—   5
Najnovejše vesti.
Mirovna konferenca se bliža koncu.
LDU Rotterdam, 7. aprila. (ČTU) Današnja jutranja izdaja „Martina" vsebuje razgovor z Lloyd Georgejem, iz katerega posnemamo nastopno: Prosim za potrpljenje samo še dva tedna. Bližamo se koncu. Upamo, da se bodo podpisali mirovni pogoji še pred Veliko nočjo in oni z nemškimi odposlanci koncem aprila ali začetkom maja.
Plebiscit po italijanskem sistemu.
B e 1 g r a d, 7. aprila. (Izv. por.) V Belgrad je prišel neki Jugoslavan iz okupiranega ozemlja in pripovedoval, kako izvajajo Italijani plebiscit. Italijanski karabinerji hodijo od hiše do hiše in pobirajo podpise za Italijo. Kdor se ne izjavi za Italijo, tega aretirajo in odpeljejo. Na ta način hočejo Italijani dobiti večino za se.
Reka svobodna luka?
¦   ¦
LDU L y o n, 5. aprila. (Brezžično.) O jugoslovanskem vprašanju se je obravnavalo v odsotnosti Orlanda. Smisel razpravljanja je nekako ta, da se bo glede Reke odločevalo po istem načelu, po katerem se je odločevalo glede pripadnosti Gdanskega, ker je v obeh primerih večina mestnega prebivalstva drugačna kakor zaledje. Kakor so svojedobno prisodili Gdansko Poljski, a je končna odločite v padla v prilog svobodne luke, tako se zdi, da bo tudi Reka proglašena za svobodno luko in bodo Jugoslovanom ondi priznane vse trgovske pravice.
Nemčija bo morala plačati takoj 20—25 miljard. Ostanek v letnih obrokih.
LDU P »ris, 9. aprila. (Brezžično.) „Petit Parisien" poroča: Finančni strokovnjaki, ki imajo nalogo, predložiti komisiji za odškodnino podatke, ki naj služijo kot podlaga za preračunanje vojne odškodnine, še niso dokončali    svojih    študij.    Vendar   je    svet !
četvonce nadaljeval razpravo o obnovi. V glavnem je bil sprejet načrt, ki vsebuje predvsem odškodnino za škodo, katero bo morala plačati Nemčija. Treba bo določiti posamezne vrste izgub, ki pridejo v poštev pri odškodnina, kakor tudi vse izdatke, katere bodo morali nositi naši sovražniki. Najbrže bodo zahtevali od Nemčije takojšnje predplačilo v znesku 20 do 25 milijard, in sicer v obliki denarja, surovin ali dela. To vsoto si bodo razdelili zavezniki med seboj po gotovem ključu. Ostanek po plačevala berlinska vlada v letnih obrokih.
Držanje Francije in Amerike.
G e n e v e, 6. aprila. „Matin" piše o priliki posvetovanja o jadranskem problemu, da Francija ne bo nasprotovala laškim aspiracijam, ker sta Francija in Italija edini sili, ki v Srednji Evropi nasprotujeta boljševizmu. Podobuo piše tudi „Temps". Iz maloštevilnih časopisnih glasov sledi sklep, da je Francija od početua marca radi znanih koncesij glede nevtraliziranja Avstrije itd. najbrže sklenila z Italijo dogovor v njeno podporo. Temu nasproti se pa od ameriške uradne strani čuje s precejšnjo gotovostjo, da zastopa Amerika jugoslovansko stališče v glavnem in zlasti tudi v vprašanju Reke. Del lrancoskega časopisja previdno nastopa proti temu ameriškemu stališču, drugi del pa ali molči ali pa piše polagoma simpatičneje o Jugoslovanih. Lahom prijazno držanje je politika Clemenceaua in Pichona, dočim utegneta naslednika Briand in Franklin-Bouillon biti nam prijaznejša, če prideta v doglednem času do vodstva. Vsekakor je jadransko vprašanje na dnevnem redu in stoji neposredno pred rešitvijo, če ne pride nič nepričakovanega vmes. „Semaine Literaine" objavlja članek publicista Ignotusa, v katerem pravi, da je Wi!son svoječasno predlagal kompromis, da bi Trst in Istra pripadla Italiji, Dalmacija Jugoslaviji, Reka ravnotako Jugoslaviji toda z avtonomijo. Baje radi tega so Lahi svoječasno odklonili Wilsonovo arbitražo, ker so se bali, da bo Wilson v tem smislu razsodil. Na splošno se potrjujejo vesti, da so vse velesile muenja, da bi moral Trst in del Istre pripasti Italiji, Dalmacija pa Jugoslaviji. Glede Reke je Francija oficjelno za laško stališče, naše stališče pa ima močno podporo Amerike, Anglije in neoricjelnih francoskih krogov.