ŠTEV. (No.) 93. CHICAGO, ILL-, PETEK, 25. NOV. 1921. Otfac« mi LETO (VOL.) TIL iftif, o* A. & AMERIKAM NOVICE. amerikansko - japonsko - angleška entanta. RAZGLED PO SYETU NQVICF IZ JUGOSLAVIJE. 2L3 KATOLIŠKI YESTNIK Nova zveza. Nedavno je tajnik CifiUca in »klerikalci." "Slov. Na- kov krompirja, vsa mrva in krma za -— italijanske ljudske stranke don Stur- rQd„ se zaganja v "Slovenca" in o- živino, 4 prašiči in vsa obleka. Ško- M M. _ — \ ' A MM . < . 1 r »-k i 1 I 1 trrv/1 itol 11 Senator Vincenc Sevčik umrl. V , - h dol£ro ko bo V 1>CU1U1J1 *UIllclIit" * o-reva nasprostvo klerikalcev proti da se ceni nad en milijon kron. Dve podolskem sanatoriju je prommultfe Kakor vse kaze, ne g , , centrirata o ustanovitvi internacio- ljavi cirilice. "Slovenec" ima po- vdovi sta ostali brez vsakega pre- dni senator P- Vincenc Sevčik, višfi nasa država stopila x pose. ^ j nale krščanskih političnih strank. lnoma prav ko povdarja, da hri- moženja s kopico nedoraslih otrok, cerkveni dostojanstvenik v Črni g0-„ tanto, ki bo \ ezaia i\m n j Misd Q združitvi kržč> strank v mo_ ^ Uaterim vtepa Pribi- Pomoč je nujno potrebna. rt na Moravskem. V rajnem je ii- ponsko gočno internacijonalo je vzniknila filužinčad sedai s tako vite- --'--^ubila ljudska stranka eneg* Kaj- publikanska vlada, ki je preje toliko, . , . . ; - 1 nrnti Wliii češ da nas ie - *--------SO vodlteljl mo cirilico v glavo, pozneie ne bo- Iz Suhora se poroča: Dne 13. t. agilnejših in najrazboritejših svojih tacala proti Angh, . ce ^da nas ^ ^ strank že davno razmisljah 0 ^ ^ ^ ^ ^ pa la m zjutraj je zgorela v sosednji žup_ delavcev. Katoliško gibanje na Md^ Z*z^aTa sto njvečj Jvražni^o! UStan°vitvi take intemacionale. tinico podpi§emo z obema rokama. niJi Sv. Nedelja grko-katoliška vas ravi je tesno spojeno z imenom J. no zvezala s to 3 ! . --N- y inci zoper poučevanje Baličc. ki šteje 12 posestnikov. Ševctka, ki je bil izmed ustanovit*- Zdruzenih držav in vsake narodne ^ milijonov stradajočlh. Pariz, ^^ pa smo da naj se Zgorele so vse hiše, vsa gospodar- ljev katoliške narodne stranke : prf-i svobode< __6. oktobra. Kerenskij je izjavil čas- drilice ne podučuje v elementarnih ska poslopja, krma, slama in vsi poslanec mpravskega deželnega zbo- „amatt7FM v CALTFORNITI i nikar j eni, da je ustvarila sovjetska rnzredih niarveč v zndnjem šolskem poljski pridelki. Zgorel je tudi 4 let- ra. Posebno neumorno je deloval pfi J v viada s svojim zadrzanjem zadnje ^ Polica;demokrat,ka rt~ ____ _ ____ ■ I blokado ski p rot i k a t ol i šk i fanatizem ie tudi. jrladujočih ozemelj. Kerenski trdi. v Californiji stopil na dan. Vodi gaj da strada v Rusiji nad 30 milijonov sedanji governer Stephens, ki je za-, prebivalcev in da se je bati za pri- . . .. . . . nt%lct> v , . «... A « I' J ■ 1 svetovno pismo. Ako, zametujem neke grizen sovražnik katoliške cerkve, hodnio pomlad katastrofalne nesre- . . „. XT . . .. . • . , ... ... , , . . napredujoči Nemci svojo nacijonal- 1 Pri zadnuh volitvah so bile v vec če, če bi Evropa ne pomagala- 1 ■ . . , - - • . , ... j , • ■ r «* no go 11 c o in se posluzuieio svetov - S1 mestih burne demonstracije proti katolikom, tudi niso pustili pri vo- w Dunajsko pismo. A\ trija se bli kakeg-a p0\-oda za širjenie cirilice, smiljenih bratov, v Kandijo pri No- pravami so medzavezniške velesife SC , vn fininr-npm»1 l-rnhn n tnpn mpsra- . • . v. ,,, . litvah katolikom na volišča in še1 ža finančnemu krahu. a med mešča manj, da bi bili v volivni komisiji. ni ne opaziš posebne potrtosti. " ki spada danes še kvečjemu v litur- vem mestu, kjer se leči. Blagemu g. uvedle akcijo za pomoč Rusiji. Naj- „ .... . r . , ... gicne knjige pravoslavne cerkve.; doktorju želimo skorajšnjega zdrav- prej so sklicali posvetovanje V Pa- Da bi omejili ta fanatizem, naje- Ljudstvo gre za svojimi opravki. * . J. ^ 1 ... . ... • , . ■ nnc;tni nDrpn: n: 7nn i . J - + . ... J ' x, . , . .. . . k . \ . 1 , , vzporejanje nemščine s cirilico pa Ja • — rvako je nastal ogenj, ni zna- rizu in zato ustanovili odbor. 1 so Kolumbovi vitezi nekega pro-^h osebe, katere nnaio bister pogled . ' . , , x , . , 1 , w ... , ' * . je tako bedasto, da ne najdemo pra- v državno upravo, trdijo, da Dunaj , , . . , . , , t,,-, , _ _, , .ve besede, s katero bi ga dovoljno ne bo dolgo zdrzal tako. Vlada si ... „ . .... .. . . . zavrnili. Znanje nemščine je za vsa fesorja Meversa, bivšega prote-stantovskega ministra, ki bo šel po celi Californiii od mesta do mesta in bo povsodi imel javne shode in bo pobijal ta bigotizem. no. Škoda in beda je velika. razpravi za ustanovitev odseka" je predlagal italijanski poslanec Ba- „. „ W......... .......P......... ^ ______ Značajen učitelj. Nadučitelj Fr. ranzini, naj se povabi na sočleTova pomoči. Urzavni uradniki za- kega obmejneRa inteligenta danda-j Cvetko, katerega so kot mizarskega nje sv. Stolica- Noulens je temu"i*-htevajo povišanje plač, in vlada jim nes nuj-na potreha Kedaj se bomo j pomočnika dali študirat njegovi so- vrstnemu predlogu takoj pritrdil, kar ne more odbiti utemeljene pros- QtresU tjste nacijonalistične omeje- rodniki duhovniki, blati v zahvalo češ da je papeštvo to odlikovanji; nje. Torej ne preostaja drugega nego natisniti nove bankovce. Ali s tem se zlo le poveča. Uradniki ne bodo služili državi, za čiji papirnati denar ne moreio ničesar kupiti.- Ko- new yorski nadškof proti javnemu shodu. V New Yorku so skušale ničvredne osebe sklicati javni shod, na ka-1 terem bi se razpravljala točka o nec avstrijske krone pomeni konec omejitvi porodov. Nadškof New 'avstrijske države. Yorski, Most Rev. Hayes, je izdal j javni odločni protest proti temu 1 Zanimivo pismo iz Rusije- G. Zu-» shodu. "Javna previdnost in čut sra-!pančič iz Krške vasi pri Višnji gori mežljivosti in poštenja bi že zahte- je prejel o svojem sinu osmošolcu nosti? Rodimo dobri Slovenci in Ju-j ob vsaki priliki našo duhovščino. pač zaslužilo. Ugovarjala sta v ieffi goslovani tudi v težnji po napred-! Dokler je pričakoval dedščino, po slogi le fašistovski poslanec Colon- ku in zapadno-evropski kulturi in' strica-duhovniku, je bil zmeren, štu- na di Cesaro in socialist Casaljni, Ei pustimo tisto, kar nam v očeh Ev- se 3e tu in tam v našo stranko, sta izjavila, da ne soglašata ž Ba~ rope toliko škoduie: t'sTo brezpogoi-j P° smrti strica, ki je zapustil svoje ranzmijevini predlogom in ga sfna no hlapčevanie in malikovanje pred. imetje dobrodelnim ustanovam, je trata le za osebno stvar Branzinija. vsakim, ki nam slučajno ukazuje! — najbolj zagrizen liberalec. Uči-________! , teljstvo ljutomerskega okraja, ki ie . po večini liberalno, obsoja njegovo j , .. ^ mPu večini iiukzi <11110, uuiioja njegove Čeden naduciteli. Na Cvenu prii .... tt , . . ,, . .J. . ...... .. I politično "udejstvovanje", ki ie bi lutomeru imajo naducitelja, ki se« . . . za časa vojske — jako nemško valo, da bi se taki shodi ne prire- Jožefu, ki je še vedno v ruskem 11- P'SC Horvat,c' j« divie soko.1"j prijazno — kot gerent občine je do- jali, kjer se govore stvari, ki spada- jetništvu, sledeče obvestilo: "S tem ske narave. Otroke, ki ne marajo jo samo v krog učenih zdravnikov pismom Vas obveščam, da je Vaš ^?e_vati sokolske^ zaPira ali modrih in treznih mož in žena." najmlajši sin Jožef živ in zdrav. Na- de,) caSa V stranisce' "orvatic ti- pi so val z radinskim ^Zemljičem vred oblastem nemško, bil intimen prijatelj velikega nemškutarja Horva Nadalje pravi/da so postave božje baja se v Tomskem v Sibiriji v je- fania raZ"e dru^e enake stvari. tha Kapelif izogiba] se je vsake in ljudske, kakor tudi veda in javna či, kamor so ga vrgli boliševiki in j 1 pa J 1*°™° uPorablh Protl narodne manifestacije samo, da se morala in človeška skušnja proti o- Kjer je zaprt že leto dni. Poles: nie- m" l1' , ZaVCie dt*Ugl yeter- Pn" ne zameri — nemškim mogotcem mejitvi porodov." Sploh je to pred- ga je v ječah po različnih mestih Se« P°rocamo' da a ll,naka zabele' Heil, zdravo — pfuj f met, o katerem je sramota, da bi smelo nekaj brezvestnih ljudi javno govoriti in razširjati svoje zmotne nauke." NESREČNO DELAVSTVO. Delavstvo nima večjega sovražnika, kakor so njegovi voditelji. Na vodstvo delavstva se spravijo razni izkoriščevalci, ki vidijo v tem velike dobičke, katere bodo kovali na škodo sojih tovarišev in ti potem prodajajo delavske koristi raznim delavskim škodliivcem. Tako je pravkar premogarska unija v veliki krizi. Sovražnikom delavstva se je posrečilo, da so zasejali med premo-garje needinost in sedaj preti popolno uničenje tej uniji, ako se hitro ne posreči odstraniti škodljivce in postaviti na čelo zopet može, ki bodo pravi delavski voditelji. Prišlo je do spora med predsednikom unije Lewisom in njegovim tekmecem Howatom. Te dni so zborovali v Pittsburg, Kans., zastopniki International Mine Workers' Unije ki so suspendali vse premogarje, ki so o-stali na stavki, ko je predsednik stavko preklical. ________ . . ., , . . zi v seznam onih, kateri so tako dr- mnogo ujetnikov, ki niso v stanu, . , t , • , .... . , .. zni, da uganjajo v soli m uradih na' da bi obvestili svoje sorodnike o & j j svojem žalostnem položaju. Jožef, ki je čisto nedolžen, kar jaz natančno vem, je bil na podlagi krive o-vadbe obdolžen različnih zločinov, "o katerih se mu niti sanjalo ni. Za. mojega bivanja v Sibiriji sem večkrat prosil sovjetske komisarje za Jožefa, toda zaman, njihovo trdo srce se ni omehčalo. O boljševikih morem reči le, da niso drugega kakor tolpa roparjev. Obrnite se takoj, ko preimete te vrstice, na jugoslovansko vlado, naj takoj ukrene vse, kar je v njeni moči. d-> reši Tožefa iz strašne sovietske ječe, v kateri neobe ubogi jetniki drugega jesti kakor vsak dan četrt funta kruha s kuhano vodo." — Pismo je bilo oddano 17. septembra t. 1. v mestu Narvi na Estonskem. silno politiko. Ne smeš ... V Vojvodini se tiskajo naredbe v cirilici in' v madžarščini. Kako se pač naj tolmači ta ravnokar omenjena pisava in jezik kot: Ako ne znaš cirilice, čitaj madžarščino! Ako Bunjevec in Šokec ne znaš in ne maraš cirilice, pa se uči madžarščine. Ako se nočeš zadovoljiti s cirilico, pa pojdi med Madžare, a ne smeš pa biti Hrvat! ("Noven" št. 233.) Kako delujejo naše komisije. Po razpustu naše mirovne delegacija v Parizu je ostala tamkaj edinole neka tzv. 4'prometna komisija." Ta komisija je sedaj končala svoje brezplodno delo. Člani te komisije so izrezovali iz francoskih listov vse notice, ki so se nanašale na promet in jih pošiljali v Beograd. To je bilo vse trudapolno "delo" omenjene gospode. Ko je sekcija končno vendarle likvidirala, je ostal njen šef (Nadaljevanje na 3. strani.) VAS DENAR bo doma najhitrejše, ako ga pošljete skozi naše podjetje. . Mi računamo po najcenejšem dnevnem kurzu istega dne, ko prejmemo od pošiljateljev "denar. . Ob izidu te številke smo računali : Za iueroslovanske krone: 500 K ..............$ 1.95 1,000 K ......................3 .go 5,000 K....... ....... 19.00 10.000 K .............. 37-5o Za italijanske lire: 50.................$ 2.75 100 ... .............. 5.00 500............____22.50 1000.................44.00 Vse . pošiljatve naslavljajte na: "EDINOST", 1840 w. 22nd St., Chicaero, 111 AMERIKANSKI RDEČI KRIŽ V RUSIJI. KROJAČI GLASOVALI ZA STAVKO. Velika večina članov pri zborovanju International Garment Workers Unije v Chicago, IH-, je glasovala za stavko. Delavstvo je nezadovoljno. ker nameravajo gospodarji upeljati zopet ' takozvani "piece work" — plačo od kosa. Prav sedaj je tudi v New Yorku nekako 60 tisoč krojačev na stavki. Že zopet na državne stroške po Šumadiji. Komaj so se vrnili iz srbskega izleta in beograiskih ministr-skih poiedin slovenski samostojne-1 ži, že je zbral g. Milan Pribičevič tu- ^F di na Hrvatskem 200 demokratskih IM S ft TE DNI JE IZŠEL V NAŠI TISKARNI NAJNOVEJŠI tt Z podrepnikov v kmetskih košiljah, J katere bo vodil na državne stroške ( po Šumadiji kot medvede. Z vedni- { Amerikanski rdeči križ preživlja j mi izleti in pojedinami na državne | v desetih provincijah nad 2 milijo-; stroške ne bomo reducirali držav- na otrok, ki dobivajo vsaki dan v!nega proračuna, teh kuhinjah hrano. Več kot 2.000' kuhinj so ustanovili po raznih kra- i Požar v Podljubnu, župnija Šmi-jih, kjer je največja lakota. (hel pri Novem mestu. Dne 17. ok- itobra je nastal na še nepojasnien na- FRANCOSKA ZA RJTSKI NA- čin požar^pri Fr. Pircu v Podljubnu št. 1. Požar se je hitro širil vsled ^ 3 Z Z sai i . . , Pariz. Francoska zbornika je od- sitne suše. Vode ni daleč naokrog, glasovala dva milijona frankov za tudi ljudi ni bilo doma, ker so bili ruske stradajoče ljudstvo. - na seimu v Novem mestu. Da niso ■ prihiteli na pomoč ljudie iz Birčne VELIKI NEMIRI PO GOVORU vasi. bi bila že itak oeromna škoda PRINCA. še veliko večia. Pogorelo ie pet go- Ko je angleški prestolonaslednik Ispod^riev popolnoma s hišo in go-(Nadaljevanje na 3. strani) spodarskimi poslopji, enemu je o- .....,.. * MOLITVENIK MOJ TOVARIŠ. Tako ličnega in pripravnega molitvenika kakor je ta, a-meriški Slovenci še nismo imeli. Molitvenik je vezan ▼ črne platnico za odrastle in za mladino v bele platnice- Za dečke s krasno sliko prvo-obhajanca na prvi strani za deklice s sliko prvo-obhajanke. Molitvenik je tiskan z VELIKIM TISKOM. Obsega samo dvesto strani. Tako je knjižica zelo pripravna za v žep tudi za može. Molitvenik vsebuje tudi devetdnevnico na čast sv. Ani. S tem smo pa ustregli našim ženam in materam. V resnici bo ta molitvenik dobrodošel starim in in bode krasen božični in novoletni dar za vsakega. Rojaki, segajte po tej knjižici! Cena: črne platnice s zlato obrezo................$1.00 bele platnice s zlato obrezo................ 1.35 Naroča se pri: "AVE MARIA", 1849 West 22nd Street, I Chicago, Illinois =XB "EDINOST" EDINOST. LO 8LOVBN8KEGA KATOLIŠKEGA lijahi dvskmt na OKLAVtTVA V AMKXIKI Slovenian Franciscan Press, w. S t. Telephone Canal 96. ADVERTISING RATFS ON APPLICATION JUL Published Sami-Weakly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1S49 W St^ CHICAGO. ILL »4-cUs* matter Oc« 11, 1919, at the cajfo, Illinois, under the Act of March 3. 1879. at Iz slovenskih naselbin. CHICASKE NOVICE. Naraščaj "Adrije- spremljala od hiše do hiše, da sem j dosegel vspeh, katerega nisem pri-V soboto,'čako val. Mrs. Globočnik je v resni- 19. novembra je imel mladinski pev- ci požrtvovalna zastopnica in se ve- ne može. Kako pa nekaj zmešalo. Nekateri tako, drugi drugače. Bom že čaJ, kateri bo pravi. Upam, da s nisem nič hudega storil, ko sem poročal, kakor sem zadnjič, ko sem poročal o grozdju, da ga imamo toliko, da bo nekaterim segnil v kleti Baje so bili radi tega poročila nekateri zelo užaljeni. Velik greh gotovo ni bil! Tudi ni bilo tako žaljivo za naselbino, še manj pa za cerkve- Kaj nam manjka? £*iana je povest kralja Svatopluka, ki je umirajoč poklical svoje sinove #red se in jih je opozoril na največjo potrebo, ako bodo hoteli svoje ^j^datyo voditi od vspeha do vspeha. Dal jim sveženj šib, naj bi jih zlomiti- Drug za drugim so poskušali, toda nihče ga ni mogel zlomiti. Potem je pa kralj razvezal sveženj in jim dal posamezne šibe, naj jih zlo-rfnijo, Seveda so jih z lahkoto. Ko je bil ves svežen šib zlomljen, jim je baje rekel: "Sinovi, vidite tako bo tudi z vami! Dokler boste povezani T vc&jo medsebojne edinosti in složnosti, tako dolgo ste nepremagljivi. jKjrfax* hitro pa bo ta vez sloge med vama padla, ste uničeni! Vsakdo vas bo lahko vse zlomil, ker bo lahko vsakega posebej." jNihče ne more tajiti, da niso razmere med nami katoliškimi Slovenci še pred nedavnim časom tega nismo smeli trditi, da bi ne do--bitt.CKi kod odgovora, da ni res, da pretiravamo. Danes se tega ni treba /bati, .kajti ni je slovenske naselbine, kjer bi bili katoliki popolnoma složni,-tejer bi vsi delali skupno za skupni napredek. Povsodi vidimo, več ali mafij, da celo drugače dobri katoliki raje podpirajo nekatoliške organizacije, nekatoliško časopisje, naprave, prireditve, kakor pa katoliške, da manjka med nhni sloge! V veliki večini slovenskih naselbin pa imajo Celo več ali manj prepire pri cerkvi, ali katoliških društvih ali jednotah. ski zbor društva "Adrije"' svojo glavno sejo. V odbor, ki je podrejen glavnemu odboru "Adrije" so bile izvoljene sledeče članice: Miss Ana ( Medic, predsednica: Miss Štefanija Kochevar, tajnica; Miss Mary Ru-par, rediteljica; Miss Antonija Žab-kar, rediteljica. O priliki bo treba odbor še spopolniti. Naš mladinski zbor štej i sedaj 14 članic. Vse bomo enkrat še dobre Bog ji naj so pa oni poročali liko trudi za naše liste, bo plačnik za to lestvo drži in take neumnosti Za cerkvi priporočil na- kaj pa taWrat ni bilo h r ^ ., „ _ .*ana • ,Ed'nOSt '".žaljivo? Nekateri so ukradli dobro Glasnik. Srčna ,.tn hvala za to, ;me SVoiim nasprotnikom to V Glas Naroda, da nekje v Forest h . HI- J AT, cr!nf° City deklica oltar krasi- ^pnik pa hvalo sem pa dolžan tudi Rev- Schif- 1—— j-s; - « frerju, ki je v še liste "Ave Maria Rock Springs, Wyo. — Delavske razmere so tudi tukaj v naši naselbini in okolici bolj na nizki stopinji. Rudniki obratujejo kortlaj 3. do 4. Marsikje pojdite mimo dvorane, kjer zboruje kako katoliško društvo, pa dn\ na teden- s teSa se lahko vidi ker so mi dali s tem v prihodnje še bolj z veseljem de ni bi- pevke, če je res, k,ar pravi naš pe-|bing, kamor bo pozneje tudi Mrs. vovodja. Pripravljamo še za prvi Globočnik šla s Koledarji 1 pogum, da bom jo pa nič hudega. Sedaj, ko je na II J f de-!nie zadelo, je pa precej tako hudo loval in agitiral za katoliško caso-j«Kar nočeš da bi drugi tebi storili pisje. Zima je pa precej huda. Sneg tudi ti drugim ne storit" ravnaimo pada ceh dan. Sedaj odhajam v Hib- Se vsi po tem, pa bo dobro. Poročevalec. nastop na odru; v kratkem bomo več poročale o tem. Ker smo pri tem zboru samo štiri altistinje, bi rade dobile med nas še nekaj dečkov, da bo boljše razmerje med sopranom in altom. — Za odbor mladinskega pevskega zbora "Adrije": Sporočiti moram, da je tukaj veliko farm na prodaj. Ako bi kate- Opomba uredništva: — Prosimo rega veselilo priti na farme, bi bilo vse svoje somišljenike in prijatelje dobro, da bi si kupil farmo. Z de- v Forest City naj se stare rane za-lom je tukaj bolj slabo, kakor povso- celijo. Rev. Father Drev nam je pi-di.^ Le malo ljudi dela in še ti se pri- sal pismo, v katerem nas prosi, naj tožujejo, da slabo zaslužijo. Obeta- delujemo pomirjevalno med Vami Štefanija Kochevar, tajnica. ji°» da bo po novem letu veliko bolj- rojaki, in naj prosimo vse njegove* --I še. Šole imajo v Chisholmu jako zveste prijatelje in farane, ki ste z lepe kakor po Minn, povsodi. Po- njim toliko storili za napredek Fo- C oKn rt In Ani«. i— _ __* t . MA^ii ' A____1__ » • • .. _ _ in .bQSfe.par blokov daleč culi krik in prepir. Kaj je uzrok temu? Manjka nam sloge, manjka nam edinosti! Te pa nikdar ne bomo imeli, dokler nam ne bo mogoče postaviti na noge organizacije, ki si bo postavila za nalogo, da doseže to edinost med nami, da združi v eno skupino vse, ki so enega duha in enega srca, jih 2 vezjo navdušenja za skupne koristi, za skupno delo in skupne ,tor«$tL da jih prepriča, da je korist skupine, korist posameznika in korist f>P5ameznika, korist skupine. Organizacija nam je potrebna, ki bo vezala VJTSa&i naselbini vse, kar je dobrega, skupaj, dramila katoliške Slovence 4c popij'alnemu delu, k delu za skupnost, ki pa bo potem vse slovenske na-selbin^skupaj združevala v eno skupino, za eno skupno delo, za ene skupne cHje in skupne namene. Ta duh razpora med nami je delo naših sovražnikov. Ko smo mi katoliški možje spali spanje nezavednosti, prišel je sovražni človek po naših naselbinah in zasejal med nas razdor in prepir. Naščuval nas je drugega .proti drugim, zasejal je sovraštvo med brate in sedaj si stojimo rrf&rsftcje nasproti, kakor pes in mačka. Nekateri trdijo, da se nasprotniku ne sme nikdar priznati njegove moči m da se nikdar ne sme priznati lastne slabosti. Da, tudi med živalmi je ptica no, ki ima to politiko, da vtakne v nevarnosti glavo v posek. c$a ne vidi sovražnika in misli, da se je s tem rešila. Moder in junaški *^iačaj pa krepko presodi svojo moč in moč nasprotnika mu pogleda ritfWvnost v oči, ker ve, da se bo mogel vspešno braniti'samo tedaj ako dobro pozna svoje slabosti in še bolje nasprotnikovo moč. ^Zato, katoliški Slovenci, kar priznajmo, da smo v moči, v svojih organizacijah in v svojem časopisju daleč, daleč za svojimi nasprotniki, ki so nas prehiteli v vsem. Pa bomo radi tega obupali? Nikakor! Krepko na delo! Iz Cleve-Landa prihaja prevesela vest, da se bodo tam zganili in začeli novo delo, novo življenje, nova pota, ki bodo imela namen zavesti najprej med Slo-voncc Clevelandska škofije duha edinosti, duha skupnosti in pa skupnega navdušenega dela za vzvišene principe naše vere in našega naroda- , Dal Bog, da bi ondotni katoliški možje čuli ta klic svojega nadpa-stirja in voditelja, ga ubogali in se razvrstili za njim in z njim v to organizacijo. Clevelandski rojaki, sedaj je Vaš čas, da se pokažete, koliko stf?. možje. _ - Toda to ni Clevelandska zadeva! To je zadeva in potreba cele A-merike, zadevrv srca vsakega pravega zavednega katoliškega delavca, vsake zavedne katoliške Slovenke, zadeva nas vseli. - Katoliki cele Amerike so že v vrsti, so že organizirani v močnih dveh organizacijah, možje v Catholic Laymen's Council, ženstvo v National Council of Catholic Women. Ti dve organizaciji se že pripravljata, da bosta stopili na čelo "svetovne organizacije katolikov, katoliške internacijonale. Več narodov je že v ozkem stisku z njimi. Kaj bodo rekli katoliški Slovenci doma, ako ne koliko človek zasluži. Prvi sneg je padel tukaj dne 15. novembra, kar je že pozno za tukaj-šno že bolj severno stran, ker velikokrat je padel že \\ oktobru. Žalostno novico imam poročati slovenskemu ljudstvu širom Amerike. Dne 12. nov. se je pripetila v tukajšnem premogorovu štev. 10 nesreča, ki zahtevala življenje nam in rojakom po Ameriki dobro znanega rojaka Max Kržišnik-a. Pokojni je bil zaposljen pri U. P. Coal Co. kot voznik v premogorovu. Nesreča, ga je doletela ko je peljal polne vozove po tiru v premogo-voru. Vozovi so morali biti dobro polni in iz njih je padlo kamneje na tir, kar je povzročilo da so vozovi ali "kare" skočili s tira in to s tako naglico, da pokojni ni imel prilike si rešiti življenja. K steni je bil pritisjen s tako *silo da je bil na mestu mrtev. Pokojni je bil član več društev slov. in angleških. Bil je tudi glavni nadzornik pri Jugoslovanski Katoliški Jednoti. Bil je izobražen in dober zagovornik delavstva. Tukaj zapušča dva brata, ženo in troje o-trok. ki žalujejo za svojim skrbnim očetom. Pogreb se je vršil 17. nov. po katoliških obredih. Da je bil pokojni Max Kržišnik zelo priljubljen in spoštovan, to je pokazala pri njegovim pogrebu velikanska množica ljudstva, ki ga je spremljevala k zadnjemu počitku. V miru počivaj nam dragi Max in naj ti bo lahka ameriška zemlja- In tvoji družini pa izrekamo ndše sožalje! Frank Oblasnik. sebno višja šola je nekaj krasnega, j rest Cityske župnije z najboljšimi Po več hišah sem slišal, kako so šče- j nameni, da pozabite na vse žalitve tinci kričali. Pa po klobasah je dišalo, ako sem prišel v hišo. Bil je to prijeten duh, toda še boljše so bile klobase. Ko se poslavljam iz Chi-sholma se še enkrat iskreno zahvaljuj em Fathru Schiffrerju in Mr. in Mrs- Globočnik in pozdravljam vse dobre Chisholmčane. Bog Vas živi! Leo Mladič. Sheboygan, Wis. — Našo naselbino večkrat obiskuje bela žena smrt in pobira rojake v najboljših letih. Tako je pobrala tudi mojega moža Ignacija Zore v najlepši možki dobi 45 let. Doma je bil iz Bitje vasi, fara Trebelno pri Mokronogu. Preminul je 10. novembra in bil pokopan 14. novembra iz slovenske cerkve Sv. Cirila in Metoda ob osmi uri s sveto mašo na katoliškem pokopališču v North Side. Tukaj zapušča mene, žalujočo soprogo, enega sina in eno hčer, omoženo Mary Hronovšek, enega brata in eno sestro v Indiana. Bolehal je skoraj devet mesecev: Pri društvih je bil dveh, pri samostojnem društvu Ilirija in pri Hrvatskem društvu Sv. Ivana. Dolžnost me veže, da se javno zahvalim samostojnemu društvu Ilirija za krasni venec, ki ga je položilo na pokojnikovo krsto. Posebno pa izrekam zahvalo hrvatskemu društvu Sv. Ivana, oziroma članom omenjenega društva, ki so se kor-porativno udeležili pogreba in ki so skozi tri dni stražili pri pokojnikovi krsti. Srčna hvala vsem, ki so po-I ložili na vse prepire. Nasprotno stranj-ko pa prosimo enako, naj deluje pomirjevalno, naj ne žali nikogar. Pustite sedaj vprašanje, kedo je kriv in kedo ni kriv! To prepustite pravičnemu Bogu, ki pravi: "Moje maščevanje! Jaz bom maščevalV Le pustite, naj On udari, kajti On najbolj ve, kedo je kriv in On bo gotovo tudi udaril onega, ki je kriv tolikega razpora v tako cvetoči naselbini in župniji, kakor je bila Vaša! Med seboj si pa odpustite in pozabite drug drugemu! Father Drev se je sam prostovoljno umaknil in stopil v samostan. Škoda le, da ni tega storil ko je to na-merjal. Vendar imel je gotovo najboljše namene če so ga tudi nekateri slabo sodili. On odpušča vsem iz srca in tako si tudi Vi vsi Forest Cityčanje odpustite in pozabite vse, kar je bilo. Sedaj so volitve končane, sedaj imate samo eno župnijo zopet, sedaj pa vsak nekoliko žrtvujte za skupni napredek in naselbina v Forest City bo videla lepše dni, kedaj preje- Dolžnost vseh vpljivnih mož je, da vpljivajo pomirjevalno in spravno med farani. Kateri ste ostali pri Sv. Jožefu, povabite one, ki so sledili Fathru Dre-vu, naj pridejo nazaj in sprejmite jih ljubeznjivo! Vi, kateri ste pa sledili v najboljši misli svojemu postavnemu župniku, pa se uklonite in pridite nazaj! Kedor bo pa še sedaj delal zdražbo, napadal to ali ono Stranj ko, tega ali onega, ker je sledil temu ali onemu, pa javno okr- E^-afES r; s* 1obema stranjkam.a - - l^ali za časa bo,e2ni in ki sTpf" t^TsZf*** sli pokropit na mrtvaškem odru- Te bi pa, dragi nepozabni m bodo našli nas v teh vrstah ! ozmerjali s zaspanci? Aurora, Minn. — Tukaj imamo zelo slabe delavske razmere. Spo-' mladi so zaprli tri rudnike in le c- pocivaj v miru kličem Žalujoča žena Jožefa Zore. Kjer je ljubezen tam je mir! Kjer je mir, tam uog! mmmmmmm i< Ali nam ne bodo po pravici zamerili in nas den Je obratoval do sedaj. Sedaj pa I se govori da bojo ustavili vsako o-Ibratovanje še v tem zadnjem rudniku. Tako se nam čez zimo obeta res ameriški katol. Slovenci zaspanci? Toda, sm Smo res? itavimo si to sprašanje sami sebi prav resno in si skušajmo dati odgovor vsak sebi. . KEDO VE? cez zimo popolna brezposelnost v naši naselbini. Draginja je še vedno velika, dela ne bo, in vprašanje je za marsi- Kakor jaz mislim, ta dva sta dvoj- fcatere^a knko se bomo preživeli čez Vprašali smo, kedo ve, kateri brat] in sestra se lahko poročita. Istega o-četa in isto mater imata in sta toraj brata, pa ,si nista nič v rodu, da se lahko poročita. Na to vprašanje odgovarja Miss Angela I^lebše iz Clevelanda: , . "Brat in sestra šta oba v enem društvu, ker se tam člani imenujejo bratje in sestre." O.dg.: To ne more biti, ker nimata ta dva brat in sestra istega očeta in istov mater. I čka ? .Odgovor: Tudi to ne more biti, ker dvojčka se ne moreta ne državno in ne civilno veljavno poročiti. Halo: Kedo to ve? Mrs. Sienna Verchek iz Ambrid- pa misli: ŠEST ŽUPANOV NAENKRAT. To presrečno mesto je Bratisla-vija na Slovaškem. Celih sest stranjk je bilo v boju za županski stolec. Ker so pa videli, da so skoraj vse stranjke enako močne, sklenili so, da bo vsaka Stranjka izvolila po e- zimo. Pri nas je bilo tudi poleti zelo slabo. Tudi mestna dela so počivala, ker se baje pritožujejo da mesto nima denarja. To so znamenja, da imamo slabe gospodarje, ki jim delavske koristi niso mnogo ali pa nič. A. S. Kjer je Bog, tam ni nad-gospoda župnika Rev. Mi-heliča pa prosimo, naj vpjiva po-I mirjevalno na obe strani in naj sku-Forest City, Pa. — Zopet se ogla- ^zaceliti globoke rane na obeh sim nekoliko, ker veliko časa itak straneh in Bog ga bo blagoslavljal, nimam, ker je sedaj tisti čas, koj Urednik. smemo preganjati po šumah zajce ŠIRITE LIST «E D I N O S T" lisice. Nekateri . imajo jako do- ' m bro srečo in prihajajo domov jako obloženi. Drugi prihajajo pa bolj prazni. Poročno dovoljenje sta dobila Peter Marinič in Rozalija Že-leznikar. Dne 8. novembra je bil prav lep dan, kakor nalašč za naše volitve,! ki so bile zelo burne. Posebno ž žen- ske so bile pridne. No, pa saj kaj' takega se ne zgodi vsaki dan. Za mestnega sodnika sta bila kandidata dva Slow?nča, John Desman in Majk Skubic. Izvoljen je bil Majk Sktibic na demokratski stranki. Izvoljen je bil tudi lohn Osolii im za ase- Chisholm, Minn. — Poslovivši se od prijaznih Buhlčanov. sem jo mahnil dalje v lepi Chisholm, kjer sem bil prijazno sprejet od Mrs. Globo-i ?°rja na republikanski stranjki.-"Zal nega župana in, od vsake stranjke čnik in njenega soproga. Sedaj sem| župana je bil izvoljen Slovenec župan bo vsako leto dva meseca vo-j končal tukaj nabiranje naročnikovi vsem priljubljen William Sreden-dil županske posle. — Srečno m^j in se prav iskreno zahvaljujem po-| šek, na demokratski stranki. Tohn sto! sebno Mrs. Globočnik, ki me . ie Dečman ie propadel. Sedaj ZA BOŽIČ je gotovo da se boste spomnili svojih domačih v stari domovini in jim poslali kak dar za praznike. Ako hočete da bo denar v pravem času na svojem mestu, pošljite to takoj in sicer skozi podjetje, ki Vam nudi najhitrejšo postrežbo, zanesljivost in pa tudi najcenejše cene evropskim valutam. To podjet- ; je pa je: Bančni Oddelek "Edinosti' 1849 W. 22 St., Chicago, Joh se je KAZGLED PO SVETU. /Nadaljevanje z i. stran D princ Walles imel v Indiji v Bombay govor na ljudstvo, nastali so jned govorom veliki nemiri. Množice so začele kričati "Indija Indijancem Le s težavo so rešili princa dejanskega napada. VELIKI NEMIRI V INDIJI. Nemiri v Indiji se nadaljujejo. Domačini Hindu so se uprli angle--ški nadvladi in med ljudstvom vre vsepovsodi. Preteklo nedeljo so v Kalkuti nastali veliki nemiri. Velika množica ljudi je demonstrirala proti Angliji. Vojaštvo je s policijo napadlo demonstrante. Več kot sto ljudi je bilo aretiranih, nad dve oseb je bilo ranjenih in najmanj 11 ubitih. razlog za vojno, vse drugo je bila le nc. Sam bivši večkratni italijanski velikaši so* iz strahu pred izvedbo a-pretveza. ! ministrski predsednik Giolitti je tc grame reforme poklicali v državo Kdo je sklenil nasilen, sebičen kroge pred vso javnostjo postavil na Karla in tvegali obstoj lastne drža-mir, ki nosi v sebi nešteto kali za sramotni oder in povedal, da dviga- ve in mir cele Evrope, nove zapletljaje, kdo je deželam do- jo mnogo več upornega krika kapi- Zločinec torej, ki neprestano izpod-ločil nenaravne meje, umerjene po talisti, ko gre za davek o prevelikih kopava miren razvoj človeške druž-enostranskih interesih močnejših, vojnih dobičkih, nego ga je dvigalo be je Mamon. Njemu veljaj boj kdo je umetno dušil gospodarski raz- ljudstvo, ko se mu je podražila še vseh, ki so v evangelskem smislu voj, kdo se je v posameznih državah tista skorjica trdega vsakdanje- dobre volje, upiral uveljavi j en ju pravega demo- ga kruha. Ameriški, francoski, _—__ kratizma in pravični ureditvi social- angleški kapitalisti hite znižavati AMERIŠKI SLOVENCI PODPi. IRSKA. London.—Sir James Craig mini-sterski predsednik Ulsterskega parlamenta, je sprejel povabilo in je prišel v London na posvetovanje, kako bi se uredilo najbolje Irsko vprašanje. Konferenca je bila v četrtek. Gre za to, pod kakimi pogoji bi Ulster j anci hoteli sodelovati, da se Irsko vprašanje reši mirnim m prijateljskim potom. — Kakor vse kaže, so Irci že precej daleč s svojimi zahtevami in ako vsa znamenja ne varajo, bodo dobili, ako ne popoldne svobode in neodvislonsti, pa vsaj dominion vlado, kar je skoraj toliko kakor popolna nedvisnost. Katoliška ljudska stranka v Španiji se je ustanovila še komaj po vojski, vendar je že nastopila pri zadnjih državnozborskih volitvah ter dobila 10 mandatov. Zadela je ob veliko nasprotstvo konzervativne m liberalne stranke, ker je nastopila z odločnim kulturnim in socialnim programom, a tudi ob besno nasprotstvo socialne demokracije, katera vidi v njej svojo najuspešnejšo tekmovalko. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. (Nadaljevanje z r. strani) se nadalje v Parizu, (radi mastne in dobre plače, op. ur). Kmalu nato se je govorilo in pisalo, da se v Madridu vrši neka prometna konferenca. Gospod šef se je takoj podal v Madrid — seve brez potrebe in brez belgrajskih inštrukcij. Zdaj se ta gospod sprehaja po Ženevi, kjer rešuje baje v "(Zvezi narodov" razna "prometna vprašanja" ... Pa se pri vsem tem naj še čudimo, če vlada ne spravi v državni poračun zaže-(jenega ravnotežja? nih razmer, kar vse so nujne zahteve časa? Ali ne zopet isti politični mogotci in denarni velikaši, ki kljub vsem svarilnim znamenjem nočejo izlepa popustiti niti trohice svoje oblasti, niti vinarja svojih nagrablje-nih milijonov? Kdo je povročil zadnji dogodek na Mažarskem, ki še danes tvori ne- MI SE MOREMO BORITI ZA ZDRAVJE- "Mi se moremo boriti za mir", je bila konečna beseda maršala Ferdinanda Foch-a v Chicagi. Ravno tako se moremo pa tudi boriti za naše zdravje, posebno v času v kakor-šnem smo, ko se letni čas izpremi-nja. Taka izprememba pa vedno varnost za nedogledne krvave za- nadleguje veliko bolehnih ljudi. Po-pletljaje — ali mazarsko ali kakpj čutijo se slabi, njih tek je slab in drugo delovno ljudstvo? Mažarski j človek ni več tisti kot je bil. Zato kmetje in delavci so na Mažarskem je potrebno za človeka, da se ogne odkritosrčni nasprotniki Karla Habs burškega, ker so nasprotniki režima, katerega on nosi. Tudi za mažar-skim pučem stoje zopet isti politični in denarni činitelji, katerim se imamo zahvaliti za svetovno vojno in njen enako nesrečni mir. Pri tem ne moremo prezreti tesnih notranjih vezi, ki vežejo politi čne in denarne činitelje: prvi hočejo oblast zaradi gmotnih dobrin, razkošja in časti, ki jih donaša, a drugi potrebujejo te oblasti v varstvo svojega nagrabi j enega bogastva in zagotovitve neoviranega novega pridobivanja. Znamenje obojih je Mamon. Mamon je tisti zločinec, ki brez prestanka izpodkop^va mir sveta, ki ovira demokratično in socialno pravično ureditev posameznih dežela in neti s tem opravičen odpor in za vse pogubno revolucijo od spodaj. Ta zločinec se odeva včasih v mo-narhistični, včasih v nacionalistični ali kak drugačen plašč, a je vselej in takih nadlog in sicer stem, da uži- RAJTE SVOJE PODJETJE KATERO EDINO SE tattrp Sv. Cixila in Metoda fttav. it S. D. Z. ▼ CicYelandq, O. V društvo se sprejemajo člani od it do 55- leta. Za smrtnin* m lahko a rarajc *a $150, $300, $500, fiooo, $1501 ia sa $3000. Rojaki na odlaiajte, am pak pristopite k druitru ic dane«. Na ie društvo Vam nudi aajlepto priliko da se sa varujete sa slvfej nesreče. Za vsa pojasnila se obrnite na drnt trene uradnika. Predsednik Rudolf Cerkvenih, pod predsednik Jožef Zakrmjiefc, tajnik Joka BORI ZA VA&E IN-TERESEI .... jga&šfe Dtnrfo ^^^^ ftZBT. 3» me««fc»« sejo —■»en v If—iiiij Ave. and M svojo »odno nedeljo v ivorass. cor* bi Cleir »tr. M L Ua Predsednik, Anton Grdina _ ' Street, tajnik. Joeepk Rus (jft Ave. N. £•; siii■■sik, h soft Addison U W.; Or. J, M. -IaJr Avenoa. Moot Mani se A va v takem nevarnem času Triner-. Y14?**?* .bo pa Benigna omožila?" vpraša Agata. "S tem, sladka moja golobica, moramo še počakati, dokler ne dobi Klavdij svoje prostosti. Kadar se mu bo pa dovolil cesar ostriči in nositi "pileus", kapo svobodnih, potem bo pa vesela svadba." '^Zaradi tega toraj je Plancina tako skočila. — Prišel je gotovo z nekim poveljem od Tiberija, svojega gospodarja", spregovori Agata zamišljeno. , r Krišpina odkima z glavo nekoliko neverno, vendar resno. "Meni je že prav, da imperator svoj prihod zavlačuje", pravi Pavel. "To mi da časa nekoliko se klatariti po tej lepi Kampaniji. Ali bi mogli, dobra žena, oddati eno moje pismo na tribuna Veleja Paterkula, kateremu sem obljubil sporočiti svoje bivališče. Upam, da mi bo dovolil nekoliko prostega gibanja." Gospodinja mu je prinesla najboljše, kar je imela: slab papir, Livia-na imenovan, črnilo iz vode, lepa in saj in ušiljen trs za pisanje. Potem je zapustila družino, da bi se ozrla nekoliko po svojem gospodinstvu. Naše naročnike in čitatelje opo-zorjamo na oglase slovenski trgov- ^ Hh Ht ^ Telefon f Canal 6H19. MATH KREMESEC Priporoča Slovencem is Hrvatom mojo dobre in okusno ■•nk«. V ML Id 4u ir*i« mooo> kakor tudi — prave kraajtlu kiobatc — doma dei*n* vodno na raspo-I ago. W 22mH CImca««. KU "Častitljiva gospa", pravi Krišpina, "gotovo se spominjate, kaj se pripoveduje o dovtipnosti vašega mladega rojaka- Le naš stari Plavt bi se mogel z njim meriti. Sam Antistij Labejo je predkratkem dobil od njega dober nauk. Včeraj pri pregledovanju čet je rekel tako glasno, da je moral slišati tudi Atenjan, da hvali bogove, da ni rojen v Atenah. "Ateniani so istih misli", odgovori Dionizij. "Kakšnih misli?" vpraša Labejo. "I no, da so jih bogovi varovali!" Oh, da ste slišali smeh, ki ga je moral poslušati Labejo. Odslej se je varoval izreči še eno besedo. In potem pride Germanik in se oklene z eno roko Atenjanove roke, drugo poda Titu T.iviju in odšeta z njima proč." "Dobra gospodinja," pravi Pavel, "hotel sem vas vprašati, kdo ste bile obe dami. ki sta včeraj v spremstvu Tiberija zapustile grad ob Liri-su, — obe v dragocenih nosilnicah?" "To vendar moram dobro vedeti", odgovori Krišpina. "One so po-polsestre, obe hčere slavnega Agripe Vespazijana. Ena je bila že žena Tiberija." "Bila?" se oglasi Pavel. "Vi govorite, kakor bi govorili o duhu." "Rila! Sedaj ima drugo — in še kakšno!" naglasi Krišpina s po-m eni i i vira glasom. ''Avgust je hotel, pa je moral to zapustiti in se poročiti z uzvišeno Julijo, njegovo hčerjo. Sploh so pa tf> zelo zapletene družinske zadeve. Lahko vam jih povem samo če vam pri tem pamet ne zastane. "Naiprej, Agripa je bil trikrat oženjen. Njegova druga soproga je bila Marcela, hči Oktaviie, sestre Avgusta. Ta Marcela je imela hčer Vipsanijo, starejšo obeh dam, ki ste ju videli- — Agripa je moral zavreči Marcelo, da je na željo Avgusta poročil njegovo hčer Julijo, ki je ravno postala vdova. Iz tega drugega zakona je Julija Agripina, mlajša obeh dam, ki ste ju videli. — Dobro! Zdaj pa umre Agripa — Julija je bila v drugič vdova in Tiberi i pastorek in posinovljenec Avgustov je vzel A-gripovo starejšo hčer Vipsanijo za ženo, mater njegovega sina Druza. Pa tudi on je moral zavreči na imperatorevo željo svojo ženo, da se je oženil z uzvišeno Julijo. Eno leto pravijo, da je živel složno ž njo. Sedaj se mu pa gnjusi in kakor pravijo, jo ima vjeto in zvezano v notranjosti svoje hiše. Le Avgust ne sme ničesar opaziti. — Da, če bi se ne bi bilo treba njega bati l E tako je: Julija je bila žena očeta obeh dam, ki ste ju videli, prava teta svoje starejše sestre, mati in polunukinja mlajše in pozneje soproga moža starejše in svakinja svoje lastne hčere." "Pri Jupitru, to naj razume, kdor more 1" zakliče Pavel, katerega je to pripovedovanje deloma zabavalo, deloma se mu je gnjusilo. Agata se je med tem pripovedovanjem tiho odstranila na verando. Zdaj priskače veselo v sobo'nazaj in zakliče razburjeno. Tu spodaj gre Benigna s Klavdijem, ravnotistim sužnjem, ki je prinesel poročilo Plan-cini." Krišpina se je smehljala nekoliko v zadregi in pravi: "Tega vam ne FRANK SEDLAK'S SONS Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA. Kadar mislite graditi svoje dome-ve ali kako drugo poslopje, obrnit«-se na nas, da Vam damo svoj nasvei 2448 South Lawndale Ave., CHICAGO. ILL. Phone: Lawndale 950. KOLEDAR AVE MARIA za leto 1922. Je krasna knjiga, obsegajoča 224 strani. Poučni članki, povesti in poročila iz raznih naselbin kakor tudi številne slike krasijo delo. Koledar Ave Maria stane s poštnino sam*»60c, za v stari kraj 75c. Koledar dobite pri k kalnemu zastopniku ali p i pišite na: "Edinost," 1849 W. 22 Street, Chicago, 111^ J. KOSMACH 1804 W. 22nd St., Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakupi.^ raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in zno traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka t SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Slov. ktt pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gc-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja io podpredsednik: Matej Holmar, iioq Norwood Rd. — Tajnik: Ignacij Zupančič. 6303 Car! Ave. — Blagajnik: Frank 11 at-jaiič, 6526 Schaifer ave. — Kolekto» John Stele, 47x3 Edna Ave. jrevske vaje so v torek, četrtek in so boto ob pol 8 ari zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v sta H soli sv. Vida. 555 cev v našem listu. Rojaki, podpirajte trgovce, ki podpirajo Vaš list! SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plum barsko stroko. — Pred. vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše pnmnčL pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete ose-bno na: JAMES A. J AN DOS, 2042 W. 22nd St, neai Hoyne Ave., Chicago, BL Tel: Canal 4108 Prepričajte se! D« mi resnično izdelujemo naikrasnejše ženitovanj-«ke slike Da imamn na razp^ta^o za Oilranie najlenšt- t^zictje. f>a izdehijemo vsa dela ročno »r» po natzmernejšib cenah Vsem f priporočam. 3 -— Nem eceK FOTOGRAF1ST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. PHONF. CANA1 2SW JL tzt. Povabljeni ste Naša trgovin?/ je od prta vm torek, . če trt r in soboto zve čer. da pridete v našo trgovino in si ogledate naše nove vzorce oblek za jesensko in zimsko sezono. Moške in fantovske o-bleke v najnovejših "sty-lih" po novih znižanih cenah. Fantovske in moške obleke z dvojnimi hlačami prodajamo sedaj po: $30.00, $40.00 in višje. Posebna vrednost pa je v moških površnih suknjah za jesensko in zimsko sezono, v najnovejšem "double breasted style" katere dobite sedaj za: $15.00, $20.00, $25.00, $30.-00 in višje. Pridite k nam in izberite si iz dobrih oblek najboljšo obleko. NAŠA TRGOVINA JS OD-PRTA VSA-KO NEDELJO DOPOLDNE. : JELINEK & MAJER Corner Blue Island Ave. and 18th Street.