44. številka.
Ljubljana, v petek 23. februvarja.
XVI. leto, 1883
I * trnju vsak dan «ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogersk e dežele za vse leto 16 gld., za pol teta 8 gld., za četrt leta A gld., m joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse teto lt gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rut i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljnbljani v Frana Kolmaua biSi „Gledali&ka stolba". U ] r in n i S t v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
t Dr. Štefan Koče var.
Zopet je neizprosljiva smrt s svojo osorno roko posegla mej naše vrste in kot žrtev si izbrala Častitljivega starčeka, velezaslufc-nega prvaka in očeta Slovencev na dolenjem Štrskem bivajočih, dr a. Štefana Kočevarja, kateri je preteklo noč ob Val2. uri izdihnil svojo blago dušo.
Dasi smo bili po došlih poročilih pripravljeni na katastrofo, nas je vender ta pretužna vest do duše pretresla in štajerski Slovenci, z njimi pa ves slovenski narod oplakuje danes izgubo jednega naj-odličnejih sinov in uzornega voditelja, ki si je pridobil tolike zasluge za narodno probujenje, vsled svojega preblagega, kot solnce čistega značaja pa splošno izredno velespoštovanje in celo pri političnih nasprotnikih nenavadne simpatije.
Kdor je pokojnika poznal, moral mu je biti iz vsega srca udan, kajti toliko in tako lepih lastnostij je redkokdaj združenih v jednera in istem organizmu.
Kak je bil pokojnik, razvidi se najbolj iz odpitnice njegove ob priliki Trstenjakove 60 letnice, ko je v svojej pohlevnosti mej drugim rekel: ,, < 1 a po svojih močeh ni mogel mnogo za narod storiti, a da vsacemu, posebno pa mlajšim zagotovlja, da to, kur je v svojem življenji za narod storil, je največja tolažba v starosti; verjemite mi, da se človeku na starost zdi, da vse drugo je malo ali nič, le to, kar je človek za narod in občni blagor storil, to ostane in ima svojo vrednost."
Iz teh vrstic veje pravi Kočevarjevi duh, to je njegovega življenja javno izrečeni program, v katerega izvrševanji si je pridobil ljubezen vseh Slovencev od snegom krite Ojstrice do vinorodnih goric ob Sotli in Muri in do Slovenstva skrajnih mej, nenavadno spoštovanje in socijalno veljavo pa v vseh krogih.
Večen mu bodi spomin!
Pokojni dr. Štefan Kočevar porodil se je v 15. dan avgusta 1808. 1. v Središči iz imovite rodbine, cije uplivu je deloma pripisovati, da je ta lepi trg ostal vedno odločno naroden. Obiskoval je najprej domačo šolo, gimnazijo dovršil je v Mariboru, koncerni. 1820. pa se je upisal na vseučilišči v Gradci, pozneje pa na Dunaji, kjer je bil 1. 1834 promoviran doktorjem medicine in kirurgije. Nastanil se je kot praktični zdravnik v Celji, a leta 1836. preseli se kot c. kr. okrajni fizik v Podčetrtek, od koder je 1. 1852 bil prestavljen v istej lastnosti v Celje, kjer je ostal do smrti. To bi bili jako kratki podatki za več nego 401etno delovanje, katero je za svoj glavni smoter imelo domovino, v katerem je vedno in dosledno prizadeval si oživljati in krepiti narodno idejo. V Gradci že se je seznanil s slavnim I j. Gaj-em in bil vrstnik poznejših pisateljev dr. Josipa Muršeca in Antona Murka, ki so se vzajemno vzpodbujali za povzdigo materinega jezika in tej zadači zve3ti ostali tudi pozneje v praktičnem življenji.
Bila je takrat še tuzna doba na Štajerskem, narodnjaki še niso bili tako gosto sejani kakor dan danes, ampak narodnjak, ki je šel obiskat najbližjega si slovenskega rodoljuba, moral je, kakor je pripovedoval gOdp. Trstenjak ob priliki svoje OOletnice, hoditi 20 ur daleč, od sv. Jurija na ŠČavnici do Sotle k dru. KoČevarju. Takrat trebalo je orati ledino na narodnem polji in pokojnik bil je za to pravi mož. Ne le, da je ob nedeljah skliceval narod vkupe v Poljfanah ter ga poučeval in bistril, bil je tudi duša vsemu društvenemu življenju v Podčetrtku in pridobival posestnike, duhovnike in uradnike za narodno stvar, kupoval slovenske knjige in delil je dijakom in prostemu ljudstvu, dopisoval v Gajev časopis, nabiral gradivo za jugoslovanski slovar in bil v vednej dotiki s tedanjimi pisatelji Stankom Vrazom, Miklošičem, Trstenjakom in dr.
L. 1848. zavzel se je za sjedinjenje južnih Slovanov ter šel z deputacijo Slovencev v hrvatski sabor, kjer je pozdravil
LISTEK.
Junak našega časa.
(Roman M. Lertnontova posl. J. P.)
Pečorinov dnevnik. II.
Knežna Mary.
13. maja.
(Dalje.)
Danes ustal sem pozno; ko sem prišel h ko-kopeli, nikogar še ni bilo tam. Bilo je vroče; beli, raztrgani oblaki valili so se izza snežnikov in obetali hudo uro; vrh Mošuka se je kadil kakor ugas-neoa bakla; okrog njega plazile in vile so se sive megle kakor kače, videlo se je, kakor bi se bile zamotale v grmičevje. Zrak je bil napolnen z elektriko. Podal sem se po drevoredu, kateri drži proti podzemeljskej jami. Mislil sem na žensko z malo liso na lici, o katerej je doktor pripovedal. . . Zakaj je ona tukaj ? Ali je ravno ona ? Čemu jaz mislim, da je ona? Zakaj sem tako trdno vtem prepričan?
Vsaj ni malo ženskih z lisami na licih! Ko sem tako premišljeval, prišel sem k jami. Kaj zagledam? pod njenim obokom stoji ženska, zavita v črn šal, s slamnikom na glavi, tužno povešala je glavo na prsi; slamnik je zakrival njen obraz. Hotel sem se že vrniti, da bi jo ne motil v premišljevanji, ko je povzdignila glavo in ozrla se na me.
— Vera! zaklical sem nehote\ Ona je zatrepetala in obledela.
— Jaz nesem vedela, da ste vi tukaj. Sedel sem zraven nje in prijel jo za roko.
Davno pozabljen trepet prešinil me je po vseh žilah, ko sem zaslišal ta mili glas; pogledale me je v oči s s\ojimi modrimi in mirnimi očmi, v njih izraževala se je neka nezaupnost ali očitanje.
— Midva se že davno nesva   videla, rekel sem jej.
— Davno, in oba sva se zelo spremenila!
— Tako, tedaj me ti ne ljubiš več?. . .
— Jaz sem omožena . . . rekla je.
— Zopet? Bil je vender pred nekaterimi leti ravno ta uzrok, a mej tem . . .
Iztrgala je svojo roko iz moje in lice se je razžarilo.
— Znabiti ljubiš svojega druzega moža? . . . Ni mi odgovorila in obrnila se je proč.
— Ali je morda on ljubosumen ? Zopet molk.
— Seveda, on je mlad, lep, najbrž tudi bogat V in ti se bojiš . . . Pogledal sem v njen obraz, in prestrašil sem se: na njem videlo se je globoko upanje ; v očeh so se bliskale solze.
— Povej mi, rekla je: — ali te tako veseli mučiti me. Morala bi te sovražiti. Od kar te poznam, nemam od tebe druzega kakor trpljenje . . . Njen glas se je tresel; nagnila se je k meni, položila glavo na moje prsi.
., M mi (lu si me ti," mislil sem si, „ravno zaradi tega ljubila; veselja se pozabijo, a trpljenja nikdar . . .M
Krepko sem jo objel, tako sedela sva dolgo. Naposled so se pa najina ustna približala in zlila se v gorek poljub. Njene roke so bile mrzle kakor led, a glava je bila vroča, kakor bi gorela. Mej
Hrvate kot brate in govoril za zjedineoje Slovencev s Hrvati, in kjer so ga hrvatski zastopniki m ban Jelačič simpatično vzprijeli.
Tudi v Celji bil je dr. Kočevar središče, okoJu katerega se je kristalizovalo narodno gibanje, osnoval je ondi 1. 1862 s sodelovanjem druzih rodoljubov narodno Čitalnico, katerej je dolgo vrsto let predsedoval, bil je tudi ustanovitelj našega lista, za kateri je v primeri s svojim skromnim imetkom žrtvoval jako znatno vsoto, sploh pa je pospeševal z besedo in dejanjem vsako narodno podjetje, udeleževal se vsakega shoda, vsake volitve in s svojo obče veljavno, ker mirno in premišljeno besedo, vsekdar pravo pogodil.
Bil je kot človek in zdravnik obče spoštovan iu priljubljen, neumorno delaven in spisal nam je še par mesecev pred smrtjo prelepo knjižico „Slovenska mati".
Njegove izredne zasluge pripozuala je tudi država ter podelila mu naslov cesarskega svetnika.
Zasluge njegove za naš narod pa boderao najbolj ocenili s tem, ako posnemamo njegov vzgled, ako se mu kažemo hvaležne da kakor on vztrajno in neupogljivo delamo za našo sveto narodno stvar!
Politični razgled.
Yolr.ii u J dežele.
V Ljubljani 23 februvarja.
Obrtni odsek državnega zbora nadaljuje posvetovanja o načrtu glede obrtnih nad zo rnikov. §. 5. določuje njihovo področje v okviru obrtne postave; v prvej vrsti imajo ti nadzorniki paziti na to, da zadostujejo prostori, v katerih se izvršuje obrt, vsem zdravstvenim zahtevam. Pot um morajo gledati na to, da stanovanja tovarniških de lavcev neso zdravju nevarna, da se apoinujejo do-lor-be ^lele delalne dobe, da se Hpisuj^jo imeniki delavcev iu da se konečuo posebno ozira na telesui in duševni prospeh učencev.
Rešitev vprašanja o kongrui zadela je ot) denarne težave ter je zvršitev te postave v tem zasedanji postala negotova; baron Conrad sklicuje se na finančnega ministra, ki je izjavil, da državni zaklad K8 sedaj ni v stanu pripomagati za zboljšanje duhovniških dohodkov.
V imenu »češkega kluba" razgovarjal se je dr. Rieger dlje časa z naučnim ministrom. Češki poslanci imajo baje žalostno prepričanje, da se bodo njihove težnje, v kolikor zadevajo podiočje barona Con rada, le s težkim naporom dade dognati, dokler vodi poslednji naučno miuisterstvo.
Pri imenovanji novih uradnikov za Dalmacijo se ni oziralo na reklamacijo dalmatinskih državnih poslancev glede hrvatskega jezika. „Narodni List" piše, kako da se je zopet po deželi vzbudila nezadovoljnost, ko seje namestuiškim tajnikom imenoval tuj uradnik, ki ne more zadostiti znani naredbi o znanji hrvatskega deželnega jezika; to je namreč princ Fridrik Karo) llohenlohe. Zakaj, vpraša „N. L.", so pa pn tacih razmerah osnovne postave, zakaj dotične mlnisterske naredbe in ukazi namestuištva ? Pomanjkanje sposobnih uradnikov pri nainestmštvu je tem fclvejse, ker se ob jednem prestavljajo od njega hrvaščine zmožni funkcijonarji. ,.Nar. List" je
bil dvakrat zaporedoma zaplenjen, ko se je vzdignil proti ponemčenju dalmatinskih uradov. — „Pozor", govoreč o tej zadevi, vsklikne: „Tužna li usoda našega naroda v Avstro Ogrskej. Tu v banovini upeljuje se Davidova magjarska šola za vzajemne uradnike: a glava zemlje in večina saborska trdita, da to ni kršenje zakona; v Dalmaciji uriva se v urade nemščina: a namestnik general, rodom Hrvit, daje zasegati liste, ki se temu protivijo in zagovarja to usiljevanje nasproti svojemu narodu. Doklej se bodo tako plačevale zasluge hrvatskemu narodu za moč in varstvo cesarstva!"
Vuaijjc države.
V zadnjej seji |>odonavIte Konference
prebere najprvo Granville ukrep konference, s katerim se zavrže zahteva Srbije, da se pripusti k evropskemu komisijonu. Ta ukrep se je tako utemelji), da konferenca ne more premeniti značaja evropskega komisijona, kakor se je s pogodbami ustanovil. Na to prečita pl. Mohrenheim d«Ijšo spomenico o zahtevah Rusije glede rokava Ki-lije. Rusija zahteva v tej spomenici v glavni stvari izključno pravosodje po Kiliji ter pravico, da izvrši potrebna dela, ne da jih treba odobriti po evropskem komisijonu. Obljubi pa Rusija, da bo nekatere določbe o brodarstvu predložila komisijonu v odobrenje. Granville je zahteval v imenu konference ponatiskov spomenice za pojedine člane, kateri se bodo v kratkem razdelili. Mohrenheim je nadalje izjavil, da pričakuje s prihodnjim kurirjem še obširnejših podrobnosti j in razlogov te spomenice, katere hoče priobčiti v prihodu jej seji. Francija se bode baje najmanj ustavljala zahtevam Rusije; ona je smatra za opravičevičene, ker gospoduje Rusija ob ob^h bregovih Očakovega piiustja Kilijssega rokava. Francija tudi ne bi protestovala, ako bi btela n. pr. Rumunija Sv. Jurijev rokav pripraviti sposoben za hrodarenje. To, da je parižka pogodba vsa tri priustja podredila evropskemu komisijonu, ne dela zapreke ruskim zahtevam, ker se je komisijon pač že odločil samo za rokav Sulina. Francija želi pač nekih garancij, katere bo pa Rusija skoro gotovo privolila. Angleški nazori tudi neso baš nasprotni Rusiji. Ni pa še povsem znano, kako mislijo druge vlasti o tej zadevi. Sedaj poslaniki marljivo menjavajo depeše a svojimi vladami. Prihodnja konferenca pa najbrž da ne bo zadnja.
Bivši maršal llazaine izdal je 400 stranij obsežno knjigo z naslovom: „Ej>isodes da la guerre de 1870 et le blocus de Meta par V ex-marechal Bazaine," katera opisuje zgodovino francosko-nemške vojne z 1. 1870. in ima v sebi mnogo oficijelnih depeš, pisem in obrisov. Nekatere teh listin raz množene so s kamnopisom, mej drugim pismo, kojega je pisal Bazaine že po svojej obsodbi razcesa-rici ffpanakej, Izabeli, katerej je ta knjiga posvečena. Pridejano je tud; poročilo Bazainovo do cesarja Luis Napoleona na WilehelmHhohe; temu poročilu dodal je Luis Napoleon svoje opazke. Konečno pismo Ba zaine-OVO, v katerem svetuje casarici Evgeniji, da naj z i sede konja ter stopi na čelo vojski v Metzu. V jednem poglavji razlaga Bazaiue na drobno, kaj hi se bilo imelo 1. 1870. vse zgoditi, da bi se bilo ognilo porazu ali pa ga vsaj zadrževalo.
Mej Italijo iz TiM|M>zi*oiii dogajale so se že dlje časa sem mnoge spletke, katerih pa vsaka posamezna, ni bila tolika važnosti, da bi za njo trebalo zahtevati zadostenja. Pri zadnji še le pokazala se je ta potreba. Nek turšk častnik in jeden iz turških uradnikov prodrla sta   po noči v rezidenco
italijanskega konzula, češ, da imata uložiti pritožbo] ter sta jela zmerjati in natepavati straže, dokler ju ueso zapodile. Ker je italijanska vlada uvidela, da se ondukašnje oblasti glede tega dogodka ne ganejo, izjavila je v Carigradu, da boda odposlala v varstvo svojega konzula oklopnico v Tripolis ter je zahtevala zadostenja. To satisfakcijo dala je Visoka Porta italijanskemu poslaniku Corti ju in ob jednem zapo-vedala vrhovnemu guvernerju Tripolisa, da ima obiskati italijanskega konzula ter izraziti svoje ob žalova nje nad tem činom; krivci pa so se kaznovali z zaporom. S tem je torej končan ta dogodek.
Dopisi.
Iz lHaribora 22. fearuvarja.  [Izv. dop.] Dopis iz Ptuja mi daje povod  tudi   o našej pošti nekoliko besed govoriti.   Tudi v Mariboru, gder so našteli preko tisoč slovenskih prebivalcev, to je tako zavednih, ki so za občevalni jezik slovenski zapisali, (drugih je mnogo več, okolica pak razven nekoliko nemškutarjev in priseljenih Nemcev čisto slovenska), vender neso razmere,  kar se poštnega osobja in nemško-slovenskih tiskovin tiče, bolje nego v Ptuji, kar pak naj ne bodi ravno  Ptujčanom v tolažbo. Pritožili smo se že pri poštnem oskrbništvu in uložili doti.no pritožbo reete prošnjo, katera je bila jako skromna in pohlevna, kar se razvidi iz tega, da so jo tudi Nemci čiste krvi podpisali: ali zaman, niti rešitve nesmo dobili, niti se dosle nič na bolje ni obrnilo, razen pri pošti in filialnej pošti sarnej, gder se odšle tudi dobivajo nemško-slovenske tiskovine. V proda-jalnicah in tabak trafikah,  gder se največ tiskovin prodava, je večinom vse pri starem  ostalo, najbrž se izgovarjajo, da nikdo nemško slovenskih tiskovin ne zahteva. Ali za božjo voljo, kdo se bode za vsako posamezno dopisnico ali nakaznico potezoval eli beračil ali k pošti po njo hodil ali pošiljal! To ne sme biti odvisno od  vsakega  prodajalca  ali trafikanta, tu mora jedino pravičnost  merodajna biti, osobito ker se Nemci s tem nikakor ne žalijo, ker stoji nemški napis na prvem mestu; kogar pak slovenske črke v oči bodejo, tak pretiranec naj si tiskovin slobodno naročuje iz bližnjih nemških mest. Da tudi tukajšnji rogovileži pripomagajo, da se prodajalci in trafikanti ne naroče nemško-slovenskih tiskovin, priča sledeči primer: Posled u»še pritožbe so se izjemice v nekej tukajšnji trafiki, gder se shajajo večinom c. kr. gospodje, dobivyle take tiskovine, ali le malo časa; odkar se je tam ugnez lil in dobil sedež in glas glasoviti prižreb-Ijani profesor (Nagele), od  tistih dob so se slov. tiskovine čisto poskrile in izginile. Nadejamo se, da poštni iu drugi uradniki temu neso krivi, dasi ravno jih je mnogo mej njimi, ki vsako slovensko črko sovražijo ; zato pričakujemo od vlade in vodstva pošte, da se na naše opravičene tirjatve ozirajo, glede sposobnejših in slovenskega jezika zmožnih uradnikov in slovenskih tiskovin. Opozoriti se mora tudi vodstvo, da se v službo ne jemljejo slovenski neznajoči praktikanti,  posebno pak,  da  se jim vse dela ne prepuščajo.
nama začel se je jeden tistih pogovorov, kateri na papirji uenmjo uikakega smisla, katerih ne moremo ponoviti, ne zapomniti.  Pomen glasu zameni in do polni v takih slučajih pomeu besedij, kakor v ita-lijauskej operi.
Ona nikakor neče, da bi se ja/ sezuanil z njenim možem, onim majhnim šepastim starcem, katerega sem videl nedavno s kneginjo na šetališči; uzela ga je radi svojega sina; je bogat, in trga ga po udih. Jaz nesem ga najmanj smešil; ona ga ljubi kakor očeta, in ga bo goljufovala kakor moža . . . Čudna stvar je človeško srce v obče, žensko pa še posebej!
Verzu mož, Semen Vasiljevič G ... v je daljni sorodnik koeginje. On stanuje vštric nje. Vera je pogosto pn kneginji, obljubil sem jej seznaniti 8e z Ligovskima in dvorjamti kuežui, da bi tako ljudje manj opazili najino ljubezen. Na ta način se moji načrti ne bodo uič razdrli, poieg tega imel bom pa še svoje veselje . ..
Da, veselje, pravimi . . . kajti menije že prešla ona doba duševnega življenja, ko še iščemo sreče, če čutimo potrebo silno in strastno ljubiti koga;
sedaj jaz želim biti samo ljubljen, in še to le od malokoga; jedna sama ljubezen celo bila bi mi zadosti : pomilovanja vredna navada srca! . . .
Nekaj zdi se mi zelo čudno; nikdar še jaz nesem bil suženj kake ženske, katero sem ljubil, a vselej pridobil sem uepremagljivo oblast nad njeno voljo in nad njenim srcem, ne da bi se bil prizadeval pridobiti jo. Od česa to? — morda od tega, ker se nesem nikdar preveč navezal na katero, in se je vsaka bala, da bi me ne izgubila; ali je pa to — magnetičan upliv silnega organizma'? ali se pa samo nesem nikoli seznanil z žensko s trdnim značajem.
Priznati moram, da ne ljubim ženskih s trdnim značajem: kaj taeega ne pristuje ženski . . .
Jedennkrat sem se bil zaljubil v žensko z nepremakljivo voljo, katere nesem mogel ukloniti . . . In ločila sva se v sovraštvu — ako bi se bila morda sešla pet let pozneje, ločila bi se bila drugače.
Vera je bolna, dasi tega ne pove; bojim se, da hira za jetiko, ali pa za ono boleznijo, ki jo imenujejo „flievre leute" — ta bolezen ni ruska, zato pa tudi ruskega imena nema.
Huda ura zalotila je naju  v jami in zadržala naju pol ure daljše, nego sva mislila ostati. Ona ni zahtevala, da bi jej prisegal zvestobo, ne vprašala, ali sem ljubil katero drugo, od kar sva se ločila . . . Verjela mi je ravno tako, kakor nekdaj, z ravno isto neskrbnostjo...  in jaz jo ne bom goljufal; I ona je jedina ženska na svetu, katere bi goljufati ne mogel. Dobro vem, da se bova kmalu ločila, in '■ to morda za zmiraj: hodila bova po različnih potih , do groba; a spomin na njo ohranil bodem vedno v I svojem srci; to sem jej že zagotovil mnogokrat, in i ona mi verjame, dasi govori drugače.
Na konec sva se razšla; dolgo sem gledal za njo, dokler se njen klobuk ni skril za grmovjem in pečevjem. Srce mi je silno bilo, kakor prvikrat, ko sva se ločila. Oh, kako sem bil vesel tega! Ali se mi nemara vrača zopet mladost s svojimi vihrami, ali je pa to njen poslednji dar — za spomin? . . . Zares čudno! na videz sem še mladenič: obraz moj je, dasi bled, vender še svež, členi gibki in krepki, moji lasi so še gosti, oči se mi žare in kri kipi . . . (Dalje prih.)
Tukajšnja poddružnica gospodarskega društva imela je nedavno sejo, h kateri je prišlo kakor po navadi le malo članov. Ako vprašaš zakaj tako imeniten zavod hira, izvedel bodeš od vsakega tudi nepristranskega Nemca, da je temu kriv prvosednik. Kmetske prebivalstvo, kateremu je v prvi vrsti na menjeno, je v obče posebno pa pri sejah jako pičlo zastopano, ker se njega govor prezira; razpravlja se namreč izključivo v nemškem, večini prebivalstva nerazumljivem jeziku. Da je predsedništvo v nepravih rokah, svedoči dovolj, da je predsednik iz prejšnjih ftasov znan in mnogokrat v „Slovenskem Narodu" opisan takov strokovnjak v gospodarskih stvareh da se v svoje sopruge gospodarstvo niti umešavati ne sme, kar je obče znano. V sejah se trati čas s čenčami, pri katerem poslu mu jeden umirovljeni dohtar rad oporeka, prav za prav pomaga, tako da se tega brbljanja še to malo številce poslušalcev naveliča in nevoljno odide. Govori se najraje o slu-žincadi, namesto da bi se na primer v očigled preteče trtue uši razpravljalo, kako bi imel siromak kmet ravnati in kaj bi kazalo storiti proti tej nevarnosti. Takov poduk odobren po večini veščakov bi se po moji misli moral tiskati, seveda ne samo nemški, nego tudi slovenski, in razpošiljati. Pa sami pouki bi zadostovali, ne nego dejanski bi morali pokazati, da jim je mar blagor ljudstva. Prositi bi se moral deželni odbor, naj se kmetom dade po znižani ceni drevesa, mesto da se izvažajo v druge krouovine z vinom iz sadjerejske šole, katerim bi se naj priporočalo, naj jih nasajajo Že sedaj po slabih odsojnih in nizkih legah vinogradnih, na pašnikih ob stezah i. t. d., kar pametnejši in premožnejši posamezniki že sedaj iz lastuega nagiba store; drugim pak bi trebalo dajati dobrih svetov in dejanski pripomagati in omogočiti b tem, da se jim cena dreves zniža. Da se ukoreninjene trsne sadike (živice) iz trsovnic ne smejo več prodavati in razpošiljati, je znano; kazalo bi pa tudi, da se rožje ne bi smelo prodavati in raznašati, da bi se tudi s tem kar mogoče omejila razširjatev tega pogubonosuega mrčesa. Ako bodemo u. pr. tako uelovali, zaprei imo kar mogoče dolgo, Bog daj za vselej, da ne dobimo trtne usi, in ako se vender nesreča odkloniti ne da, nas ue najde celo nepripravljenih in malomarnih.
Dr. Otmar Reiser, pozuan človekoljub, kateri hoče, da se mladim slovenskim Pekercauom poučuje kakor papigam v nerazumljivem jeziku, je velik spo-štovateij cesarja Jožefa II. (katerega spomenik je Mariborčanom velikodušno podaril), pa samo zaradi njegovih germanizatončuih tendenc, ne drugih uzvi-šjmih lastnostij iu kot dobrotnika kmetskcga stanu. Zuvoljo te zadnje lastnosti ga dr. Reiser gotovo ue spoštuje, ker inače bi ne bili tam, gder on sedaj in^i svoja obširna posestva, mesto kmetov skoro sami viuearji in bi tudi ne mogel na tako nezaslišan način lesove izsekovati na Pohorji. Naj nikar ne misli in ne oporeka, da se bode sejanje in zasajanje dobro obneslo, obratno, na tako velikih golieavak in plešah, na visokih, viharjem izpostavljenih legah ne vzraste, nego pritiikovo drevje in grmovje, kar se lahko sam na velikanskih goličavah sosedne graščine Faalske, 6e bolj pak na Veliki Kapi vsak dan lahko prepriča. Tudi točo bodemo še pogosteje imeli nego dosedaj.
Iz Radovljice 22. februvarja. [Izv. dop.j Daairavno se je že mnogo pisalo o tukajšnji prostovoljni požarni hrambi, vender blagovolite vzpnjeti Še nekoliko vrstic iz moje roke.
Povsod, kjer se je še ustanovljala kaka prostovoljna požarna bramba, primorano je bilo gotovo društvo potrkati na vrata dobrih src. Tudi mi smo Be obrnili do prebivalcev našega mesteca; videli in prepričani smo bili, da je društvo samo na sebi na prebivalce napravilo dober utis. Radi in z veseljem pomagali so nam premnogi z denarnimi sredstvi; napraviti si bodemo sedaj zamogli brizgalnice in druzega potrebnega orodja. Omeniti pa moram tudi bližnje nam Predtržane in Lesčane; kajti tudi ti, spre-videvši korist in pomen naše družbe, pripomogli so z radovoljnimi doneski mnogo k nakupu potrebnega. Zahvaljujem se torej jaz v imenu cele družbe vsem darovalcem; priporočamo se jim pa tudi, da nam še za naprej ostanejo nagueni podpirajoči udje pro-
stovoljne požarne brambe, kadar pridemo v kako potrebo. Prepričani pa naj bodo vsi, da niti jeden krajcar se ne bode po nepotrebnem potratil; me ščane in vse znane ude društva pa zagotovimo, da tukajšnji prostovoljni požarni brambi nikdar ne postane politika nje namen, ampak društvo bode skušalo koristiti mestu in okolici z žrtovanjem svojih močij in pomagati vsakemu brez razločka, ako ga zadene elementarna nesreča.
Zatorej udje prostovoljne požarne brambe, ne prepirajmo se in ne potegujmo se za reči, ki neso v področji našega delokroga, marveč z združenimi močmi delujmo in napreduj mo v dobrej reči in gaslo naše bodi: viribus uuitis, vse za vero, dom, cesarja. Radovljica n.
Domače stvari.
— (Bralno društvo v Krškem) priredi 25 t. m. za svoje družabnike sledečo veselico: 1. Veseli igri: „Uskoku in „V spanji"; 2. petje, 3. igranje na glasovir.
— (Slovensko literarno društvo na Dunaj i) ima v 27. dan februvr.rja meseca začenši o polu H. uri zvečer svoj redni zbor. Spored: 1. Prečita se tajni k OVO poročilo o poslednjem zbrno vanji; 2. O Fodorji Mihajloviči Dostojevskem, čita g. eaod. prof. K. Štrekelj; 3. Volitev jednega odbornika; 4 Slučajnosti. Lokal: Kaiser's Restaura-tion III. Ungarg. 2 7. V to zborovanje vabi ude in prijatelje društvu prijazno odbor
t Ivan Šolar.
Par ur pozneje, ko nam je došla vest, da je umrl dr. Kočevar, prišla u»m je na znanje druga jednako tužna vest, da je včeraj zvečer umrl naš veleučeni rojak in zvesti sin našega naroda gos p. Ivan Šolar, c. kr. deželni šolski nadzornik v Zadru. Ni nam možno pod silo tega udurca in zaradi kratkosti časa biti obširnimi, a to pa moramo izreči, da smo v njem izgubili izvrstnega šolnika, izbornega rodoljuba in človeka. „Narodni list" pisoČ o njegovej bolezni, pravi: More se reči, da je on (Šolar) žrtev delovanja na šolskem polji, ker je, nekoliko okreval od zadnje bolezni, hotel zopet delovati in to neumorno . . -Pokojnik je porojen 27. avgusta 1827. v Kropi na Gorenjskem, študiral je gimnazijo v Novem Mestu, sedmo in osmo šolo pa, tedanjo filozofije in logiko, v Ljubljani. V mašnika bil je posvečen leta 1850. Bil je potem nekoliko Časa odgojitelj sedanjega deželnega glavarja kranjskega, grofa Thurna v Radovljici, pozneje hišni učitelj pri tedanjem deželnem predsed niku Chorinskem. Leta 1853. dobil je suplen-turo za klasično filologijo na ljubljanskoj gimnaziji, ko je leta 1854 ne.redil izpit iz latinščine in grščine za celjsko gimnazijo. Leta 1857 dovršil je izpit za nadgimnazije in bil kmalu potem imenovati na gimnazijo v Gorico, kder je ostal do leta 1807. V tem h tu dobi mesto na Ijubljankej gimnaziji. Leta 1871 bil je imenovan šolskim nadzornikom za Kranjsko, koder je ostal do svojega premeščenja v Dal-maijo leta 1879. Obširnejše poročilo nam je obljubljeno.
Telegrami ^Slovenskemu Narodu":
Celje 23. februvarja. Veliki slovenski patri jot, cesarski svetovalec dr. Štefan Kočevar umrl, pogreb bo v nedeljo popoludne ob treh.
Rim 23. februvarja. Generalni guverner v Tripolisu obiskal je oficijelno italijanskega konsula ter izrekel živahno obžalovanje o zadnjih dogodkih.
Fariz 22. februvarja. Izjava novega kabineta v kamorah obljubuje izvršitev postave z
il. 1834. odstranitev prinčev iz vojaških slu/.b,
■razne reforme, mirovno politiko na zunaj, osnovo
1 ugledne parlamentarne republike.
Berolm 22. februvarja. Državna zbornica obravnava etat bogočastja. \Vindthorst očita
' vladi, da nema resne volje pri pogodbah z Vatikanom, dasi želi cesar miru. Zahteva podrediti šolo nadzorstvu cerkve. Minister za bogo-
, častje odbija očitanje, rekoč, da ne zabranjuje krščanske šole, zabraniti hoče le odločujoči upliv na šolo.
MeteorologiČno poročilo.
A. V Izubijani:
— (f Martin Svajger.) V Starem Trgu poleg Loža umrl je včeraj občespoštovaui in za svojo ožjo in širšo domovir.o zaslužni rno/- gosp. Martin Švajger, zdruvmk in posestnik. Ril je odličen narodnjak in ni se udal nobeni sili tudi za časa Ogrin-cov in Auerspergov ne, dasiravno je kakor okrajni zdravnik in župan Loške doliue tudi tem gospodom moral biti poslušen. Kdor ga je poznal, ga bode teško pozabil kot veseljaka, in komur je bil, kot pravega prijatelja. Odlikovan je bil tudi s križcem zaslug. Bodi mu zemljica lehka in voditi spomin!
— (Gosp Božidar Raič) praznuje jutri svoj 56. rojstni dan. Navzlic dvema izgubama, ki sta nas v jeden dan zadeli, želimo neomahljivemu boritelju za narodna prava, da bi skoro z nami užival plod svojega truda. Na mnogaja leta !
— (Profesor Pera Budmani) na gimnaziji v Dobrovniku imenovan je v odbor za redakcijo akademičnega rečnika v Zagrebu. Miuisterstvo no Duuaji se je že prosilo, da mu podeli potrebni dopust.
— (Redek slučaj.) Martin Tihel iz Stošc je bil 1. 1879 zatožen uboja in so ga porotniki oprostili z 10 proti 2 glasoma. Vest ga je pekla in včeraj prišel je na Žabjak ter je obstal, da je zares kriv  tega  hudodelstva, zvečer  pa umrl je vsled
lmrtvouda.
t i	Dan	( 'as OJlll-'/OVHIljil	Stanje barometra v 11)111.	Tem« peratura	Vetrovi	Nebo	Mokriti* v lllui.
i 1	bi XS	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	74170 m. 741*82 mm. 74218 mm.	— 8*4»0 — 10» C — 8*«C	hI. jv7. si. v/Ji al. vab«	ohl. obL ubl,	0 00 mm. dežja.
1 i	M	7. zjutraj 9. pop. 1». ZVeČer	748*04 mm. 744mm. 74711 .'»min.	— 4*8"(' -\- 2*0°0 -1- 0*2°C	hI. v/.h. hI. v/Ji. hI. v/Ji.	il. juh. obl. ohl.	O-l K) ntm. dežja.
	tj «2 G*	7. zjutraj 9. pop. 9. Bveoer	749*48 mu 749*17 mi. 749*85 MM.	- 4 0° C -f r>:i"<' -f- 0-3»C	hI. bor. hI. bur. hI. v/Ji,	jllH. j aH. _	000rm. de/, j u.
		7. /jutra) 2. pop.' 9. zvečer	749*91 mm. 74«J-4f) mm. 74«i7t mm.	— 1-8° C -4- 8«i°C -\-  l-H« C	hI. bur. hI j v/.. brozv.	ubl. j lin. jas.	000 mm. Slie^a.
B. V Avstriji »ploh :
Zračili pritisk ho jo povsod znatno vzdignil iti Htal mofino nad normalom; razdelitev ji; postala nekoliko ne-jednakoinortiejsa, kor je znašal razloček nuj maksimom in mitiimoui že 7 nun. Temperatura je povsod, posebno zjutraj, nekoliko pala in postala vsled tega na već krajih pod-normalna; tudi razločki mej maksimom in uiiiiimoiii so ho zveksali. Vetrovi so ostali nesproinenjeni, le h tem razločkom, da so postali nekoliko slabotnejAi. Nebo se jo po dolgom prenehanji večinoma povsod stanovitno zjasnilo; tudi vreme je postalo vsled tega snho in stanovitno.
JD"CL3^ic-jSjti*:a, borz:
dne 28. februvarja.
(izvirno teloKrafićno poročilo.)
1'apima renta..........
Srebrna renta .... .....
/.lata renta........ • •
5°/0 ui aren a renta . :.......
Akcijo narodne banke . .....
Kreditne akcijo...... . .
London   ■ ..... • ■
Srebro • .......
Napol. . .........
C. kr. cekini. ...... . .
Nemške marke .....
4% državno srečko i/. 1. 1k!",4    260 gld. Državne srečke i/. 1. 1864 100 „
4% a v str. zlata rentu, davka prosta .
Odrska zlata icnta 6^/,,......
4U,
n n n       ■ («••••••
„      papirna renta 5°/0    . . 5°/0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . Dnnava re#. srečke 5°/,.    •   •    LOO gld. Zemlj. obč. avstr. 4*/tu/0 zast. listi .
Prior, oblig Elizabetiue zapad, železnice
78 gld.		15	kr.
78		50	
97	|	45	•
92		95	■
829	*	—	
:io4		20	11
119	n	85	■
9	*	49	• ■
5		ti5	B
58	•	50	n
118	n	bo	n
169	n	75	n
97	_	50	n
119	n	80	n
88		30	
86	n	GO	•
108	n	—	M
114		76	n
117	r	75	*
98	n	70	
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 „ 75
Kreditne srečke.....100 gld. 170 „ 50
Rudolfove srećke.....                       10   „ 20 . 50
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120   n 121 „ 50
Traminway-društ. velj. 170 >rld. a. v.     . 225 . 75
Tnžnega srca na/.narijam vsein sorodnikom, prijateljem in znancem, da je inoj preljubljeni soprog, gospod
MARTIN SCHVVEIGER,
bivši okrajni zdravnik, župan,  posestnik in trgovec, odlikovan I Blatim križem za zasluge,
rojen v 16. dun meseca oktobra 1. 1811. v Crnom -Iji, po kratkej a hudej bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 22. dan meseca februvarja ob 10. uri dopolodoe mirno v Gospodu zaspal.
Sprevod pokojnega bode v soboto v 24. dan meseca februvarja ob 3. uri popoludne na pokopališče sv. Martina v Podcerkvi.
Priporočam pokojnega vsem v blag spomin in molitev.
V Starem Trgu pri Ložu, v 22. dan meseca februvarja 1. 1883.
Matilda Schvveiger,
(111) soproga.
Kupi aH v najem se vzame
posestvo s hišo,
katera je za obrtnijo (prodajaln'co in krčmo) pripravna NaBtop 1. maja 1883. — Sporočila upravništvu „Slovenskoga Naroda". (112—1)
Dobri akvisiterji
za „EQUITABI*E", zavarovalno društvo za življenje v Zjedinjenih Državah (Novo podjetje, 1. 1882 — 1- 8 milijonov gld.; vzprejmejo se takoj za dobro plačo Reference se zulitevsijo. Dopisi do glavnega zastopa na Dunaj, I., Elisabothstraase lO. (100—2)
Deželna
v'
slatina.
Uspešni lek za želodčne bolezni. Naj
prijetnejša hladilna pijača. V znanih
origimilnih in novih elegantnih Mor deaux-steklenicah po 1 in '/a litra. Dobiva se v vseh večjih prodajalnicah in
restavracijah Glavna zaloga pri gg. bratih Maver na Dunaji, Josipu Hoffmann-u v Budapešti, Ertl-u & Krepesoh-u v Oradoi in pri vodstvu v Slatini.   109 — 0
Umetno (574—50) ♦
zobe in zobovjaS
postavlja po najnovejšem amer i kanskem zistemu *
v zlitin.   vulkanitu ali crlnlojiau brez bolečin. T
IMoiublra a /.latom itd. *
Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin x
zobni zdravnik A.Paichel, ♦
poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. +
500 zlatov
plačam onemu, kdor pri \ porabljanji
Kothejeve zobne vode
I Hteklen ica 35 kr., še kedaj čuti zobne bolečine ima
iz ust duh. _
J. im. liofhe.
nmivov. dvorni založnik v Modlingu
(144—60) pri Dunaji, vila Kothe.
V Ljubljani dobi se jedino le pri lekarji Jul. pl. Trn-
koczyji in v vseh lekarnah, drogucrijah, parfemerijah, pro-
dajalnicah galanterijskih rečij itd. na Kranjskem.
8= a s
t—i. ,_       tv j
tr S «
O o. •    o.* *-
- 00
to
w
5
s* m
s
sel 3
^ ~ ?r o1
S   OH 86 d
r ~*
5 2 i30—• ■4>sđl
N   p v
£ < » P
tr a. * C K4"o
—; P
S § a £»«
o a &> B
os;
te
g3' O
N (C
C £ *>
o*«
g b is
o   T P
-I  8-  —• J*
89 C2.
3 p
86
ST g]
B
g" GO
i—» c_( 5" i
l B
«1
89
C/J<u>
R
o" sr
- 9»
Bi
-T1" QD
z.
o
e
s
cr
»12
Dosežena ozdravljenja
jetične bolezni, občne slabosti, slabega prebavljenja in teka, kašlja, bolezni v grlu, želodci, prsih in plačah z lian llofl-ovimi sladniuii preparati, z jedino pravim Ivan llofl-ovim
sladnim zdravstvenim pivom, slad no zdravilno čokolado in slad-ii i m i bonboni, kateri preparati so dobili že 58 odlikovanj; jedino pravi in zdravilni le, če so v modrem papirji in če imajo na znamki iznmiteljevo sliko.
C. kr. dvornemu založniku glavnih suverenov Evropskih, gospodu Ivanu ■ lofl-u. kr. komisijskemu svetovalcu, posestniku zlatega križca za zasluge s krono, vitez visokih pruskih in nemških redov, na Dunaji: tovarna s (■rubeuhof, llrUmioi striiss«> 8, eouiptolr lu fabrička zaloga: tiraben, BrauiierBlrasse 8.
Vaše blagorodje! Berlin, 31. oktobra 1882.
Ko se najiskrenejše zahvalujem izumitelju Iv. Hoff-ovih sladnih izleč-kov, evropsko slavnemu dvornemu založniku mnogih vladarjev, g. Iv. HoflT-u v Berolinu, storim to zato, ker mi je z njegovo srečno iznajdbo sladnega zdravilnega piva rešil življenje. Jedno leto je že temu, da sem občutil v prsih neko težo, ki me je hotela končati. Vedno opasneje mi je bilo. Ko so je moj zdravnik vsestransko trudil olajšati mi trpljenje, svetoval mi je slednjič, da naj opustim vsa doslej uporabljana zdravila in da naj poskusim s sladnim izb-čkom Iv. lloff-ovim. Prav z upadlim upanjem pričel sem z na-svetovanimi zdravili.
Pa jedva je preteklo mesec dnij, ko jo bil že moj život kar izpre-menjen; novo življenje mi jo vzhajalo, občutil sem nepopialjivo olajšanje, kakor nikdar mej svojo dolgotrajno boleznijo. Naravno, da sem nastavljal zdravilo. — Hvala Bogu, sedaj sem zdrav! Poleg svojemu zdravniku zahvaljujem se le Iv. Iloff-u za svoje zdravje. Naj bi še dolgo dolgo časa deloval v prid trpečemu človeštvu!
W» JFiieKenl»c4n, zasebnik, Unter den Linden 78.
Oono Pravemu Iv- lloff-ovcmu sJadneimt zdravilnemu pivu: 13 steklenicam Ut/llo ti-06 gld., 28 Steklenicam 12 08 gld., 58 steklenicam 25-48 gld.— steklenic više prosti dovoz v hišo. Posiljano izven Dunaja: 18 ste-72G gld., 28 steklenic 14*60 gld., 58 steklenic 2910 gld.;  »/, kile sladne čokolade I. 2 40 gld., II. 1*80 gld., III. 1 gld.   (Pri višjih množinah rabat.) — Sladnih bonbonov zavitek 00 kr. (tudi '/a 'n V* zavitka). Izpod 2 gld. xe ničesa ne razpošilja. (klavne zaloge v Ljubljani: P. Lassnik, trgovec; v Celji: J. Kupferschmied; v Mariboru: F. P. Hollasek; v Gorici: G  Christofoletti; v litici: N. Pavačić; i' lluji: J. Kasimir, V. Sellinschegg; v Tržiti: F. Keitharek in pa po VBeh
večjih lekarnah po deželi. (26—7)
Od 13 klenic
5škrat odlikovano. Ustanovljeno leta 1847.
Ivana Hoffa zdravstveno pivo iz sladnega izlečka
proti oslabljenju, siromaštvu na krvi,   kakor   tudi  najboljše   sredstvo rekonvalescentom od vsake bolezni.
Ivana Hoffa bonboni iz sladnega izlečka za prsa
proti kašlju, hripavosti, zaslinjenosti vedno z najboljšim vspehom rabljeni.
Ivana Hoffa čokolada iz sladnega izlečka.
Najboljši in najslajši zajutrek, krepča želodec, pospešuje prebavijenjv, nenadomestljiva posebno za one, katerim je kava zabranjena kot preveč vznemirjajoča.
Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleček
za na prsih in pludih bolne, za zastareli kaše/j in neduho.
Tisoč |)ri/iiaiij iz vseli delov sveta je najboljši dokaz zdravstvene vrednosti "W
Ivan Iloffovih sladnih preft aratov.
Najnovejše zahvalnice.
G. Ivanu Hoffu, izumitelju po vsem svetu razširjenih preparatov iz sladnega izlečka, dvornemu založniku skoro vseh suverenov, Dunaj, I.,
Graben, Braunerstrasse št. 8. Tovarna: Grabenhof št. 2.
Blagorodni gospod! S hvaležnostjo Vam javljam, da so Vase zdravstveno pivo iz sladnega izlečka Ivana Jlojfa ter Vasi Jloffovi sladni bonboni za prsa pri iiiojej bolezni izvrstno pomagali. Sedaj lahko glasneje govorim, kašelj in bolečina v prsih mi ponehuje ter se nadejam, da bodem mogel »ko-o Vam na čast zaklicali: „Živio plemeniti gospod Iran lloff!" Prosim Vmb. da mi zopet pošljete 13 sklenic piva in jeden zavitek sladnih bonbonov.   Ziiamenujem se odličnim spoštovanjem
Trnovae (na Hrvatskem), 8. avgusta 1882.
Mihael Lovroe, učitelj.
Vaše blagorodje! Prosim Vas, pošljite mi zopet po poštnem povzetji 28 sklenic Vašega izvrstnega Iv. Iloffevoga zdravstvenega piva iz sladnega izlečka in 5 zavitkov Ivan Iloffovih sladnih bonbonov /.a prsa v modrem papirji Ob enem Vam poročam, da sem vsled plučnega vnetja in jedno leto trajajočega bljuvanja krvi užc pet let bolehal na hripavosti in bedenji v dušniku; odkar pa rabim slailno pivo, se uže veliko bolje počutim ter upam, da bodeni po daljšem uporabljenji popolnem ozdravil; sicer pa, če le moje zdravje vsaj tako ostane, kakor je sedaj, sem popolnem zadovoljen z zdravstvenim vspehom Vašega Iv. Hoffovega piva iz sladnega izlečka.   Z najndličm-j&im spoštovanjem Vam vedno udani
itlinuJ itollniMii. zemljemerski nadzornik.
Maribor, 27. novembra 1882.
Sadno pivo in sladna čokolada me je naglo in popolnem ozdravila od bron-chialncga katara. Sladni bonboni jako dobro delujejo. Jaz nadaljujem sedaj ta lek, da se ohranim uplivu slabega vremena; zatorej prosim, da mi pošljete ši 28 sklenic edra\stvene{?a piva iz sladnega izlečka, 5 zavitkov sladnih bonbonov in 2 zavitka sadno čokolade.   Podpišem se Vam hvaležna in udana
Mariju barouiva d u Ho nt, rojena grollca ButtUyauy.
Ilitzing pri Dunaji, v aprilu.
Službeno spričevalo o uporabi X*r£l)*;:££Z\?Zi-
nega izlečka od strani c. kr. garnizijske bolnice v Zagrebu št. 23 ter ob opazovanem zdravstvenem učinku Hoffovega zdravstvenega piva iz sladnega izlečka in Iloffove sladne čokolade. Oba izdelka pokazala sta se kot izvrstna zagotavljajoča sredstva pri rekon-vab-scentih in pri bolnikih na kataru in razdražljivosti dihalnih organov in za pre-bavljenje; čokolada pa najboljše nadomestuje kavo pri onih, kateri jo zaradi raz-draživanja ne smejo piti. Čokolada postala je dotičnim jako priljubljen zajutrek, kar se potrduje na podlagi opazovanja.
Dr. I»eliil»s,
polkovni nadzdravnik.
l#r. KalMer,
polkovni in oddelka zdravnik.
Glavne zaloge v Ljubljani: Peter Lassnik, H. L. VVenzel, Mih. Kastner.
V Kranji: Franjo Dolenec; v Celji: Kupferschmidt, lekarnar; v Iieki: G. Catti, lekarnar; v Gorici: G. Cristofoletti, c. kr. dvorni lekarnar; v Mariboru: P. Holasek; v
Ptuji: Kasimir; v Pulji: Monay; v Trstu: lekarnar J. Seravallo in F. S. Prinz.
Cene v Ljubljani: Zdravstveno pivo iz sladnega izlečka: 1 steklenica 56 kr., 13 sklenic ti gld. 72 kr., 28 sklenic 14 gld., 58 sklenic 28 gld. — V zavitku iz Ljubljane: <> sklenic ,3 gld. 82 kr., 13 sklenic 7 gld. 32 kr.; 28 sklenic 14 gld. 60 kr., :8 sklenic 29 gld. 10 kr. — Koncentrirani sladni izleček 1 sklenica 1 gld., '/, skle-nice 60 kr. — Čokolada iz sladnega izlečka ši 2 gld. 40 kr., 1 gld. 60 kr. in 1 gld. za •/» klg. — Bonboni iz sladnega izlečka za prsa po 60, 30, 15 in i0 kr. za zavitek; pri večjem naročilu popusti se v cenah. (791—10)
Ivana Hoffa bonboni iz sladnega izlečka za prsa.   Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleček.
Pravi Hoflbvi bonboni iz sladnega izlečka rn 1° v modrem zavitku.
1/datelj in odgovorni urednik Makso Ar m i 6.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".