124
Kmetijstvo.
Poraba krav za vprego.
* Po nekaterih krajih imajo posebno pri manjših kmetijah navado krave vpregati in z njimi opravljati lažja dela. Ta navada je v kmetijskem oziru opravičena, ker mali posestnik s tem popolnoma porablja kravo. Krava mu daje mleka, vrhu tega pa mu dela na polju in tako koristi dvojno. Njegovemu sosedu se krava smili za vprego in si raje kupi kakega slabega vola, da mu nado-mestuje kravo pri delu. Bolje je vsekakor, če navadi kmet eno ali dve kravi dela in z njima opravlja poljska dela do jeseni, kakor pa, da si kupi za veliko delo o žetvi itd. kakega vola ali konja. Razume se pa, da s kravami ne sme neprenehoma delati kakor z voli, ker so slabotnejše od volov ter ne morejo neprestano delati.
Pri nas na Slovenskem ni ravno splošna navada, da bi delali s kravami. Pa zakaj ne? Ker je slovenski kmet, če ima toliko posestva, da mu ni treba kupovati žita, preveč prevzeten in zasramuje revnejšega soseda, ki je primoran delati s kravami. Vsakdo spozna, da pri malih kmetijah konji niso na pravem mestu, a kmet mora imeti konja, dasi bi mu vol več koristil, kajti konj je kmetu bolj imeniten kakor vol.  Jaz bi kmeta sodil tudi
po delavni živini. Bogat kmetovalec ima večkrat brez potrebe po dva ali več konj, ko naj bi jih imel le toliko, kolikor jih potrebuje za težka dela, kterih ne morejo opravljati voli. Srednje premožen kmet mora tudi imeti konja, in ko bi ga vprašal, zakaj redi namesto vola konja, ne bi vedal odgovoriti. Manjši kmet ima pa, ker mu ni mogoče rediti konja, vole za vprego, in le kočar je prisiljen s kiavo opravljati poljska in vsa druga dela. Tukaj sem xhotel le toliko povedati, da je poraba krav za vprego našim kmetom nečastna i sramostna in da krave vpregajo le tedaj, kadar sila kola lomi. Konje naj si le tedaj redimo, kadar imamo veliko opravil daleč od doma ter hočemo, da se hitro vrši to delo. V tem slučaju nam pa ni treba več konj, kakor jih ravno potrebujemo za to opravilo, kajti dokazano je, da nam konj, ako ne dela dosti, ne prinaša nič dobička. Kdor ima samo poljska opravila, ravnal bode bolje, ako si namesto konj redi vola, ker vol je za oranje sposobnejši kakor konj zraven tega pa manj stana zaradi canejše in slabejše krme, torej mnogo več hasni.
Pridejo v letu časi, ko delavna živina nima nobenega opravka, in vender jo moramo krmiti v hlevih. Včasih je po več repov delavne živine brez dela: koliko stane to denarja, izračunil si je do sedaj le malokdo. Kmetije, ki nimajo celo leto dovolj opravka, ravnajo bolje, če imajo kolikor mogoče malo volov, konja pa nobenega; zraven naj rede po eno ali po več krav in naj vse zaporedoma rabijo za vprego. Marsikteri kmet bi dobro izhajal brez treh delavnih živalij, samo ob žetvi in ajdovi setvi je za dve preveč opravila, in za ta 2 si redi tre-jega vola ali morebiti še celo konja. Krave bi mogle vsak drugi dan brez vse škode žito domov voziti, posebno pa vlačiti. Tako bi šlo delo prav hitro izpod rok, n kar bi kravam škodovalo delo, dobil bi kmet trikrati več pri delu.
Po velikih posestvih na Ogerskem vpregajo krave ob pomladanjski setvi, ob žetvi in ob jesenski setvi dasi ne povsod, a vendar pri več grajščinah. Zakaj se sploh povsod to ne godi, je vzrok to, da se ogerska živina ne da rada vpregati ter mora po več ljudij pomagati, da jo vprežejo o jarem.  Naša  hribovska živina   pa
je   tako krotka, da   jo   kmet sam   lehko pripreže h kakemu volu.
Ako s kmetijskega stališča primerjamo vola in kravo š konjem, moramo prednost priznati prvimi. Konj stane primerno več in se hitreje obrabi, če si po nesreči prebije kolena ali se pokvari kako drugače, izgubi vso vrednost. Vol in krava se manj obrabita, in če sta mesnata, ju lahko vsak dan prodamo mesarju. Vzdrževanje konj stane veliko več kakor vzdrževanje goved; podkavanje, vprežna oprava, vse to pobere pri konjih veliko denarja, pri govedi pa skoro nič. Konjske krma je tudi mnogo dražja od goveje, ker dobiva konj več ali manj zrna, boljšega sena i. t. d. Konje naj redi samo oni, kdor mora blago naglo prevažati in daleč od svojega posestva, vsem drugim veliko bolje ugaja goved.
125
Zdaj pa primerjamo še vola s kravo. Krava je cenejša od vola, redimo jo najbolj in včasih samo zaradi mleka in gnoja; če nam pa tudi pri delu pomaga, daje nam toliko več dobička, kolikor prisluži z delom. Vole si ravnamo samo za delo, in kador nam med letom zmanjka tega, ne delajo nam voli iz sena, ki jim ga pokladamo, drugega kakor gnoj, ki je potemtakem gotovo drag. Seveda se vol, kadar počiva v hlevu dalj časa pri polnih jaslih, nekoliko opita; toda meso, ktero je tako pridobil, je zopet drago ia nam ne da posebne koristi, ker mu ga ne moremo odrezati in prodati, marveč se polagoma zopet poizgubi, kadar vol zopet začne delati. Vse drugače je to pri kravi. Kadar je ne rabimo za delo, nam daje iz použite piče toliko več mleka, po vrhu pa dobimo od nje gnoj, in množi se ji meso. Potem vidimo, da nam krava lahko veliko več koristi kakor vol.
Toda ta korist postane še večja, ako rabimo krave tudi za delo. Marsikdo utegne ugovarjati, da to ni res, ker daje delavna krava malo mleka. Gotovo se ob delu izgublja mleko, pa vender nikdar toliko, kolikor je vredno delo, katero opravlja krava.
Nekateri kmetovalci, ki imajo dosti senožetij, pa malo pašnikov, redijo krave do žetve v hlevu. To poči-vanje v zaprtem prostoru kravam in telicam (junicam) več škoduje, kakor bi jim, če bi jih rabili za lažja dela.
Telice, rejene v hlevu, ostanejo vedno šibkih ko-stij; spkh se jim život ne razvija pravilno kakor na paši, kjer se zadosti izprehodijo. Tudi škoduje kravam, če vedno stoje v hlevu; posebno za breje krave je to prav slabo.
Vsakdo je že zapazil, da imajo take krave slabe, pokvarjene noge, ves život jim je mehkužen, in ravno taka so njih teleta. Telice, v hlevu krmljene, se hitro debelijo, goniti se pa nečejo in tudi nerade ostanejo breje. Vse drugače bi si krave in telice utrdile svoj život, ako bi ne stale vedno v hlevu pri polnih jaslih, ampak bi se dobro krmile in vsak drugi ali tretji dan nekoliko vpregale za lahka dela. Večinoma redijo tudi taki kmetovalci, ki prideljujejo dosti sena, v hlevu bike, ki skoraj celo leto ne pridejo na pašnik. Tak bik ne bo nikdar prida, ker je ves omehkužen; njegova teleta so tudi slabotna, m to ne škoduje samo kmetu, ki tako ravna, ampak celi srenji in splošni živinoreji. Mlad bik se mora sprehajati ali po pašnikih, ali pa tudi po njivah vprežen v prav lahko delo, kar mu prav nič ne škoduje, ampak bol) koristi, kakor če neprestano tiči v hlevu Ktere krave se lahko brez skrbi vpregajo, presodil si bode vsak sam. Breje krave v 6. mesecu niso za vprego; rabijo se za to delo le krave, breje od prvega do 5. meseca. Kadar je krava storila, naj se 4 tedne ne vprega, in 3 mesece prej tudi ne. — Včasih pa pride največ dela, a kmetovalec nima dosti delavne živine; kako si bode sedaj pomagal? Vsak, kdor hoče krave rabiti za vprego, mora paziti na to, da se vse krave oteletijo v tistem času, ktdar je najmanj dela, na primer pred ve liko nočjo, marcija meseca. Vse to je kmetovalcu mogoče.
Kdor torej hoče krave rabiti za vprego, naj si redi toliko volov, za kolikor ima celo leto dosti opravila, da mu ne stoje po več tednov brez dela pri jaslih. S kravami naj dela le vsak drugi dan, in še takrat ne težkih, ampak le lahka opravila. Večji posestnik ali kmetovalec naj jih porablja le za pomladansko setev, potem ob žetvi, ajdovi in jesenski setvi; tako mu ne bode treba rediti mnogo drage delavne živine, ampak le toliko, kolikor je potrebuje, da jo vprega celo leto.