboKe kakovasti in najmodernejše pr.lh tovarn, posebno pa snovi za mo~ke in ženske obleke, srnjce, ovratnike, ovratnice . tu ie velikanski izber platnenega in bombažnega b aga, prtov in pi tirkov ter vsake vrste perila, toli od bombaža, ali platna. Pletenine, svi!'-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke VeMkanski izbor saovij za narodne zastave m trikov za društvene znake. Sprejema naročbe na moške obleke po meri, kate e" izvrši najtočneje in najnatai,-neje po cenah, da se ui bati konkurence. Poskušati, za se prepričati I o o o o C o -OO-OO- o o o OOOi I Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jV(eto5ijevo cikorijo.