Risanje, sredstvo pri nazornem nauku. Kolike važnosti je nazorni nauk v šoli, ve vsakdo, kateri ima s šolo opravljati; vedo tudi učeni pedagogi, ker so njemu prvo inesto pri pouku na nižji stopinji piipustili, kajti on je podloga vsera drugiru predmetom, je pravi temelj, na katerega moramo zidati, da se nam naša stavba ne razruši. Nazorni nauk je trdna zaslomba in neusahljivi vir vsem drugim predmetom; saj človek navadno le-to najbolje zna, kar vidi, in si tudi najbolje zapamti. Res, da je glavno pedagogiško načelo: poučuj naravno! pa k naravnemu pouku se ima najtesneje pridružiti nazorni pouk, ker narava saina to zahteva, nas sama tako uči. Da se pa v šolah lažje nazorno poučuje, zato imamo pa uže mnogo sredstev ali pripomočkov, katere nam služijo v podporo. Najboljši pripomoček pri nazornem nauku je naravna reč, reč, kakoršna je v prirodi, ker ti ona vse natančno in resnično predučuje. Otrok opazi vsako najnianjšo stvarico na njej. Zatorej so mu i te reči, katerc vidi doma, katere so v njegovem obližji, najbolj znane. Nobena šola pa ne more imeti vseh natornih sredstev ne v mestib, še manj pa na deželi. Zato pač mnogo pripomorejo izleti temu pouku. Pa tudi slednji nam ne morejo vsega nazorno pokazati. — Mnogim šolam pripomorejo kalujie iu vzorci, kar jitn v resnosti primanjkuje; se ve da kalupe in vzorci morajo pa tudi natanko narejeni biti in taki so i dragi, ne more jih vsaka šola iraeti. Zategadelj imamo i podobe in slike, katere nam posredujejo pri tem pouku. In ravno te so dandanašnji čas uže v tolikih vrstah, da je težko prave izbrati. Paziti je i treba pri slednjih, da se izberejo najboljše, kajti: to, kar je najboljše, je za otroka komaj dobro. Imamo res uže raznotere barvane in nebarvane podobe in slike. Prve, ako so natančue, nam veliko bolje služijo, kakor druge; inače so pa navadne brezbarvne mnogo bolje, ker si otrok vsaj naopačnih pojmov ne prisvoja. Je pa še mnogo šol, posebno na deželi, kjer enih ali drugih sredstcv nimajo; tamkaj pa risanje dokaj pripomore. Mar pa meniš, dragi tovariš, da po šolah, kjer so s temi sredstvi preskrbljeni, ni potreba risanja pri nazornih vajah? 0, dal Risanje je sredstvo, kateio, menim, da na nobeni šoli ne manjka, kajti učitelju je le potreba par {rt potegniti, kak obris ali obrazec, črtež ali zemljevid napraviti, da nazorno pri naukn posreduje. Risanje pri nazornem uku v prvem oddelku (razredu) naj bo i predvaja za poznejše risanje. S temi priprostimi podobami, sestavljenimi iz, prvencem uže v predvajah znanih, ravnih in krivih črt, naj posebno na razdeljenih šolah drugi oddelek opraviti ima. Kako veselje je pri malih, ako smejo napraviti na svoje tablice, n. pr. mizo, stol, omaro, ali lovsko pušo, torbo in drugo. S tem se jim pač pouk prijeten napravi; to se jim pa tudi globoko v spomin vtisne. Za drugi oddelek tudi lehko poleg vsake podobe iine reči in njene dele napišemo, kar da učencem več dela in — kasnejemu uku mnogo koristi. Pa mnogotere risanke z malo čitami čedno in vzgledno napraviti ni lehka reč, in kako neukorna je marsikatera roka. Tudi tu si je treba zapomniti, da je za učence najbolje komaj dobro. Dandanes imamo užč nekaj knjig, katere nam kažejo priproste slike marsikaterih rečf; pa teh je le malo in začetniki ranogokrat ne vedo za - nje. Zatorej bi bilo pač koristno, da bi se pripravniki vadili v risauji podob za nazorni nauk, kar bi jim kasneje v prid prišlo. Namesto toliko za ljudskega učitelja nepotrebnih risank nekaj nazornega risanja, to bi bilo za njega dokaj več vredno. Lehko bo kateri rekel, tega pač ni potreba v posebnih urah učiti se, par črt in narejeno je! Prav, pa onih par črt mora biti vzgledno napravljenih, kar pa ravno začetnikom mnogo preglavice dela, ker: _Vsak začetek je težak"; poseboo težak pa je začetek našega stanu, kateri se tudi kasneje dosti ne zlajša. Vadimo se pa i mi, ker se poprej tega vadili nismo, da bomo zamogli to najceneje sredstvo dobro in uspešno uporabljati v prid naše nadepolne mladine! ZdravJco.