Popis gnezdišč bele štorklje Ciconia ciconia v občini Ptuj v letu 1989 Distribution of White Stork's Ciconia ciconia nest sites in area of Ptuj in 1989 BORUT ŠTUMBERGER 1 UV0D 3.1. Popis gnezdišč V okviru dela ornitološke skupine na ekološkem raziskovalnem taboru »Drava 89« je opravljen popis gnezdišč bele štorklje Ciconia ciconia v občini Ptuj. Popis predstavlja prispevek udeležencev ornitološke skupine v sestavi Matej Ban, Tomaž Jančar, Jure Kačičnik, Gorazd Mlakar in Borut Štum-berger k nacionalnemu projektu, ki poteka po navodilih ICBP v okviru mednarodnega štetja. 2. METODA Časovno omejen termin tabora ni dopuščal, da bi zbrali vse podatke, ki jih vsebuje obrazec popisa, ki ga je izdal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru. Mislim pa, da nam je uspelo zbrati poglavitne parametre, ki govorijo o ekološki potenci gnezd in gnezdišč. S pomočjo terenskega avtomobila smo v dneh 27. 6., 28. 6., 29. 6. in 1. 7. temeljito preiskali vasi znanih in potencialnih gnezdišč v Slovenskih goricah, Halozah ter na Dravskem in Ptujskem polju. Da bi dosegli čim večjo zanesljivost in verodostojnost popisa, smo o podatkih za eno in isto gnezditveno lokaliteto spraševali pri več domačinih. Kot domicilen opazovalec sem rezultate popisa preverjal 15. 7., 22. 7., 8. 8., 9. 8. in 10. 8. 3. REZULTATI 1. Zgornja Hajdina Štorklje gnezdijo na betonskem drogu župnijskega dvorišča (hišna številka 40), ki ga je župnik vzorno postavil s pomočjo elektro službe pred devetimi leti. Pred tem so bile na dimniku župnišča devet let, ko pa je bilo gnezdo težko 500 kg, jih je župnik »preselil«. Tukaj so že 18 let. Letos so trije mladiči, leta 1988 so bili štirje, 1987. leta dva, 1986. pa so vsi mladiči pomrli zaradi enotedenskega deževja in močne ohladitve. Pred leti je štorklja mrtva padla na dvorišče, druga pa je vzredila vse štiri mladiče. 2. Lovrenc na Dravskem polju Gnezdo na drogu, ki stoji na križišču ob gostilni, je zasedeno že 7 let. Mladičev nismo videli, pa tudi domačini ne vedo, koliko jih je letos. Lani so bili štirje, predlani pa nobenega. Gnezditveni postavek na stari šoli, kjer so štorklje gnezdile 40 let, pa nekaj let sameva. Od ljudi pri gostilniških mizah smo izvedeli, da so štorklje le tam, kjer so dobri ljudje. V Apačah pa jih ni zato, ker tam »streljajo«. 3. Zgornje Pleterje Pred dvema letoma postavljen drog, ki so ga električarji na prošnjo domačinov pripravili štorklji, ta ni sprejela. Na »tapravem«, deset metrov oddaljenem drogu je gnezdila 10 let. 4. Cirkovce Gnezdo na drogu za bifejem je zasedeno 11 pet let. Prej so gnezdile na dimniku bližnje hiše vsaj 15 let. Letos in lani so štorklje imele po dva mladiča. V nedeljo 25. 6. pa jih je bilo za vasjo 25, 5. Spodnje Jablane Pri hiši št. 5 je gnezditveni nastavek na drogu, ki so ga postavili električarji. Pred tremi leti so vzredile enega mladiča. Gnezdo je sedaj prazno. 6. Pongerce Pri hiši št. 31 je letos naredila gnezdo na drogu. V času obiska je bila na gnezdu. 15. 7. 1989 je bilo gnezdo prazno, poizkus gnezditve pa izjalovljen. Konec maja je bilo na travniku za vasjo 52 štorkelj. 7. Mihovce Gnezdo na drogu v križišču je bilo letos in tudi lani prazno. Na njem je gnezdila 4 leta. Pred 3-4 leti je v bližini poskušala gnezditi. Štorklja je gnezdila dolga leta na dimniku hiše nedaleč od kapele. Zadnja gnezditev je bila pred desetimi leti. Domačini so med košnjo opazovali približno 20 štorkelj. 8. Šikole Na drogu ob cesti Ptuj-Pragersko gnezdi štorklja približno 8 let. Letos ima štiri mladiče, prav toliko jih je imela tudi lani. 9. Stražgonjca Na drogu pred hišno št. 15 so začele štorklje spletati gnezdo pred tremi tedni. Ena ima aluminijast obroček. V času obiska je bilo gnezdo prazno. Domačini so povedali, da so dopoldan na gnezdu sedele, tri dni pa že nič več. Med košnjo so kosci opazovali 30 štorkelj. 10. Pragersko (občina Slovenska Bistrica) Zadnje gnezdenje bele štorklje na strehi župnišča v Markovcih pri Ptuju leta 1980 (I. Geister) The last nesting of White Stork on the roof of priest's house at Marko vci near Ptuj in 1980 (I. Geister) 12 Spektakularno gnezdo na dimniku stavbe na železniškem prehodu, o katerem so ljudje govorili, da je mejnik, onkraj katerega štorklje ne gnezdijo več, je zaradi katastrofalnih melioracij v okolici opuščeno že tri leta. 11. Spodnja Gorica (občina Maribor) Gnezdo je na novo zasedeno in ima letos tri mladiče. Je na drogu električne napeljave. 12. Medvedce Na A drogu s podstavkom je gnezdo prazno že dve leti. Letos so štorklje sicer prišle štirinajst dni pozneje, a gnezditi niso začele. Štorklje so bile tu že od nekdaj, odkar pa se je ena zaletela v žico električne napeljave, jih ni bilo več. Domačini pravijo, da jim je žal, ker jih ni več; so »enkratne« za pobiranje voluharic. 13. Sestrže Gnezdo na A drogu je prazno. Štorklja je bila tukaj, odkar ljudje pomnijo. Pravijo, da so izginile zato, ker so prihajali električarji. Pred letom 1982 je gnezdila na dimniku bližnje hiše, potem pa so se prestavile na drog. Lani so imele tri mladiče, leto prej pa štiri. Nedaleč od tega kraja so gnezdile na drogu v križišču pred 20 leti. 14. Majšperk Pri OŠ na A drogu je gnezditvena košara, gnezda pa ni videti. Gnezdila je še pred tremi leti, imela je štiri do pet mladičev. 15. Breg Na A drogu nasproti milice je letos prvič postavila gnezdo. Domačini pravijo, da je gnezdo začela spletati že prejšnje leto. V vasi je prej nikoli ni bilo. Letos ima enega mladiča. 16. Tržeč Pred tremi leti si je pletla gnezdo na A drogu, gnezdila pa ni. Gnezda ni več videti. 17. Lancova vas Pri hišni št. 45 so štorklje že več kot trideset let. Letos so trije mladiči, lani sta bila dva, leta 1987 pet, še leto prej pa prav tako pet. Gospodar pravi, da so štorkljo uničile melioracije. Njihove so imele vedno več kot tri mladiče. Pravi tudi, da bo naslednje leto gnezdo prestavil na drog, saj se je petmetr-ski dimnik že krepko nagnil. 18. Sela Gnezdo na dimniku OŠ je aktivno vsaj 15 let, pred tem je bilo dolga leta na dimniku gostilne Svenšek. Letos je zvalila tri mladiče. Stara je enega vrgla iz gnezda, sedaj sta le še dva. Že nekaj let vzrejajo štorklje samo dva mladiča. Na koncu vasi so poskusile gnezditi na A drogu pred nekaj leti. Električarji so jim ponudili gnezditveno stojalo, pa ga niso sprejele. 19. Apače Na A drogu nasproti trgovine so lani pričele graditi gnezdo, mladičev pa niso imele. Letos so tam trije mladiči. Pred štirimi leti so »štromarji« vrgli nedokončano gnezdo na tla. 20. Videm Na dimniku OŠ so začele gnezditi pred osmimi leti. Šola je letos dala za nov podstavek 25 starih milijonov. Ravnatelj šole pravi, da so melioracije dale svoje. Štorklje izginjajo. Letos sta tam dva mladiča, tretjega pa je štorklja vrgla iz gnezda. Lani niso gnezdile, predlani so bili štirje mladiči, Četrti pa je padel iz gnezda. Natančni podatki o štorklji so zapisani v šolski kroniki. 13 21. Kungota Na grajskem dimniku na Ravnem polju 23 so gnezdile pred več kot desetimi leti. 22. Muretinci Spletati je začela že lani. Letos je prvič izvalila dva mladiča, enega pa je kmalu vrgla iz gnezda. Odrasla štorklja ima nad gležnjem leve noge aluminijast obroček. 23. Gajevci V vasi so postavili gnezditveni drog, gnezdila pa ni nikoli. 24. Gorišnica Leta 1972 ali 1973 so pričele gnezditi na dimniku župnišča. Leta 1979 so bile preseljene na drog mlade robinije, ki pa je potem bujno ozelenela. Letos so tam trije mladiči, lani sta bila dva, leta 1987 štirje, 1986 prav tako, leta 1985 pa le eden. Leta 1978 jih je bilo pet, enega pa so vrgle iz gnezda. 25. Moškanjci Poizkus gnezditve je bil registriran pred približno petimi leti. 26. Dornava Čez 70 let staro gnezdo na dimniku baročnega gradu je imelo letos dva mladiča, tretji pa je padel iz gnezda. Dne 3. 6. je avtor teh zapiskov opazoval na travnikih v okolici domavske kolonije sivih čapelj 21 belih štorkelj in 35 sivih čapelj, ki so v ponevihtnih večernih meglicah lovile male sesalce in insekte. 27. Markovci Tradicionalno gnezdišče na dimniku župnišča je leta 1980 propadlo zaradi obnovitvenih del na strehi sredi gnezditvene sezone. Leta 1978 je drugi par pričel gnezditi na dimniku stare OŠ in to gnezdo je brez presledka bilo zasedeno do letošnjega leta. V času našega obiska so štirje skoraj dorasli mladiči sedeli na robu gnezda. 28. Bukovci Leta 1985 in 1986 je brez uspeha poskušala gnezditi na drogu pred rojstno hišo ornitologa F. Janžekoviča ter nasproti vaške gostilne »Korantov hram«. Iz neznanega vzroka so izginile pred valjenjem. Morda so se pa ustrašile Muštacevega Hanze, ki je zaslužen za mnoge melioracije v Sloveniji in je tudi doma iz te vasi. (op. ur.) 29. Trnovska vas Na trinožnem A drogu sta dva mladiča. Tu so štorklje že pet let, prej pa so bile na dimniku župnišča. V župnišču ni bilo nikogar, da bi nam povedal kaj o zgodovini tega gnezdišča. 30. Velovlak Petnajst let gnezdi na dimniku kmečke hiše. Letos so tam trije mladiči, lani sta bila dva, predlani pa ni gnezdila. 31. Savci (občina Ormož) Od takrat, ko so dolino Sejanskega potoka pred štirimi leti surovo meliorirali, štorklja na drogu električne napeljave ob ribniku v Savcih ne gnezdi več. 32. Starošince Gnezdo, ki ga je štorklja pričela spletati že pred dvema letoma, je letos prvič zasedeno. V času obiska je sedela na gnezdu, nismo pa mogli zvedeti, ali ima že mladiče. Pred štirimi leti je štorklja poizkusila gnezditi na hišnem dimniku. 3.2. Število gnezd Registrirali smo 16 zasedenih gnezd, pri popisu iz 1965. in 1979. leta pa obakrat 13. Eden izmed vzrokov za povečano število gnezd je verjetno temeljitost popisa. 3.3. Poizkus gnezditve Šest do štiri leta stare poizkuse gnezditve smo registrirali v Mihovcih, Tržcu, Moškanj-cih, Starošincih in dvakrat v Bukovcih. 14 3.4. Zgodovinska gnezdišča Štorklje so pred več kot desetimi leti gnezdile v Markovcih, Kimgoti in Cirkovcih. 3.5. Kraj gnezda (lokaliteta) Eno gnezdo je v Halozah (Breg), štiri na Ptujskem polju (Markovci, Muretinci, Dorna-va, Gorišnica), dve v Slovenskih goricah (Trnovska vas, Velovlak) in devet na Dravskem polju (Videm, Lancova vas, Sela, Apače, Lovrenc, Cirkovce, Šikole, Zg. Hajdina, Starošince). Po obsežnih hidromelioracijskih delih v zahodnem delu občine v dolini Polskave in okolici Pragerskega je prišlo v zadnjih treh letih v tamkajšnji populaciji gnezdilk do prave katastrofe. Štorklje so na osi med Stražgonjco in Vidmom ter vznožjem Haloz opustile 8 gnezd (50 % gnezditvene populacije). Šoštarič M. (1965) daje temu področju zanimivo ime »izgonska pokrajina«. Število gnezd v Slovenskih goricah in na Ptujskem polju pa ostaja približno enako kot v letu 1979. 3.6. Prazna gnezda Popis iz leta 1965 omenja dve prazni ' \0 ¦\\\.\ \ OREHOV* >.-. bEiil.VAS V.s ¦M \LhjotInja 'L: "A-RAtE . MARJETA- -"»'C • *&-r~5—i A v«; J$*\ \ *\ ^^../¦''•'Ifil,1 //' v\' ' ¦ ' % f,*-S ;L--r-pÄciJhf'.*.\ ' ^-c^^M!^MBSV«L•*••:¦... J \ •Js^u- ¦A S" GORICA • L. US5^? _-•¦" - Breiovci' .# I s^vy, j\ t ... m -—- /V/ / «•"" "V * I * n^ameno V*\ \ / Pr'eiac > •/ DORNAVA^i • JmDRj^^-|ü=\v;;vERc si '9"\" 'V-ÄV-.irkovce* : '«"il' •'!""¦" rf^V"'"-. AB>VCI .^sJQ'Kso e!tfp«--~v \_ ^-^cirkovce- : m-l s ^/^¦/¦i '••. ix», \5'v.»<° vSSSaak. iJ«?-5^ , • : .malavas^v3*"^1 V «*"*•" ¦-" /-^ r.-^\^ K' 7\ ¦ ¦ ^-\ • V:>.:~^ ¦ ^¦\\r~y {¦¦¦ Porazdelitev gnezd bele štorklje na območju občine Ptuj leta 1989 Distribution of White Stork's nests in area of Ptuj in 1989 Legenda: • zasedeno gnezdo o v zadnjih petih letih opuščeno gnezdo + gnezdo izpred več kot deset let Key: • occupied nest o in last five years deserted nest + more than ten years old nests 15 gnezdi v Halozah in tri v dolini Pesnice. Leta 1979 pa je bilo po eno gnezdo prazno v Halozah, dolini Pesnice in na Dravskem polju in dve na Ptujskem polju. Evidentirali smo devet praznih gnezd; tri v Halozah (Sestrže prazno 1 leto, Medvedce 2 leti, Majšperk 3 leta) in šest na Dravskem polju (Zg. Pleterje in Mihovce 2 leti, Sp. Jablane 3 leta, Lovrenc na Dravskem polju 4 leta, gnezditev v Pongercah in Stražgonjci pa je bila letos jalova). Devet opuščenih gnezd pomeni 36% (petnajst zasedenih = 64%) gnezditvene populacije letošnjega popisa. Osem gnezd je propadlo zaradi hidromelioracijskih posegov (Sesterže, Medvedce, Zg. Pleterje, Mihovce, Sp. Jablane, Lovrenc na Dravskem polju, Pongerce, Stražgonjca), eno pa iz neznanega vzroka (Majšperk). 3.7. Namestitev gnezda Gnezda so nameščena: na drogovih 10 (63,7 %) na dimnikih 6 (36,3 %) V zadnjih letih so bila štiri gnezda z dimnika preseljena na drog. Prihodnje leto bodo štorkljo z dimnika »prestavili« na drog tudi v Lancovi vasi. V Medvedcah je ob priletu h gnezdu na drogu štorklja potrgala žice električne napeljave in pri tem izgubila življenje. Večino umetnih podstavkov na električnih drogovih štorklje na Dravskem polju niso sprejele, število število izvaljenih doraslih starost zasedena gnezda namestitev gnezda mladičev number of mladičev number of gnezda occupied nests nest site hatched young grown young age of nest 1. Zg. Hajdina betonski drog (prej dimnik) 3 3 18 let 2. Lovrenc električni drog ni znano ni znano 7 let 3. Cirkovce električni drog (prej dimnik) 2 2 20 let 4. Šikole električni drog 4 4 8 let 5. Breg električni drog 1 1 lleto 6. Lancova vas dimnik 3 3 30 let 7.Sela dimnik 3 2 25 let 8. Apače električni drog 3 3 lleto 9. Videm dimnik 3 2 8 let 10. Muretinci električni drog " 1 lleto 11. Gorišnica akacijin drog (prej dimnik) 3 3 16 let 12. Dornava dimnik 3 2 70 let 13. Markovci dimnik 4 4 11 let 14. Trnovska vas električni drog (prej dimnik) 2 2 10 let 15. Velovlak dimnik 3 3 15 let 16. Starošince električni drog ni znano ni znano lleto 16 drogovi 10 dimnik 6 39 35 242 let x = 15,1 leta Gnezditveno stanje bele štorklje v občini Ptuj v letu 1989 Breeding situation on White Stork in area of Ptuj in 1989 16 ampak zasedajo drogove, kjer podstavkov ni. 3.8. Zasedenost gnezd Zanesljivo redno zasedena gnezda so v Markovcih (11 let), Gorišmci (16 let) in Zg. Hajdini (18 let). Najstarejše je gnezdo na dimniku gradu v Dornavi in je staro okoli 70 let. Na dimniku v Lancovi vasi pa je štorklja že čez 30 let. Skupna starost vseh popisanih gnezd v občini Ptuj je 242 let, povprečna starost enega gnezda pa 15,1 leta. Povprečna starost gnezd na vzhodu občine je večja kot na zahodu. Ta gnezda so bolj redno zasedena in so vsa na dimnikih, število zasedenih gnezd number of occupied nests gnezda z znanim številom mladičev nests with known numbers of young število izvalj enih mladičev number of hatched young število doraslih mladičev number of grown young indeks uspešnosti doraščanja index of successfulness of growing up povprečno število izvalj enih mladičev na eno gnezdo medial number of hatched young per nest povprečno število doraslih mladičev na eno gnezdo medial number of grown young per nest Opomba: Podatki v oklepaju veljajo za Slovenijo Note: Data in brackets is valid for Slovenia o v ali pa so z dimnikov preseljena na umetne drogove. 3.9. Število izvaljenih in doraslih mladičev v Podatki so znani za 14 od 16 zasedenih 'g. gnezd. V teh gnezdih se je izleglo 39 mladičev, doraslo pa jih je 35. du Indeks uspešnosti doraščanja je manjši ku kot v prejšnjih popisih (1965: 96 in 1979: 94) et. in znaša 89,7. to- Povprečno število doraslih mladičev na ga gnezdo je 2,3. Če k ugotovljenemu številu doraslih mla-ib- dičev in staršev prištejemo povprečne po-so datke za gnezdo z neznanim številom mladi-ih, čev, potem »ptujska jata« letos šteje 70 ptic. 1965 1979 13(146) 13(168) 10(134) 7 (99) 33(411) 17 (279) 32 (370) 16(212) 96 (90) 94 (76) 3,3(3,0) 2,4(2,8) 3,2(2,7) 2,2(2,1) LITERATURA ŠOŠTARIČ, M. (1965): Štorklje v Slovenskem Podravju in Pomurju Varstvo narave IV: 81-89, Ljubljana. JEŽ, M. (1987): Bela štorklja Ciconia ciconia L. v Sloveniji v letu 1979. Varstvo narave 13: 79-92, Ljubljana. Primerjava stanja leta 1989 s popisi iz let 1965 in 1979 Comparaison on surveys in 1989, 1965 and 1979 17 Povzetek Summary Skupina ornitologov je po navodilih ICPB v občini Ptuj, ki obsega Haloze, Ptujsko polje, del Dravskega polja in del Slovenskih goric, popisala 32 gnezdišč bele štorklje. 16 gnezd je bilo zasedenih, od tega jih je bilo 10 na drogovih električne napeljave, 6 pa na strešnih dimnikih. Zanimivo, da pomagal v obliki podstavkov na električnih drogovih štorklje na Dravskem polju niso sprejele, ampak zasedajo raje drogove brez podstavkov. V 14 gnezdih se je izleglo v letu 1989 39 mladičev, doraslo pa 35 (1965: 96, 1979: 94). Tako ocenjujejo, da je štela ptujska jata belih štorkelj v letu 1989 70 ptic. IZTOK GEISTER UVOD Pri terenskem delu za ornitološki atlas sta dva pojava vnašala kar precej negotovosti in zmede pri vrednotenju gnezdilk. Pri pevkah (passeriformes) je bilo to območno petje nesparjenih samcev in pri nepevkah (nonpasseriformes) pojavljanje spolno nezrelih primerkov v obdobju gnezdenja. Pri pevkah je pri tem lahko šlo za petje na preletu (nekakšno fantovščino torej), za poskus kolonizacije (nemalokrat več primerkov hkrati), ali za odvečnega samca, t. i. biološko rezervo, ki po potrebi vskoči v gnezditveno že strukturirano populacijo. Pri nepevkah so se ti problemi pojavljali v zvezi s poznimi preletniki pri selitvi v njihov areal, poletnimi klateži, ki se na svojih potepanjih znotraj areala ustavijo na opazovanem mestu za nedoločen čas (pri čemer gre lahko tudi za spolno nezrele primerke) in poletnimi gosti, ki preživljajo gnezditveno obdobje In the area enclosing Ptuj, Haloze, Ptujsko polje, and a part of Dravsko polje and Slovenske gorice, a group of ornithologists surveyed, in accordance with the ICPB instructions, 32 nests of the White Stork. 16 nests were occupied, of which 10 were found on electric conduit poles and 6 on chimneys. It is interesting that the storks did not accept the pedestals placed on electric conduit poles at Dravsko polje but rather settled on the poles with no such supports. In 1989, 39 youngs were hatched in 14 nests, while 35 attained full growth in them (1965: 96, 1979: 94). It is thus estimated that in 1989 the flock in the above mentioned area numbered 70 White Storks. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 stacionarno kot spolno nezreli osebki. Vse te tri kategorije spremljevalcev gnezditve-nega dogajanja so lahko gnezditveno sumljive, če se primerki pojavljajo v parih v primernih gnezditvenih prebivališčih. Ornitološki atlas se zadovoljuje z razlikovanjem med preletnikom in gnezdilcem, zunaj kategorizacije pa pušča spolno nezrele primerke v vlogi poletnega klateža in poletnega gosta. Toda ravno desetletno terensko delo za ornitološki atlas je pokazalo, da je gnezditveno vprašanje na zoogeograf-sko tako pestrem ozemlju, kot je ozemlje Slovenije, zelo dinamičen pojav. Ne samo, da ti z vidika gnezdenja marginalni statusi dopolnjujejo sliko ornitofavne proučevane dežele, domnevno so tudi v neprestanem stapljanju in razdvajanju z gnezdečo populacijo. Ker ornitološki atlas pozna le delitev na Pričakovane in nepričakovane gnezdilke v Sloveniji Expected and unexpected breeders in Slovenia