7
Februar 7 (1/2007) letnik2 Cena 4€ ISSN 1854-3669
/nPod 2006 - inovativnost in podjetnost mladih
Diskretna simulacija kosovne proizvodnje
Zabrizgavanje kovinskih vložkov z zagotavljanjem stoodstotne kakovosti
Omrežja za zdravje

❖ LVD
www.lvdgroup.com
PETRO
INDUSTRIAL OILS AND CHEMICALS
Teximp^
360* CNC Solutions
TRUMPF
d.0.0.
www.zibtr.com
NX CAM
www.lts-pJfYi.sJ/NXGAMExpress.h1
KMS
www.kms.si
Družba za projektiranje In Izdelavo strojev, d.
VW
CNC
www.cnc-pro.si
Mazak
9600964051172
LVD je povzdignil prebijanje, lasersko rezanje in preoblikovanje na novo raven produktivnosti. To je mogoče s stroji, ki uporabljajo napredne tehnologije in so znani po svoji zanesljivosti, preprosti uporabi in odlični kakovosti izdelkov tudi pri najzahtevnejših aplikacijah.
>	Prebijanje: Revolverske prebijalke Global Series izboljšajo natančnost in poenostavijo obratovanje.
>	Lasersko rezanje: Laserski rezalni sistemi Axel omogočajo najzanesljivejše in konsistentno rezanje pri zahtevnih aplikacijah.
>	Preoblikovanje: Najbolj popolna ponudba stiskalnic za preoblikovanje v konkurenci od 1 do 30 m. Dodatne možnosti, kot sta laserski sistem Easy-Form® in edinstvena avtomatska upogibna celica ROBOformER®, zagotavljajo družini stiskalnic PPEB natančen nadzor nad procesom upogibanja že pri prvem izdelku.
PAMETNA IZBIRA. INTEGRIRANE REŠITVE.
V
LVD
www.lvdgroup.com
Za tehnologijo, s katero lahko izboljšate produktivnost in	LVD Sit d.o.o.
donosnost svoje proizvodnje, pokličite še danes!	Bevkova 7
6271 Vipava
Slovenija
Tel.: 041/402 007
E-mail: igor.badalic@siol.net
Hrana za mo
V prenosnika ANNI-HEL sta vgraj najnovejša Intel® Core™2 Duo
ki bistveno poveča moč delovanja in vam prikaže realno sliko v detajlih, ki so bile do sedaj ocem prikrite. Procesor je namenjen tako za osnovne kot tudi za najbolj zahtevne uporabnike
a«
c
Intel® Core™ 2 Duo Processor T55W) (LGA775, 2MB L2, 1.66 GHz, 667 Mhz)
)
Prenosni računalnik ANNI Hel-80
*	15-4" zaslon TFT WXGA, 09re, ■ L-nCäjwQEt 1^80*800.
-	Spumili DD®. 512 MB.
-	Titii disk B0G8 SATA,
-	DVDHW V- Dual
< VGA nVidia GeForce GO 7S0Đ 256MB
*	WUkNIntd 394580311 a/ b/g. > Z\tofijia kartica l^aaltec
*	Mortem GBJi, V.9S, mreJna
10/100/1000, 3* USR UrflWire. PCMCIA BlueTooth katneral.Smi!), ćttalec prstnih odtisov in spominskih kartic, TV □ut, VGA, MIC, Audio, ■ LUDN battrija, ' Garancija E leti.
959,74 eur
229.990 sit
C
Inte)® Core"1 2 Duo Processor T5500 {LGA775, 2MB L2, 1.66 GHz, 667 Mhz)
Core"2 Duo
inside"
Prenosni računalnik ANNI HeE-81
D
-	15.4" zaslon TFT WXGA «are.
■	LoCljiwasv 1 £80*300,
■	Spomin DDR? Si 2 MB.
*	Trdi disk SOGB,
*	DVDRW zapisovalec +/- Dual
*	VGA Intel video MeitiDry GMA 950. TV out
-	WLW Intel 3945 30211 s/b/g. » Zvočna kartica Rcel&cc
Modem 56-k . V93, mrežna
ia/ioo/iooa 3* use,
FireWire, PCMCIA tìtalec spominkih kartic, VGA MIC, Audio,
U-IDN baterija, Garancija 2 leti,
834.55 eur
199.990 sic
anni
Coirvi	Cvn .-n.* Uri" lui* I i^o. VI* i. r IH.'
kiilbr,riahiiiff Lo».InltjSfMiat». nel Ihn Hiriwt tmhin Inaot P=rc.-: Praum Imtfc ,■>:■■' and	w	jt <q :■ - ^ Hö c^pmkn al> pjhmfli
poi-Ji^ v ZdutHih Wi'-sii	in [jn,^ -. drlr^i.
Anni d .o,q. , Molnjen 7a, 1236 Tmin t Ol &SDO G0Q I e: info&anni.si | WWW.anni.Si i.tfr± jQ r'or^tiL-, ìe m rabuwü DižV	i F.j.^Ddo	M le ic E (NK'ÌW. mpaha IO 4TÙLV
Cm i J UF.1:™« If i 3T PS	.i-rrnj lv. J^^STT Ü I t
PRIPRAVA 2A TISK
PRINT PREPARATION
MEDMRE2JE
WEB
DIGITALNI VIDEO
DIGITAL VIDEO
NOST
DATACotn
VIZUALNE KOMUNIKACIJE
Tel.: 01 4222 940 041 757 560 041 566 597 E-mail: arsis@arsis.net
DURA serija:
Trajnost, univerzalnost, zanesljivost in natančnost
MORI SEIKI kakovost po izjemni ceni
Perfekten start ...
Dura Vertical podatki:
I Stabilna C konstrukcija I Standardno vreteno z 10.000 min1 I Hitri gibi do 36m/min I Zalogovnik za orodja s 30 pozicijami I Valjčna vodila na vseh oseh
www.bts-company.si I www.moriseiki.com
Dura Turn podatki:
I Zelo togo ohišje stroja zagotavlja površino obdelave < 1 ^m
I Standardno vreteno z do 6.000 min1 I Hitri gibi 24m/min I Revolver z 12 orodji I Valjčna vodila na vseh oseh
BTS Company d.o.o.
Bratislavska 5 1000 Ljubljana
Tel.: 01 58 41 465 Fax: 01 52 49 260
stroji@bts-company.si www.bts-txjmpany.si
MORI SEIKI
THE MACHINE TOOL COMPANY
uvodnik	9
utrip doma	16
16 Evropski paradoks
21 Obrtna zbornica Slovenije podpira znanost in varnost
25 Iskra Avtoelektrika z novimi naložbami v raziskave in razvoj
30 Pet let delovanja ACS
32 Učinkovito obvladovanje projektov je konkurenčna prednost podjetja
34 Uspešna povezava podjetja TRUMPF in MASTROJ
40 Prevent Global zadovoljen z rezultati
42 Društvo mehatronikov in poklic mehatronik
44	Kako do nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) mehatronik/mehatroničarka
45	Odprtje nove Cimosove tovarne v Vojvodini
51 Podjetje Roboti o svojih izkušnjah z evropsko uradnico
utrip tujine	73
78 Učenje o novih tehnologijah preoblikovanja - 2. del
81	Koliko se lahko kovina stanjša?
82	Inovativni stroji za struženje in frezanje
84 Merilni sistem CMM podaljšuje doseg laserskega sledilnika
avtomatizacija in informatizaija 86
89 MEHATRONIK - poklic, usmerjen v prihodnost
92 Podrobnosti odločajo o kakovosti celote
94 Elementi avtomatske optične kontrole
98 Prenova in posodobitev robotskih varilnih celic
100 Trije dnevi v svetu avtomatizacije, mehatronike in robotike
102 Obvaldovanje maloserijske naročniške proizvodnje
106 Na pragu digitalne tovarne
109	Skupaj bodo osvajali tuje trge
nekovine	110
110	Polikarbonat - absolutna transparentnost
112 Izdelava tankostenskih izdelkov in izdelkov z vložki
117 Proizvodna linija za volanski mehanizem v Pakistanu
117	Polikarbonat tudi v obliki palic, plošč ...
118	Pravilna izbira in predelava termoplastičnih materialov
124	Dvostopenjska granulacija termoplastov
125	Spremljanje obrabe brizgalne enote
126	Izjemna hitrost hibridne brizgalke
128 Predelava samogasnih poliamidov z vročekanalnimi sistemi
131 Največje postrojenje za
kompaundiranje polipropilena
napredne tehnologije 132
135	Enostavno krmiljenje v 3D-svetu
136	Slovenski priročnik in zvezek z vajami za free2Design
136	eAssistant - inženirjev pomočnik
137	Elektronsko pošiljanje faks sporočil
137	Pokukajte v Autodeskove novosti
138	Kako ukrotiti elastično izravnavanje
139	ABAQUS 2.4 za program CATIA V5
140	Združevanje tehnologij in vsebin
141	Lockheed Martinov Atlas V bo kmalu poletel v vesolje
novo na knjižnih policah 145
"KMH «miT* 71
Ključna je celotna rešitev
PREDSTAVLJAMO
SIBO G., d. o. o., Škofja Loka
Intervju: Eduardo Beira
Tehnična odličnost je nujen pogoj za konkurenčnost
Evropa ima pomembno vlogo v svetovnem orodjarstvu, saj je EU tretji največji proizvajalec in notranji trg, takoj za ZDA in Japonsko, ter drugi največji izvoznik za Japonsko. Kitajska je grožnja le tistemu, ki spada v spodnji segment orodjarskega trga, saj je sposobnost kitajskih orodjarjev ponuditi visokokakovostna orodja omejena. Majhne države pogosto najdejo načine za prodor na mednarodni trg, seveda pod pogojem, da si uspejo priskrbeti potrebne poslovne stike in bazo znanja. Poslovanje slovenskih orodjarjev je vsekakor zanimivo in se vse bolj internacionalizira.
Sonja Sara Lunder Foto: Blaž Košak
inPod 2006 - inovativnost in podjetnost mladih
Konec leta se je s podelitvijo priznanj in nagrad končala velika vseslovenska akcija inovativnosti in podjetnosti mladih. Osnovnošolci, srednješolci in študenti so se za priznanja potegovali v okviru več natečajev. Namen prvega »Eureka 2006! ideje mladih« je bila idejna, a izvirna rešitev vsakdanjega problema, namen drugega, ki je potekal pod imenom »Eureka 2006! inovacije mladih«, pa spodbujanje mladih k inovativnosti.
Sonja Sara Lunder
£ Sejem z jasno vizijo in konceptom
1 Tudi letošnji, že trinajsti EuroMold (Moldmaking and Tooling, Design and Application Development), najpomembnejši poslovni sejem na področjih orodjarstva, izdelave orodij za brizganje polimerov, oblikovanja in razvoja aplikacij na svetu, je gostil Frankfurt. Na tako imenovanem mednarodnem stičišču industrijskega sektorja so razstavljavci predstavili izdelke, storitve in tehnologije, ki jih bo trg zahteval v bližnji prihodnosti.
Gregor Cerinšek
Mreža namesto kanala
Hofmann Innovation Group je razvil nov način hlajenja orodnih gravur: namesto posameznih hladilnih kanalov so uporabili površinske strukture. Te strukture izdelujejo z laserskim postopkom z dodajanjem materiala, ki so ga poimenovali Lasercusing. 80
Z merjenjem do množice točk
Osnovni namen skeniranja (digitalizacije) je izdelava digitalne kopije izdelka. Najprej je treba izdelek digitalizirati, nato pa se na podlagi tako pridobljenih podatkov o geometriji izdela CAD-model ali določi pot obdelave. V tem članku je na podlagi koordinatnega merjenja opisano, za kakšen postopek gre in na kaj je treba biti še posebej pozoren.
IRT
Februar 7 II
kazalo oglaševalcev
109	3-WAY, d. o. o
82	A-CAM, inženiring, d. o. o
65	Alfleth Engineering, k. d.
3	Anni, d. o. o.
75	Basic, d. o. o.
1, 5, 146, 150	BTS Company, d. o. o.
83	Cajhen, d. o. o.
32	Camincam, d. o. o.
14	Celjski sejem, d. o. o.
23	Center za trde prevleke IJS
1	CNC-PRO, d. o. o.
4	DATACOM, d. o. o.
129	Dumis Mlaka, d. o. o.
91	FDS Research, d. o. o.
104	Gazela Platit, d.o.o.
43	Hyundai avto trade, d. o. o.
45	ib-CADdy, d. o. o.
47	IRP, zavod
1, 51, 88	ITS, d. o. o.
96	Jernej Lokovšek, s. p.
130	Jež Janez, s. p.
1, 116	KMS, d. o. o.
71	Kovinski izdelki, Filip Povše, s. p.
125	Lesnik, d. o. o.
1, 2	LVD Sit, d. o. o.
1, 35	Mastroj, d. o. o.
21	Maschinen-Wagner
56, 57	Messer Slovenija, d. o. o.
1, 67	Mikron, d.o.o.
27	Misko, d.o.o.
17, 19	Montanwerke Walter Werkzeug GmbH
101	Motoman Robotec, d. o. o.
1	MURNIK, d. o. o.
53	NC Servis Lovrek Ivan, s. p.
1	PS, d. o. o.
33	Remic, d. o. o.
105	Revija VZDRŽEVALEC
93	Rittal, d. o. o.
25	RTCZ, d. o. o.
149	Sandvik Coromat
39	Schmidt HSC, d. o. o.
79	Seco Tools SI, d. o. o.
117	Senator, d. o. o.
59	Siming, d. o. o.
113, 121	Tera, d. o. o.
122	Tecos
107	Tehna plus, d. o. o.
49	Tehnotron, d. o. o.
1	Teximp, d. o. o.
28	TM, d. o. o.
90	UP, Fakulteta za management Koper
72	Vpenjalni sistemi, d. o. o.
1	Zibtr, d. o. o.
avtomatizacija in informatizacija
Diskretna simulacija kosovne proizvodnje
odjetja lahko danes ostanejo konkurenčna le s stalnim posodabljanjem oziroma avtomatizacijo, informatizacijo in uvajanjem sodobnih tehnologij v proizvodnjo in poslovanje, kar zahteva velika vlaganja. Kakovostnega in zanesljivega sprejemanja odločitev ter s tem zagotovitve najučinkovitejše porabe vloženega časa in denarja zaradi zapletenosti sodobnih sistemov ni več mogoče opreti samo na znanje, izkušnje in navdih. Dr. Tomaž Perme
nekovine |
Zabrizgavanje kovinskih vložkov z zagotavljanjem stoodstotne kakovosti
Članek opisuje celotno linijo in posamezne stopnje izdelave, od obdelave kovinskih jeder do vstavljanja le-teh v orodje za brizganje, njihovo izmetavanje in poznejše ovijanje folije ter navijanje. Predstavljena je aplikacija zabrizgavanja kovinskih vložkov, rešuje problem t. i. »človeškega dejavnika«, kot tudi težave, ki so se pojavljale pri -zagonu tega projekta. -" Robert Čopi Milan Sturili
Naročite se!
01/6003000 narocilo@irt3000.si
H www.irt3000.si/narocam
Naročilnico poiščite v reviji!
www.irt3000.si
USODNOSTI ZA
VSAK
NAROČNIK
PREJME:
• majico & trak
ZA SAMO 24€ DOBITE:
•	celoletno naročnino na
•	strokovne vsebine vsaka dva meseca na več kot 140 straneh
•	vsakih 14 dni IRT3000 E-novice na vaš elektronski naslov
•	možnost ugodnejšega nakupa strokovne literature
Darko Švetak
urednik
Letošnji IFAM, sejem avtomatizacije in mehatronike, ki ga je celjska dvorana Zlatorog gostila v prvih dneh februarja, bi le stežka poimenovali sejem. Pravzaprav bi si zaradi številnih strokovnih vsebin prej zaslužil naziv »strokovno srečanje«. IFAM-u je namreč uspel recept za uspešen strokovni dogodek, saj je v primerjavi z lanskim letom za kar dvainpolkrat povečal število obiskovalcev; s 650 leta 2006 na okoli 1.500 letos.
Morda se na prvi pogled številka zdi majhna, posebej če jo primerjamo s številom obiskovalcev MOS-a ali Forma Toola, kjer letos pričakujejo 15.000 obiskovalcev. Pa vendar: ali kvantiteta prinese tudi kvaliteto? Pri tem mislimo na tistih 1.500 obiskovalcev, ki so letos obiskali IFAM, saj so prav ti še kako pravi za omenjeno področje. So obiskovalci, ki izpolnjujejo dva glavna kriterija, na podlagi katerih se lahko kompetentno dogovarjajo o novih poslih: so strokovnjaki in imajo moč odločanja.
Specializiranost: edini odgovor na konkurenco
Prav tak profil obiskovalcev pa želijo razstavljavci, zato med približno 40 razstavljavci na letošnjem IFAM-u ni nikogar, ki naslednje leto ne bi znova zakupil razstavnega prostora na tem dogodku.
Povzemimo torej nekaj razlogov, ki so privabili prave ljudi na letošnji IFAM: dobra lokacija (sredi Slovenije), predstavitve podjetij na visoki ravni (razstavni prostor omogoča veliko možnosti), strokovna predavanja domačih in tujih strokovnjakov (ki so obogatila dogajanje) ... Vsi, tako razstavljavci in predavatelji kot obiskovalci, so vedeli, kaj lahko pričakujejo in kaj bodo dobili. In prav tu je hkrati tudi odgovor na vedno hujšo konkurenčno borbo - ne le na sejemskem področju, ampak splošno v gospodarstvu. Gre za jasno opredeljeno konkurenčno prednost, ki prinaša jasno profilirano ciljno skupino. In le tako, z ozko specializiranostjo, lahko slovensko gospodarstvo prodira na globalni trg.
P. S.: Na ozko specializiranost prisegamo tudi v uredništvu revije IRT3000, kjer smo si po enem letu izhajanja izoblikovali jasno ciljno skupino bralcev. Testno obdobje je za nami, tako da brezplačnih izvodov ne bomo več pošiljali. Naročnino lahko sklenete na www.irt3000.si ali po telefonu 01/600 3000.
Glavni in odgovorni urednik: Darko Švetak Urednik področja avtomatizacija in informatizacija: dr. Tomaž Perme Urednik področja nekovin: Matjaž Rot Urednik področja naprednih tehnologij: Denis Šenkinc
Urednica splošnih vsebin: Sonja Sara Lunder Tehnična urednica: Tanja Bricelj
Strokovni svet revije:
dr. Jože Balič, dr. Aleš Belšak, Edvin Batista, Boštjan Berginc, dr. Franci Čuš, dr. Slavko Dolinšek, dr. Igor Drstvenšek, dr. Mihael Junkar, dr. Zlatko Kampuš, Boris Jeseničnik, dr. Janez Kopač, dr. Borut Kosec, Marko Mirnik, Franc Fritz Murgelj, dr. Blaž Nardin, Marko Oreškovič,
dr. Peter Panjan, dr. Tomaž Pepelnjak, dr. Andrej Polajnar, Janez Poje, Henrik Privšek, dr. Jože Rodič, dr. Mirko Soković, Janez Škrlec, dr. Janez Tušek, Anton Žličar
Novinar: Esad Jakupovič
Prevajalci: Ivica Belšak, Damjan Klobčar,
Boštjan Berginc, Peter Krajnik
Lektoriranje: Lektoriranje, d. o. o., (www.lektoriranje.si) Idejna zasnova: Saša Brunčič, Barbara Kodrun Računalniški prelom revije: Darko Švetak s. p., Jan Lovše Oblikovanje naslovnice in oglasov: Barbara Kodrun
Izdajatelj: PROFIDTP d.o.o., Gradišče nad Pijavo Gorico 204, SI-1291 Škofljica, Slovenija Naslov uredništva: Revija IRT3000, Zasavska cesta 95, 1231 Ljubljana - Črnuče
Naročnine, oglaševanje in marketing:
Ecetera d. o. o., Zasavska cesat 95, SI-1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija Tel: (01) 600 3000 Faks: (01) 600 3001 E-pošta: info@irt3000.si Tisk: Tiskarna Hren, Aleš Hren s.p., Ljubljana Naklada: 4.000 izvodov Cena: 4 €/5 $.
IRT3000 - inovacijerazvojtehnologije
ISSN: 1854-3669. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1059. Naročnina na revijo velja do pisnega preklica.
Copyright© IRT3000
Avtorske pravice za revijo IRT3000 so last izdajatelja, podjetja PROFIDTP d.o.o. Uporabniki lahko prenašajo in razmnožujejo vsebino zgolj v informativne namene, in sicer samo ob pridobljenem pisnem soglasju izdajatelja.
Nagrada za NT-serijo Mori Seiki
Mori Seiki je za novo NT-serijo multifunkcijskih centrov prejel nagrado za odličnost »Nikkei Superior Products and Services Awards«. Nagrada se podeljuje na različnih področjih za proizvode, ki imajo močan vpliv na industrijo in družbo. Od številnih nominiranih proizvodov je NT-se-rija edini obdelovalni stroj, ki je prejel to prestižno nagrado. NT-serija
Večja zanesljivost pri plazemskem rezanju pločevine
Esab Cutting Systems je na svojem kompaktnem portalnem stroju Eagle predstavil M3-plazmatsko rezanje, ki omogoča hitrost 35 m/min. Sistem krmiljenja na osnovi Windows CE vzporedno krmili različne procese, in to v realnem času. Nova enota za nastavitev višine na osnovi tipala zagotavlja večjo učinkovitost rezanja, točnost pozicioniranja in ponovljivost, ki znaša 0,1 mm. Novi sistem rezanja omogoča natančno rezanje pločevine debeline do 160 mm. Zlasti so precej pozornosti namenili rezanju ogljikovih jekel, pri katerih pri obdelavi nastajajo praktično pravokotni rezi. Reže se lahko pločevina iz ogljikovih jekel debeline 2 do 50 mm. Možno je rezati tudi legirana jekla in aluminij, in sicer do debeline 160 mm.
www.esab-cutting.de
Učinkovitejše plazemsko rezanje
Nizozemsko podjetje Hypertherm je izdelalo novo kompaktno napravo za plazemsko rezanje, ki sodi v skupino Powermax. Njene prednosti so kompaktna izvedba, majhna masa in zelo majhna poraba energije, poleg tega pa še zelo učinkovito rezanje in odlična kakovost obdelane površine. Naprava je dovolj majhna in lahka, da jo lahko upravljavec nosi naokoli, hkrati pa tudi zadosti zmogljiva, da omogoča rezanje kovine do debeline 10 mm, ki je do desetkrat hitrejše kot pri uporabi drugih, običajnih postopkov. Tako je območje uporabe nove naprave zelo široko, zanimiva pa je za avtomobilsko in letalsko industrijo, za proizvodnjo gradbenih in kmetijskih strojev ter tudi za vzdrževanje in proizvodnjo toplotne tehnike.
www.hypertherm.com
združuje rezkalni in stružni center, kar omogoča obdelavo kompleksnih proizvodov. Vgrajene so številne unikatne inovacije, kot so pogon Driven at the Center of Gravity (DCG™), konstrukcija Box-in-Box in direkten pogon gnanih orodij.
www.moriseiki.com
Navojna ležišča v livarstvu
Na področju livarstva so vse večje zahteve po zmanjšanju mase. Zato se v vse večji meri uporablja aluminij. Zaradi materialov, pri katerih je trdnost precej manjša kot pri vijačnih zvezah, so pri KVT razvili posebna navojna ležišča, ki se lahko ustrezno obremenijo, poleg tega so izjemno odporna proti obrabi. Izdelana so iz nerjavnega jekla s posebnimi rebri; zagotovila naj bi varno privijanje. Vijak se lahko večkrat privije in odvije. Poškodovane navoje na dragih litih delih je poleg tega možno hitro in razmeroma poceni zamenjati.
www.kvt-koenig.de
Navojni rezkarji WX-PNC OSG
Japonski proizvajalec rezilnega orodja OSG je predstavil navojne rezkarje za CNC-obdelavo WX-PNC. Z njimi lahko rešimo številne probleme pri uporabi navojnih svedrov. Z enim navojnim rezkarjem lahko izdelamo različne dimenzije navojev z enim korakom navoja. Z enim orodjem lahko izdelamo
leve, desne, zunanje in notranje navoje v različne materiale. Obdelavo dosežemo s kombinacijo gibov: rotacija vretena po vijačnici - interpolacija, vertikalni pomik vretena z enim korakom navoja P na vrtljaj vijačnice N, ob čemer se glavno vreteno orodja vrti z vrtljaji n. Z obdelavo dosežemo zelo dobro kakovost površine navoja. Sila rezanja je sorazmerno majhna, zato lahko izdelujemo navoje večjih dimenzij na strojih, ki imajo manjše moči.
www.osg.co.jp
Prenosna 3D-me-rilna naprava
Rokovanje s hitro, prenosno merilno napravo Actiris35, ki jo izdeluje Ac-ticm, je zelo preprosto. Med tipalom in senzorjem ni nobene mehanske povezave, saj naprava temelji na postopkih, ki so znani iz fotogrametrije in obdelave slik. Naprava je zanesljiva in hitra tako pri merjenju posameznih elementov kot tudi kompleksnejših sestavnih delov. Opremljena je z dinamičnim koordinatnim sistemom, ki omogoča merjenje gibajočih elementov.
www.acticm.com
Manjši tlak pri varjenju
Sistem Alptop, ki ga izdeluje Air Liquide, sestoji iz cilindričnega ventila z vgrajenim regulatorjem tlaka, ki je popolnoma zaščiten s pokrovom. Novost omogoča večjo varnost, uporabniku prijaznejše rokovanje in večjo ekonomičnost. Sistem je namenjen za postopke, pri katerih se uporabljajo plini za plamensko varjenje in rezanje, kot so acetilen in kisik, zaščitni plini za varjenje Arcal ipd. Sistem Alptop zagotavlja, da je plin takoj na voljo pri ustreznem obratovalnem tlaku. Zajezni tlak v cevi je med prekinitvami pri varjenju bistveno nižji kot pri klasičnih sistemih, kar zmanjša tudi porabo plina.
www.airliquide.de
Poliuretan za strukturne elemente
Nemško podjetje Cannon je izpopolnilo t. i. postopek interwet. Gre za obdelavo poliuretana brez topila; novi postopek omogoča ojačanje tudi izjemno tankoste-nih delov, ki so nastali z globokim vlekom, poleg tega pa je možno v enem kalupu oz. modelu izdelati tudi večslojne dele. Na ta način se lahko mehansko ojačajo proizvodi, kot so npr. kopalne kadi. Za večslojne poliuretanske elemente se uporabljata poseben lak in posebna prevleka iz gela. Stroški investicije so znatno nižji kot pri običajnih postopkih.
www.cannon-deutschland.de
M
Novi kvaliteti ploščic za rezkanje
Sumitomo Electric je razvil nove kvalitete ploščic za rezkanje, s katerimi odgovarja na zahteve novih smernic pri obdelavi. Nove kvalitete ACP/ACK tako pokrivajo obdelavo različnih materialov: ACP100/ACP200/ACP300 za jekla in inoks, ACK200/ACK300 za sivo litino in litoželezo. Lahko jih uporabljamo tudi za suho obdelavo (izpih z zrakom), kar ustreza vse strožjim okoljskim zahtevam. Nove kvalitete v primerjavi s prejšnjimi dosegajo do 1,5-krat višje rezalne hitrosti in pomike ali pa pri enakih parametrih do 2-krat daljšo dobo uporabnosti.
www.sumitool.com
Lamelni brusni koluti PLOIFAN PFERD
Nemški proizvajalec brusnega orodja PFERD (August Rüggeberg GmbH & Co. KG) je predstavil nove brusne kolute z zamenljivimi lamelami. Na brusno kolo lahko vstavljamo lamele različnih zrnatosti. Med brusnimi lamelami so vgrajene gumilamele, ki služijo kot opora in zagotavljajo fleksibilnost brusnega koluta. Koluti PO-LIFAN so namenjeni za poravnavo in obnovo površin, fino brušenje radijev in kontur, raziglanje ter čiščenje površin. Še posebno so priporočljivi za obdelavo površin iz inoksa.
www.pferd.com
D
0
1 ^^m m
n
n>
Intervju: Eduardo Beira, izvršni direktor mednarodnega orodjarskega združenja ISTMA
Tehnična odličnost je nujen pogoj za konkurenčnost
Sonja Sara Lunder Foto: Blaž Košak
Evropa ima pomembno vlogo v svetovnem orodjarstvu, saj je EU tretji največji proizvajalec in notranji trg, takoj za ZDA in Japonsko, ter drugi največji izvoznik za Japonsko. Kitajska je grožnja le tistemu, ki spada v spodnji segment orodjarskega trga, saj je sposobnost kitajskih orodjarjev ponuditi visokokakovo-stna orodja omejena. Majhne države pogosto najdejo načine za prodor na mednarodni trg, seveda pod pogojem, da si uspejo priskrbeti potrebne poslovne stike in bazo znanja. Poslovanje slovenskih orodjarjev je vsekakor zanimivo in se vse bolj internacionalizira. To je le nekaj zanimivih poudarkov iz pogovora z izvršnim direktorjem mednarodnega orodjarskega združenja ISTMA Eduardom Beiro.
Kako bi ocenili poslovanje orodjarstva v svetu in kako v Evropi?
Orodjarska industrija je majhen svet, saj globalno štejemo med pomembne igralce manj kot 30 držav, in je kot taka povsod podvržena spremembam. Spreminjajo in širijo se tudi meje poslovanja, predvsem za evropska podjetja. Orodjarstvo je vse bolj integrirano v ponudbo sistemov in storitev. Tudi konkurenčno okolje postaja vse bolj zahtevno. Razvoj gre v smeri višje kakovosti, krajših dobavnih rokov in daljših plačilnih rokov.
Mednarodno poslovanje orodjarske industrije je prepleteno z avtomobilsko industrijo, ki ima globalno izjemen pomen, doživlja korenite spremembe in je globoko v krizi. Poslovno okolje za orodjarje, to so običajno mala in srednja podjetja, zato postaja vse zahtevnejše.
Svetovno povpraševanje po orodjih pa vseeno raste, zlasti povpraševanje po zahtevnejših in konkurenčnejših tehnologijah. Razvoj razvijajočih se trgov krepi povpraševanje po orodjih tako na notranjih kot zunanjih trgih.
V javnosti pogosto prevlada mnenje, da pomenijo kitajski in indijski orodjarji resno grožnjo evropskim proizvajalcem zaradi nizkocenovne ponudbe. Ali je to res?
Kdor spada v spodnji segment orodjarskega trga, mu Kitajska gotovo predstavlja grožnjo. Sposobnost kitajskih orodjarjev ponuditi vi-sokokakovostna orodja pa je omejena. Enako lahko trdimo tudi za srednje zahtevna orodja. Zmogljivosti kitajskih orodjarjev na področju večgnezdnih orodij za brizganje plastike s hitrimi časovnimi cikli so majhne. Omejena je tudi mednarodna izkušnja kitajskih orodjarjev; kupci želijo najprej videti, kako bo s podporo, garancijami kakovosti
in vzdrževanjem na srednji rok. Stroškovna analiza hitro dokaže, da je dejanska cena - stroški kitajskih orodij v celotni dobi obratovanja precej višja od pričakovane.
Indija ni tako zelo aktivna na mednarodnem trgu. Njen izvoz je zanemarljiv in ne pričakujem, da se bo razmahnil tako kot kitajski. V prihodnjih letih bodo indijske proizvodne zmogljivosti služile predvsem potrebam notranjega trga, kar je seveda zelo zanimivo za lokalna podjetja.
Kljub temu pa tako velika trga, kot sta kitajski in indijski, Evropi predstavljata tudi tržno priložnost. Kako lahko po vašem mnenju evropske orodjarne izkoristijo te priložnost in ali so na to sploh pripravljene?
Kitajski uvoz orodij, predvsem za avtomobilsko industrijo, močno presega izvoz in dosega stalno dvoštevilčno stopnjo rasti, to je 10 do 20 odstotkov. Hitra modernizacija Kitajske je ustvarila ogromno potrebo po orodjih, kar se bo verjetno nadaljevalo tudi v prihodnjih letih. Notranje zmogljivosti za izdelavo visokokompleksnih in natančnih orodij so omejene. Napredni azijski izvozniki, predvsem japonski, so si ustvarili živahen posel z oskrbo kitajskega trga z orodji. Tudi Evropa prodaja na Kitajsko, v glavnem s posrednim ali neposrednim izvozom prek Nemčije. Kitajska je resna priložnost za izvozno naravnane evropske orodjarje. Poglejmo si samo primer kitajske lokalne avtomobilske industrije (ne nujno multinacionalke in njihova skupna vlaganja, ampak podjetja v kitajski lasti). Ta industrija bo morala izboljšati kakovost avtomobilskih komponent in dizajn, če bo hotela ostati konkurenčna na notranjem trgu. Seveda velja enako tudi za zunanje trge. Za to pa bo potrebovala napredna in specialna orodja.
Indija odpira svojo ekonomijo in tudi notranja poraba hitro raste. Na kratek in srednji rok bo prevladalo notranje povpraševanje. Novi poslovni modeli in nova podjetja, usmerjena na avtomobile in izdelke široke
porabe za nastajajoči srednji razred, bodo ravno tako potrebovala napredna orodja, hkrati pa so zmogljivosti in izkušnje omejene. Azijski trgi so seveda velik gospodarski izziv za evropske izvoznike. Komunikacija je na Kitajskem zelo težavna, medtem ko je dostop do indijskega trga enostavnejši.
Katere so razlike pri tako imenovanih pogojih notranje konkurenčnosti kitajskega in evropskega trga?
Večina evropskih poslovnežev se ne zaveda, kako konkurenčen in zahteven je kitajski notranji trg. Prav to je bilo močno gonilo za izboljšanje produktivnosti kitajskega gospodarstva. Hkrati pa to pomeni, da se Evropejci, ki skušajo delovati lokalno, soočajo z drugačnimi predpisi, morda bi lahko govorili celo o drugačni »vladavini prava«, ter z drugačnim in zahtevnejšim poslovnim okoljem. Dvomim, da ima večina od njih sredstva in zmogljivosti, da bi delovali lokalno - proizvodnja in prodaja - ter preživeli.
Ali obstajajo pomembne razlike v izobraževalnem modelu na Kitajskem, ki so lahko ključna konkurenčna prednost?
Kitajska ima in bo imela velike potrebe po kvalificiranih ljudeh, hkrati pa zelo dobro opravlja nalogo izobraževanja kadrov. Tisoči in tisoči inženirjev in tehnikov vsako leto prestopijo iz kitajskega izobraževalnega
i Izvoz izven EU Izvoz v države EU25-EU15 i Izvoz v države Eul5
Slovenski izvoz orodij za industrijo v letih od 1999 do 2005 (v milijonih evrov, &,„■«)
35 30 25 20 15 10 5 0
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
sistema na trg dela. Ne smemo pa pozabiti, da rast kitajskega gospodarstva ustvarja ogromne potrebe, ki jih lokalna ponudba ne more pokriti. Tudi kakovost izobraževanja je nižja kot na Zahodu.
Če povprašate kitajskega orodjarja po njegovem največjem problemu, bo odgovor vedno enak. Premalo kvalificiranih in usposobljenih ljudi med delavnico in upravo. Ste to morda slišali že kdaj prej in v slovenskem jeziku?
Kako se razlikuje orodjarstvo med državami članicami EU? Kam na tem zemljevidu bi lahko uvrstili Slovenijo?
Evropa ima pomembno vlogo v svetovnem orodjarstvu. Evropska unija je tretji največji proizvajalec in notranji trg, takoj za ZDA in Japonsko, ter drugi največji izvoznik za Japonsko. Če obravnavamo samo orodja za plastične mase, torej za brizganje in druge postopke, je EU največji svetovni notranji trg in največji izvoznik. Najpomembnejši igralci so Japonska, Francija, Italija in Španija. Slovenija ima na trgu Evropske unije majhno, ampak vse bolj sofisticirano vlogo.
Kje so prednosti in kje pomanjkljivosti tako majhnega trga, kot je slovenski orodjarski trg?
Portugalska je majhna država brez lokalnih potreb po orodjih, pa je kljub temu zelo uspešna na mednarodnem orodjarskem trgu. Majhne države pogosto najdejo načine za prodor na mednarodni trg, seveda pod pogojem, da si uspejo priskrbeti potrebne poslovne stike in bazo znanja. Poslovanje slovenskih orodjarjev je vsekakor zanimivo in se vse bolj internacionalizira, ravno tako kot v Estoniji.
Kako je organizirano sodelovanje med orodjarskimi podjetji znotraj EU?
V teku je več projektov EU na področju naprednih orodij, ki verjetno predstavljajo enega najpomembnejših virov za izmenjavo znanja in sodelovanje med različnimi akterji v orodjarski dejavnosti. Sodelovanje med konkurenti je vedno težavno, zlasti kadar
Nič še ni zamujenega!
PODOBE OBLIKI
Razstavljavci so sejmišče za štiri spomladanske sejme nekaterih najbolj propulzivnih dejavnosti že zdavnaj pokupili. Za ceno vstopnice lahko na njih še vedno sodelujete. In izveste, kaj je novega, kam gredo trendi, kje se lahko vključite in kako lahko uspete. Štirje mednarodni strokovni sejmi vabijo tudi na pogovore z uglednimi strokovnjaki in uspešnimi podjetji. Priložnosti razkrivajo strokovnjaki in uspešni vodje. Tehnologije pojasnjujejo tisti, ki jih preizkušajo. Njihovo uvajanje razlagajo ljudje, ki so v tem spretni. Razstavljajo vsi, ki so najbolj pohiteli. Še vedno jim lahko stopite ob bok.
9 FORMO TOOL
mednarodni sejem orodij, orodjarstva in orodnih strojev
7 PLPGKEM
mednarodni sejem plastike, gume in kemije
3 GRPF&PfiCK
mednarodni sejem grafike in pakiranja
2 LIVARSTVO
mednarodni sejem livarstva in ulivanja
Celje, Celjski sejem, 17.-2Q. APRIL S007
www.ce-sejem.si
CELJSKI SEJEM
gre za mala in srednja podjetja, vendar se je zanj odločilo že nekaj orodjarskih podjetij in orodjarskih združenj iz različnih držav.
Kakšna je po vašem mnenju prihodnost orodjarstva v Evropi in svetu?
Kot sem že povedal, je Evropa eden glavnih svetovnih igralcev v orodjarstvu in specializirana za kompleksne, napredne orodjarske projekte. To je ključna evropska kompetenca. Prepričan sem, da lahko Evropa svoj položaj obdrži in ga mora celo okrepiti, ne samo iz poslovnih in gospodarskih, ampak tudi iz strateških razlogov. Orodjarji so sicer majhna industrija, sestavljena iz malih in srednjih podjetij, predstavljajo pa enega od stebrov velikih in pomembnih poslovnih ekosi-stemov (avtomobilska, letalska, obrambna industrija ...). Vodstvo EU mora razumeti vlogo orodjarjev in podpirati to edinstveno prednost za EU.
Ali je obvladovanje tehnologij lahko ključna konkurenčna poslovna prednost v orodjarstvu ali so danes v ospredju druge poslovne kvalitete, ki opredeljujejo orodjarne?
Tehnična odličnost je nujen pogoj za konkurenčnost. Orodjarstvo v EU je tehnično zelo napredno, vendar to ni dovolj. Vedno bolj pomembne so veščine projektnega menedžmen-ta, komercialne in marketinške kompetence. Dejavniki za diferenciacijo so fleksibilnost, hitrost in sposobnost zagotavljanja storitev.
Vse bolj pomembna so tudi finančna sredstva. Potrebe po kapitalu bodo v prihodnje drugačne (ne toliko pri investicijah kot pri obratnem kapitalu).
Ste izvršni direktor mednarodnega orodjarskega združenja ISTMA. Katera so najpogostejša vprašanja, s katerimi se srečujete v svojem mandatu?
Glavni cilj ISTME je ustvarjati vrednost za nacionalna združenja in pridružena podjetja ter povečevati globalno prepoznavnost pomena orodjarske industrije in podpirati sodelovanje med podjetji iz različnih držav. Komunikacija je v globalni organizaciji, kot je ISTMA, vedno izziv in trudimo se, da bi jo izboljšali.
Kako vi vidite rešitev upadanja interesa mladih ljudi za študij tehničnih poklicev in poznejšo kariero v orodjarstvu?
To je povsod velik problem, kot sem že omenil pri primeru Kitajske. Tudi indijski orodjarji imajo enak problem. Mlade ljudi tam privlačijo predvsem službe v industriji informacijskih tehnologij. V Evropi in ZDA je ena največjih skrbi iskanje zamenjav za ljudi, ki odhajajo v pokoj. Naslednja konferenca ameriškega združenja orodjarjev in proizvajalcev obdelovalnih strojev NTMA bo posvečena prav tej temi. Današnji izzivi za ZDA so starajoča se delovna sila, ki se pripravlja na upo-
Poslovni barometer razmer v slovenskem orodjarstvu za leta od 2002 do 2006»
100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0%

1
2002
2	1	2	1	2	1	2
2002	2003	2003	2004	2004	2005	2005
1
2006
I odlične; zelo dobre; ■ dobre; ■zadovoljive; slabe;
kojitev, dejstvo, da se vse manj mladih odloča za tehnične poklice, vpliv priseljencev na trg dela ter raznolikost kultur in delovnih etik.
Za kritje teh deficitov je potrebno partnersko sodelovanje industrije in vlad. K boljši prepoznavnosti orodjarstva pri mladih pa bi lahko pripomogle tudi agresivnejše marketinške kampanje.
Koliko po vašem mnenju ISTMA kot mednarodno združenje lahko pripomore k povečanju vloge in pomembnosti orodjar-stva v gospodarstvu oziroma procesih rasti vrednosti evropskega gospodarstva?
Menimo, da lahko dobra komunikacija in vsebina, na primer spletno mesto, prispevata k boljši prepoznavnosti industrije in izboljševanju njenega ugleda. Seveda pa so glavni akterji v tem procesu nacionalna združenja in regijske veje.
Kje vidite temeljne vzroke za premajhen interes nacionalnih združenj za zbiranje in poročanje podatkov ISTMI, ki jih ta objavi v poslovnem barometru orodjar-stva (business conditions report)? Ankete je vedno težko izvajati in podjetja jih običajno ne jemljejo zelo resno. Trudimo se, da bi bilo enostavneje priti do podatkov za analizo. Lani smo uvedli nov format za poslovni barometer orodjarstva z zgodovinsko
časovno vrsto, ki omogoča lažje prepoznavanje trendov. Za evropske in ameriške podatke so na voljo različni grafični formati. Podobne ukrepe pripravljamo tudi za ostale statistike ISTME.
Prepričani smo, da bodo podjetja bolj kooperativna, če bodo imela hitrejši in enostavnejši dostop do rezultatov, hkrati pa bodo tudi spoznala njihovo uporabnost. Tudi tukaj imajo pomembno vlogo nacionalna združenja.
Kako potekajo priprave na svetovno konferenco orodjarjev, ki bo na Finskem leta 2007?
Konferenca v Joensuuju bo dogodek letošnjega leta v orodjarski dejavnosti. Na njej pričakujemo veliko podjetij iz različnih držav. Zaradi bližine Rusije bodo seveda pomembna tema nastajajoči trgi v regiji.
Kako ste doživljali slovensko konferenco Orodjarstvo 2006 v Portorožu?
Zelo zadovoljen sem, da sem se lahko udeležil dogodka in spoznal dejavnosti, ki jih izvajajo različni akterji v Sloveniji. Slovenija se intenzivno vključuje v dejavnosti ISTME preko ISTMA Europe, in to bi lahko doprineslo h krepitvi njene vloge v orodjarski industriji. Seveda pa je tudi Portorož izjemno prijetno mesto za obisk.
Korejski proizvajalci avtomobilov z novim rekordom
Južnokorejski proizvajalci avtomobilov so lani s skoraj šestimi milijoni vozil zabeležili nov prodajni rekord. Prodaja družb Hyundai Motor, Kia Motors, GM Daewoo Auto & Technology, Renault Samsung in SsangYong Motor se je lani v primerjavi z letom prej povečala za 11,5 odstotka na 5,81 milijona avtomobilov.
Vodilni proizvajalec v panogi Hyundai je sicer za malenkost zaostal za načrtovano prodajo, a je z 2,66 milijona vozili, vključno z več kot 150.000 gospodarskimi vozili, povečal prodajo za 5,1 odstotka.
Izvoz vseh petih proizvajalcev avtomobilov se je kljub rasti tečaja nacionalne valute povečal za 14,2 odstotka na več kot 4,66 milijona vozil. Prodaja na domačem trgu pa je porasla za 1,9 odstotka na 1,15 milijona vozil.
Evropski paradoks
Tehnološke platforme so eden od načinov, kako izboljšati šibko povezavo med bogatim znanjem akademske sfere in velikimi potrebami gospodarstva. S to težavo se sooča tudi Evropska unija.
Robert Peklaj
Tehnološke platforme so trenutno najpomembnejši instrument povečevanja inovativnosti in s tem konkurenčnosti nacionalnega in evropskega gospodarstva. Vsaj tako je menila večina prisotnih na tretji strateški konferenci tehnoloških platform, ki sta jo sredi januarja v prostorih GZS skupaj organizirala Gospodarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za gospodarstvo. Glede na udeležbo bi lahko trdili, da ta trditev zagotovo drži, saj so se srečanja udeležili mnogi člani vodstev ali sami predsedniki uprav pomembnih podjetij. Seveda je mnoge pritegnila vsebina konference, zagotovo pa je svoj čar imela tudi udeležba komisarja EU za znanost in raziskave dr. Janeza Potočnika, ki slovenske tehnološke platforme spremlja že od samega začetka. »Sedmi okvirni program, ki je bil sprejet konec lanskega leta, prinaša veliko novosti prav na področju tehnoloških platform. Evropska unija je prisluhnila potrebam industrije in
Konferenca tehnoloških platform na GZS je zbrala univerz in politike, na njej pa je aktivno sodeloval dr. Janez Potočnik.
vrsto pomembnih predstavnikov gospodarstva, tudi evropski komisar za znanost in raziskave
Tehnološke platforme bodo zaživele šele takrat, ko bodo v te projekte vstopila podjetja s konkretnimi naložbami.
za program sodelovanja, ki bo še bolj spodbujal raziskave in razvoj, namenila kar 40 odstotkov več denarja glede na prejšnji program. Dejstvo je namreč, da je vez med akademskim znanjem in industrije prešibka ter da razmere na globalnem trgu zahtevajo učinkovitejše ukrepe. In tehnološke platforme so prava rešitev, saj so inteligentno sodobno orodje industrijske politike, ki ga morajo podjetja pametno izkoristiti,« je v uvodu v okroglo mizo poudaril evropski komisar Janez Potočnik.
Kako pametno izkoristiti tehnološke platforme
Tehnološke platforme so torej orodje, ki ga morajo podjetja pametno izkoristiti. Vendar ali ta to tudi počnejo? Tomaž Kmecl, direktor podjetja Iskra Feriti: »Učinki tehnoloških platform so zelo pozitivni, če si v tehnoloških platformah zelo aktiven. Če vem, kaj želim in kaj potrebujem pri svojem delu s strani inštitutov ali univerz, izkoristim možnost sodelovanja prek tehnološke platforme.« Tudi Tomaž Domanjko, direktor razvoja in raziskav pri SRC.SI, meni, da so tehnološke platforme mesto in priložnost, da podjetja razvijejo svoje zmožnosti in izkoristijo svoje priložnosti. In še na eno
prednost tehnoloških platform je opozoril Ljubiša Malbašič, predsednik tehnološke platforme I-Tehmed: »Skupaj smo se usedli tisti, ki drugače verjetno nikoli ne bi prišli skupaj, in tako združujemo znanja z različnih področij.«
Tudi država je skočila na vlak
Ko je bila pred letom in pol v okviru Gospodarske zbornice Slovenije dana pobuda za ustanovitev tehnoloških platform, je le redkokdo sploh vedel, za kaj
gre. Tudi država se je takrat držala bolj ob strani, še posebno ker je pobuda prišla s strani GZS, ki je takrat ni imela ravno v čislih. Danes je že drugače, saj je bilo prav Ministrstvo za gospodarstvo eden od organizatorjev konference. Tudi pogled predstavnikov države je danes drugačen. A kljub temu velja opozorilo mag. Janka Burgarja, namestnika direktorja Direktorata za podjetništvo in konkurenčnost pri Ministrstvu za gospodarstvo: »Znotraj platform bi morali zbrati pogum in izbrati tista področja, ki bodo imela prednost pred drugimi. Predvsem bi morali izbrati tista področja, kjer bodo svoj interes našli tisti partnerji, ki bodo to finančno podprli.« ■
Izmenljive komponente orodja
Podjetje Die Set Corporation iz Oak Creeka predstavlja izmenljive komponente orodja, ki jih uporabljajo tudi drugi izdelovalci. S tem ponujajo edinstveno prednost izdelovalcem orodij in so tudi v veliko pomoč pri izdelovanju strojev za prebijanje.
Podjetje med predstavljenimi komponentami orodij predstavlja tudi nanos bolj obrabno odporne bronaste prevleke, tog model sistema krogličnih ležajev za prenos orodij ali izključevanje obratovalnih pogojev ter inovativno linijo za komponente orodij, ki omogoča obnavljanje orodja po zaključku delovanja, upoštevajoč povečano hitrost stiskalnice, daljšo življenjsko dobo orodja in izboljšano natančnost.
www.supdie.com
Tehnične novosti so običajno bolj znane od njihovih izumiteljev. Skoraj vsakdo pozna naše rezalne materiale Tigertec® in orodja Xtratec®. Toda najpomembnejši so prav ljudje, ki stojijo za našimi kakovostnimi proizvodi. Šele z njihovim tehničnim znanjem, panožnimi spoznanji in
izkušnjami, tehnično podporo in zagrizeno strastjo je projekt ' odrezovanja postal zgodba o uspehu. Slednje imenujemo "The Modern Face of German Engineering."
MONTANWERKE WALTER Werkzeug-Ges.m.b.H., Podružnica Trgovina Ptujska cesta 13 2204 Miklavž na Dravskem polju tel.: 02 629-01-30, fax: 02 629-01-33 www.walter-ag.com
IUI
WALTER
Železni tiger brusi vrtljivi zob
Da je podjetje WALTER AG v samem svetovnem vrhu ne samo pri rezkanju in vrtanju, ampak tudi s svojimi visokozmogljivimi rezalniki Tigertec, kažejo posebne različice za struženje. Dvobarvne rezilne ploščice so zdaj na voljo tudi za struženje jekla. Poleg optimalnih pokazateljev obrabe imajo plošče majhno bočno obrabo površine in občutno boljše rezalne zmogljivosti.
Annette Müller-Mesam
WALTER AG, Tübingen
Nov patentiran rezalni material za struženje jekla smo poimenovali Tigertec-STEEL, ki tudi po svojem tržnem imenu spada med Tigertecove rezalne materiale za rezkanje in vrtanje. Obračalne ploščice za struženje jekla so označene z oznako rezalnega materiala WPP. Glavna prednost WPP-ploščic je zglajena površina, ki z večjo stopnjo žilavosti ter izboljšanimi tornimi lastnostmi zagotavlja večjo varnost pri postopku obdelovanja z odrezovanjem. Poleg tega je zaradi povečane debeline bočna obraba površine ploščic manjša, kar zelo prispeva k varnosti postopka.
Toda v čem se potem Tigertec-STEEL razlikuje od drugih uveljavljenih izdelkov Tigertec?
Razlika je predvsem v debelini sloja, ki je približno 30 odstotkov večja kot pri običajnih izdelkih Tigertec. Ploščice so zato stabilnejše in se ponašajo z veliko manjšimi deformacijami med obdelavo. Pri tem ima zglajena površina od-rezka pomembno vlogo.
WALTERJEV Tiger. tec-STEEL je na voljo v različicah WPP10, WPP20 in WPP30, ki pokrivajo celotno področje struženja jekla.
Plasti so med seboj povezane s posebno patentirano vmesno plastjo. Ta zagotavlja bistveno boljšo sprijetost med plastmi in daljšo življenjsko dobo pri struženju. Manjša bočna obraba ploščic zagotavlja občutno boljše rezalne zmogljivosti (High Performance Cutting) - do 30 odstotkov. Tako je zagotovljena tudi daljša doba uporabnosti izdelka. ■
Brück GmbH iz Ensheima, eno prvih podjetij, ki se ukvarja z odrezovanjem, je preizkušalo nov rezalni material Tigertec-STEEL.
Primer iz prakse (Brück)
S Tigertec-Steelom skrajšali trajanje
Izdelki, ki nastajajo v Brücku v En-sheimu in naredijo vtis na prav vsakega strugarja, so flanše in brezšivno valjani obroči s premeri več kot pet metrov. Stranke prihajajo z vseh področij gradnje velikih strojev. Izdelujejo posamezne kose in tudi majhne ali velike serije do približno 500 kosov na leto. Za obdelavo struženega dela iz kovnega jekla z valjarniško skorjo so potrebne robustne naprave. V Brücku imajo med drugim približno 40 t. i. vrtljivih stružnic. Grobo struženje velikih kosov so optimizirali z novimi rezilnimi materiali WALTER. Primer: obroči s premerom 2800 mm iz kaljenega jekla 42 CrMo 4 V. V začetnem poskusu so za najugodnejši lom odrezka najprej določili geometrijo za običajen rezalni material. Nato so izbrali kakovost rezalnega materiala z najdaljšo dobo uporabnosti. Uporabljajo samo platforme CNMM190616-NR6 in SNMM190616-NR6, za kakovost rezalnega materiala pa so se odločili za WPP10, različico, ki je še posebno odporna proti obrabi. Posebno stabilna geometrija NR6 v celoti ustreza zahtevam Brücka. Večina obdelav traja približno 40 minut, kar je približno v skladu z dobo uporabnosti Walterjevih obračalnih ploščic. Gre torej za idealno razmerje, saj obdelave zaradi obrabe rezilnega roba ni treba prekinjati. Kot idealna rezalna hitrost se je izkazala vrednost 140 m/min., izjemoma pa je bila glede na postopek obdelave uporabljena tudi hitrost 160 m/min. Učinkovitost se v primerjavi z doslej uporabljenimi rezalnimi ploščicami poveča za skoraj 20 odstotkov (V = 120 m/min.). Po prvih preizkusih danes pri Brücku uporabljajo nov rezalni material v skoraj 20 napravah. ■
Ti g ente c@
Odrezovalna tehnika Je preteklost Zdaj je na vrsti tiger.
MONTANWERKE WALTER Werkzeug-Ges.m.b.H., Podružnica Trgovina Ptujska cesta 13 2204 Miklavž na Dravskem polju tel.: 02 629-01-30, fax: 02 629-01-33 www.walter-ag.com
WALTER
Panoga: elektrarna. Izziv: maksimalni energetski izkoristek pod najzahtevnejšimi pogoji. Rešitev: precizni sestavni elementi, nizki stroški izdelave Praksa: individualno prilagojena rešitev za obdelavo vsakega sestavnega elementa; uresničena s pomočjo našega obsežnega programa orodij za popolno obdelavo (struženje, vrtanje, rezkanje). Rezultat: stabilni postopki, dolge življenjske dobe, najvišja stopnja ekonomičnosti. Kdaj boste stavili na pravega tigra Tigeratec*?
Promocijski članek Standardizirana avtomatizacija strege strojem
Povečajte produktivnost in učinkovitost svojih zmogljivosti
Automata 2.5 je nov portalni sistem za samodejno vstavljanje surovcev v stroj, jemanje obdelovancev iz njega in njihovo vmesno skladiščenje, ki je namenjen povečanju produktivnosti in učinkovitosti avtomatskih stružnic, brusilnih strojev in obdelovalnih centrov. Sistem so v celoti razvili in izdelali v podjetju IEMCA, ki že od začetka delovanja strmi k razbremenitvi človeka in iskanju rešitev za povečanje produktivnosti.
Togost
Konstrukcija je zasnovana in preverjena z metodo končnih elementov, kar zagotavlja izredno togost sistema. Automata 2.5 in obdelovalni stroj sta mehansko ločena, kar izključuje možnost prenašanja tresljajev med njima, s čimer je zagotovljena največja s strojem omogočena kakovost obdelave.
na obdelovalni stroj, pri čemer ostane dostop do stroja neoviran.
Produktivnost
Automata 2.5 z visokozmogljivim vmesnim palet-nim ali skladovnim skladiščem omogoča neprekinjeno delovanje obdelovalnega stroja v izmeni brez operaterjev, samodejno in neodvisno delovanje stružnih avtomatov in posluževanje več strojev z enim operaterjem. Sistem pripomore k skrajšanju čakalnih časov stroja in časa ciklusa.
Prilagodljivost
Popolna preureditev in zamenjava krmilnega programa sta hitra in enostavna, kar je učinkovito tudi za majhne serije. Običajen čas vstavljanja in jemanja obdelovanca iz stroja ter vmesno skladiščenje je 7 sekund, čas preureditve za drug obdelovanec pa 7 minut.
Uporabniška prijaznost
Uporabniški vmesnik za upravljanje je enostaven in razumljiv. Krmilnik je mogoče priključiti na mrežo MPI in Profibus, lahko tudi po običajnem telefonskem vodu. Programska oprema omogoča izdelavo, izpis, spreminjanje in nalaganje programov na krmilnik ter diagnostiko in posodobitev programov na krmilniku tudi na daljavo. ■
Osnova sistema Avtomata 2.5 je portalni robot v izvedbi z najmanj dvema ali štirimi osmi, kar je odvisno od vmesnega skladišča, ki je lahko skladovno ali paletno. Sistem ima največji doseg 2500 mm v osi x in 1200 mm v osi y, nosilnost 2,5 kg, natančnost +/-0,1 mm in največjo hitrost gibanja osi 2 m/s. Programirni logični krmilnik za vodenje osi, izjemne oblikovne značilnosti in napredna tehnologija podjetja IEMCA zagotavljajo visoko stopnjo prilagodljivosti in izredno uporabniško prijaznost. Kompaktna in prostorsko varčna konstrukcija omogoča hitro in enostavno namestitev in priključitev Automate 2.5
INFORMACIJE:
TEXIMP d.o.o.
Letališka 27, 1000 Ljubljana
tel.: (01) 524 03 57, faks: (01) 524 92 55
www.teximp.com
Obrtna zbornica Slovenije podpira znanost in varnost
Obrtna zbornica Slovenije je z lanskim podpisom dogovora o sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in Institutom Jožef Stefan prevzela pomembno in odgovorno vlogo povezovalke znanosti in drobnega gospodarstva v slovenskem prostoru. Za boljše povezovanje znanstvenoraziskovalne in gospodarske sfere je OZS ustanovila odbor za gospodarstvo, ki ga vodi priznan podjetnik in član strateškega sveta za gospodarski razvoj Republike Slovenije Ivo Boscarol, ustanovljen pa je bil tudi petčlanski odbor za znanost in tehnologijo.
Janez Škrlec
Sodelovanje OZS z znanstvenimi in raziskovalnimi institucijami že daje obetavne rezultate predvsem na področju prenosa znanj o visokih tehnologijah neposredno v sodobno obrt in drobno gospodarstvo, pa tudi pri podpori razvoja in raziskav sodobne znanosti, kot je na primer področje nanotehnologij in na-nodelcev. V tem okviru odbor za znanost in tehnologijo pri OZS preučuje možnost nabave naprave za merjenje in analizo vsebnosti na-nodelcev v zraku, saj take naprave v Sloveniji še nimamo. Brez ustrezne naprave seveda ni mogoče izmeriti stopnje koncentracije tistih visokoenergetskih in toksičnih nanodelcev, ki so lahko zelo nevarni za zdravje ljudi.
S področjem ugotavljanja nevarnih in toksičnih delcev se ukvarjajo na Institutu Jožef Stefan, predvsem v okviru evropskega
programa Nanosafe 2, ki obravnava varno pridobivanje in uporabo nanomaterialov. Nabava naprave za merjenje nanodelcev je pomembna za celotno Slovenijo in potrebuje podporo gospodarstva, širše strokovne javnosti in seveda pristojnih ministrstev. Slovenija bi se z mobilno izvedbo naprave lahko lotila meritev in kot enakopravna država vstopila v sistem varovanja zdravja pred negativnimi vplivi neustrezne uporabe na-notehnologij, še zlasti v zdravstvu, kozmetiki in prehrambni industriji. Žal v svetu in tudi pri nas zakonodaja, ki bi predpisovala ustrezne meritve na tem področju, še zaostaja za izjemno hitrim razvojem nanotehnologij.
Obrtna zbornica Slovenije kot institucija drobnega gospodarstva, ki zaposluje več kot eno petino delovnega prebivalstva Slovenije,
vsekakor podpira razvoj nanotehnologij, saj prinašajo napredek na mnogih področjih uporabe. Vendar pa se hkrati zaveda nevarnosti, zato bo podprla prizadevanja, da se čim prej uredi potrebna zakonodaja na področju nanotehnologij in omogočijo vse potrebne meritve, ki bodo zagotavljale resnične podatke o možnem negativnem vplivu nano-tehnologij na zdravje ljudi. Svoje pobude bo OZS predstavila na spomladanskem srečanju gospodarstva in znanosti, na katerega bodo vabljeni predstavniki pristojnih ministrstev in razvojno-raziskovalnih institucij, ki delujejo na območju Republike Slovenije. Že februarja pa OZS organizira strokovni seminar o razvoju in varnosti nanotehnologij. ■
Janez Škrlec je predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtni zbornici Slovenije.
Maschinen garancija oene in kvalitete
r/\AASCHINEN
Visoko zmogljivi plp^kovni brusilni stroj FSG 3A10201	...	Rnn0Kn
Miza:	500x250 mm
Dolžina brušenja: 500 mm Širina brušenja: 310 mm Razmak miza-vreteno: 457 mm
WDE 500 Ciklično krmiljena stružnica s siemens
802 C in PRACTOUR-software
Območje vrtljajev: L = 7- 135 min1 m = 30 - 550 min"1 H = 110-2200 min"1 Hitri hod Z/X: 5000/5000 mm/min.
CNC-stružnica WDS 560 X 750
Krmilje SIEMENS 810 D Shopturn VDI 30 z 8 orodji
od 24.600,- EUR
Obmoqe vrtljajev: 3500 min1 Hitri hod X/Z: 15/30 m/min.
od 75.200,- EUR
Vertikalni obdelovalni center WMC 1100
Krmilje FANUC OiMB ali SIEMENS 810 D Shopmill
od 31.000,- EUR
Območje vrtljajev: 8000 min-1 Hitri hod 20/20/15 m/min.
X: 1100 mm Y: 650 mm Z: 600 mm
od 72.000,- EUR
r/NAASCH IN E N MASCHINEN-WAGNER • Werkzeugmaschinen GmbH • Robert Kašan ing. str.
i BkB e ■■ Valjevska 2 • 2000 Maribor - SLO
IMT^" Tel.: 00386 / (0)2-6131-907 • Fax.: 00386/(0)2-6133315 GSM: 00386/ (0)31-631-927
e-mail: robert.kasan@email.si • www.wagner-maschinen.de • info@wagner-maschinen.de
TRENN JAEGER' cene
\BSSSk SÌ
inPod 2006 - inovativnost in podjetnost mladih
Sredi decembra se je s podelitvijo priznanj in nagrad končala velika vseslovenska akcija inovativnosti in podjetnosti mladih. Osnovnošolci, srednješolci in študenti so se za priznanja potegovali v okviru več natečajev. Namen prvega »Eureka 2006! ideje mladih« je bila idejna, a izvirna rešitev vsakdanjega problema, namen drugega, ki je potekal pod imenom »Eureka 2006! inovacije mladih«, pa spodbujanje mladih k inovativnosti, vse od ustvarjalnega razmišljanja prek raziskovalno-razvojnega dela do prototipa ter končnega rezultata - novega tržnega proizvoda, nove storitve, izboljšanega načina dela, novega učnega pripomočka, novosti na šoli, prihranka in podobno. Tretje tekmovanje, ki je potekalo pod naslovom »inPod 2006 - inovativno podjetniški projekti mladih«, je mlade spodbujalo k ustvarjanju podjetniških priložnosti na podlagi zanimivih idej.
Sonja Sara Lunder
Znanje je potreben, a ne zadosten pogoj za uspeh. Mladi so najustvarjalnejši del človeške populacije, starejši pa tisti, ki ima znanje in izkušnje. Zato so se na natečajih osredotočili na razvijanje potenciala mladih ob tesnem sodelovanju z mentorji. Glavni cilj projekta so bili torej ustvarjalni, inovativni in uspešni mladi, taki, ki vidijo nove izzive, poiščejo ustvarjalne rešitve in so se sposobni soočiti s pogosto dolgo in zahtevno potjo do uresničitve.
Na natečaje je prispelo skoraj 320 prijav iz vse Slovenije, nekatere naloge pa so se kosale z najbolj izvirnimi rešitvami, ki se pojavljajo v slovenski družbi. Organizator akcije je bil Inštitut za inovativnost in
tehnologijo - Korona plus, d. o. o., projekt pa so financirali Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije - JAPTI, Ministrstvo za gospodarstvo ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v sodelovanju in ob podpori nekaterih drugih organizacij, ustanov ter podjetij.
Priznanja in nagrade so podelili minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, dr. Aleš Mihelič z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, direktor JAPTI Franc Hoffmann, direktor Tovarne podjemov mag. Matej Rus ter direktor Inštituta za inovativnost in tehnologijo doc. dr. Borut Likar, ki je projekt tudi vodil.
Nekateri dobitniki nagrad in priznanj v družbi mentorjev ter predstavnikov države in institucij, ki so natečaje organizirale in omogočile njihovo izvedbo.
Prvo mesto v okviru natečaja »Eureka 2006! inovacije mladih« je s projektom Govoreča knjiga prejel Aleš Kosi s Srednje šole tehniških strok Šiška (mentor Edvard Trdan). Aljaž Krebs s Srednje strojne šole Maribor je za nalogo Starodobni tuning prejel drugo mesto (mentorja Vili Vesenjak, Mirko Erhatič), tretje mesto pa sta za nalogo Rastlinjak z nastavljivo temperaturo, vlago in osvetlitvijo prejela Domen Zajc in Uroš Trdan s Srednje šole tehniških strok Šiška (mentorji Edvard Trdan, Damjan Žemva, Ivo Kristan). Ocenjevalci so kot najbolj inovativno ocenili nalogo z naslovom Varnostni sistem za kolo avtorja Roka Greben-ška s Fakultete za elektrotehniko, kot najbolj podjetniška pa je bila ocenjena naloga MISU - Slaščičarna s tradicionalnimi slovenskimi slaščicami v sodobnem ambientu Irene Kržan, Mateje Petelinkar, Suzane Poženel in Urške Zelič z Ekonomske fakultete.
Tretji natečaj, natečaj za najboljše inovativno podjetniške projekte mladih, je bil namenjen slovenskim osnovnošolcem in srednješolcem. Na tem natečaju so prav tako pričakovali izvirne poslovne zamisli, predvsem pa jasno podjetniško vizijo. Tako so bili postavljeni tudi ocenjevalni kriteriji, ki so bili inovativnost, tržna privlačnost ideje, načrt razvoja ideje, primernost izvedbe ideje ter pomen ideje za širše družbeno okolje. Natečaj so izpeljali v sodelovanju s Centrom za raziskovanje novih tehnologij in Tovarno podjemov, financirala pa ga je Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije oziroma Ministrstvo za gospodarstvo.
Najvišjo nagrado »inPod 2006 - inovativno podjetniški projekti mladih« v kategoriji osnova šola je za nalogo Šola za mlade kaskaderje »PEČO«' prejel Anže Peternel z Osnovne šole Toneta Čufarja (mentor Valentin Peternel), drugo mesto je pripadlo nalogi Zbirka receptov tradicionalnih jedi avtorice Sandre Krebelj z OŠ Dragotina Ketteja (mentor Marijan Čeligoj), tretje pa Aljoši Čupkoviču, Dominiku Šmajglu, Marku Polcu in Juretu Baumanu z OŠ Angela Besednjaka za nalogo Sanjaj svoje sanje, naredi si jadrnico (mentorica Marina Svečko).
Prvo mesto v okviru natečaja »inPod 2006 - inovativno podjetniški projekti mladih« za srednje šole sta za nalogo Odtok osvojila avtorja Jernej Rajh in Martin Špes s Srednje strojne šole Maribor (mentorja Vili Vesenjak, Jelka Lorber), drugo mesto z naslovom Posladkajte se in se pozabavajte v Europarku so prejele Urška Butara, Kristina Ržišnik in Maja Vetršek z Regionalnega centra za razvoj, d. o. o. (mentorica Staša Baloh Plahu-tnik), tretje pa za nalogo Siltex avtor Robert Lois Plazovnik s Srednje strojne šole Maribor (mentorja Vili Vesenjak in Jelka Lorber).Namen prvega natečaja »Eureka 2006! ideje mladih« je bil, da v mladih spodbudi razmišljanje o novih izzivih in o tem, kaj bi se dalo izboljšati ali narediti
Ocenjevalci so v okviru »Eureka 2006! ideja mladih« prvo mesto dodelili nalogi z naslovom Avtomatski omejevalnik hitrosti avtorja Zvoneta Kolerja s Srednje šole tehniških strok Šiška (mentor Valentin Peternel). Drugo mesto je pripadlo Manuelu Bradoventu za nalogo Ulična svetilka, tretje pa Bojani Slapnik, Miranu Šuenu, Petri Janežič in Boštjanu Severju z Živilske šole Maribor za nalogo Turistična učna kuhinja (mentorja Alenka Hmelak Gorenjak, Davorin Urih). Kot najbolj odštekana je bila nagrajena naloga Budilka za lene Jerneja Jankoviča s Srednje šole tehniških strok Šiška (mentor Valentin Peternel).
Drugi natečaj »Eureka 2006! inovacije mladih« je skušal iz anonimnosti potegniti mlade inovatorske razvijalce z zahtevnejšimi nalogami, kot so tiste iz prvega natečaja. Pri tem ni šlo le za spodbujanje čuta za iskanje novega, ampak za to, da so z raziskoval-no-razvojnim delom uspeli izdelati prototip in že razmišljajo o končnem rezultatu. To pomeni, da je njihova potencialna inovacija tudi tržno zanimiva ali drugače uporabna. Dobrodošle so bile naloge tako s področja tehnike kot tudi z drugih področij, kot so medicina, trgovina, šolstvo, šport, javna uprava, pa s področja humanističnih in drugih ved. Komisija je pri ocenjevanju upoštevala inventivnost (izvirnost zamisli, povezanost z resničnimi problemi, stopnja novosti na trgu - pri nadgradnji obstoječih rešitev sta se ocenjevala doprinos in izvedljivost), razvitost invencije (natančnost prikaza rešitve, izveden prototip ali praktičen preskus delovanja, analiza trga/potreb potencialnih uporabnikov, ali je avtor rešitev že kje uporabil, tržni potencial, podjetniške aktivnosti) ter druge dejavnike (celovit vtis, ekološka naravnanost, energetska varčnost, zaščita intelektualne lastnine). Nekatere od prijavljenih invencij bi bile za podjetja ali trg zanimive že danes.
na novo. Sicer v duhu pozitivizma velja, da naj o problemih ne bi govorili, vendar se v jasno opredeljenem problemu pogosto že skriva rešitev. Vsaka, včasih celo nesmiselna rešitev namreč že utira pot k resnejšemu ustvarjanju. Razpisovalcev natečaja pri tem ni motilo, da bi utegni-
le prihajati na razpis še nepreskušene ali celo neuresničljive ideje. Pomembno je bilo le to, da sodelujoči zaznajo vsakodnevne probleme in skušajo najti izvirne rešitve. Glavni ocenjevalni merili sta torej bili izvirnost ideje in reševanje praktičnih problemov.
Center za trde prevleke, Institut "Jožef Stefan"
Ljubljanska 80/1,1230 Domžale, http://www.ijs.si/ijs/f3/osnova1.html-l2
•
V Centru za trde prevleke na Institutu "Jožef Stefan" se že 20 let ukvarjamo z nanašanjem PVD trdih zaščitnih prevlek na rezalna orodja, orodja za hladno in toplo preoblikovanje, ploščice iz karbidne trdine in druga orodja. V Centru imamo dve Balzersovi napravi BAI 730 za nanos prevlek TiN in CrN pri temperaturi 450°C in CemeConovo napravo CC800 za nanos prevlek TiN, TiAlN, CrN, a-C ter prevlek v obliki večplastnih struktur, ki jih lahko nanašamo pri temperaturi 200°C ali 450°C. Največja dimenzija orodij, ki jih lahko prekrijemo, je 400 mm v premeru in 400 mm v višino.
Dodatne informacije: Tel.: 01 724 4315 Fax: 01 7244316 E-mail: ctp@ijs.si peter.panjan@ijs
j NOVO!
i Večpl astn^trUktu rđ
L. TiN/ÜN
«

TiAlN
1$ O O

Inovativna avtomobilska tehnologija - IAT '07
Mednarodna konferenca in razstava Inovativna avtomobilska tehnologija IAT '07, ki bo 10. in 11. maja 2007 v Hotelu Planja na Rogli, je tradicionalno srečanje znanstvenikov, raziskovalcev, razvojnih in vodilnih delavcev iz industrije ter izobraževalnih in raziskovalnih ustanov iz Slovenije in tujine. Tradicionalni udeleženci konferenc IAT so tudi predstavniki zborničnih združenj in državne uprave.
IAT '07
Programska usmeritev konference IAT '07 je Vloga znanja pri večanju mednarodne konkurenčnosti avtomobilske industrije.
Sodelovalo bo več kot 70 avtorjev iz Slovenije in tujine s prispevki z naslednjih področij:
•	razvojno-inovacijska tehnologija,
•	proizvodna tehnologija,
•	življenjski cikel izdelka.
Prispevki bodo predstavljeni na plenarnem zasedanju in desetih sekcijah v četrtek, 10. maja 2007, in v petek, 11. maja 2007. Uvodna predavanja za plenarno zasedanje bodo pripravili ugledni tuji strokovnjaki na področju avtomobilske industrije, v četrtek popoldne pa bo okrogla miza z naslovom: Mednarodno sodelovanje avtomobilske industrije in ACS. Na konferenci bodo sodelovali tudi razstavljavci iz slovenske avtomobilske industrije in podpornih dejavnosti.
Podrobnosti o konferenci IAT ,07 lahko najdete na spletni strani konference www. fs.uni-lj.si/lavek/slo.html ■
Generalni pokrovitelj konference IAT '07
UMOR
Produktivne in varčne ploščice za rezalna orodja
Podjetje Sandvik Coromant je na sejmu MACH 2006 predstavilo novo generacijo stružnih in rezkalnih ploščic. Podjetje s svojimi izdelki poskuša pomagati pri obdelovanju v letalski, avtomobilski industriji in pri obdelovanju majhnih delov.
Nova mnogostranska zamenljiva ploščica GC4225 je namenjena doseganju boljših rezultatov na področju ISO P25. Lahko se prilagodi obdelovancem iz različnih materialov. Ploščici GC1030 in GC4240 zagotavljata boljšo učinkovitost pri zahtevnih operacijah rezkanja jekla, pri katerih sta predvidljivost in varnost izrednega pomena.
GC1030 je namenjena obdelavi zahtevnih materialov in delovanju v nestabilnih razmerah, v katerih se pojavljajo dolgi previsi
in vibracije. GC4240 z novim substratom in prevleko CVD zagotavlja večjo varnost.
Razširjena serija svedrov za krajše luknje CoroDrill 880 se odlikuje po popolnoma novi tehniki Step Technology®, ki zagotavlja večjo produktivnost in izboljšano kakovost lukenj. V serijo izdelkov za vrtanje lukenj je podjetje dodalo še svedre za vrtanje globljih lukenj CoroDrill 805.
Predstavljen je bil tudi čelni rezkar Coro-Mill 365, namenjen grobi in polfini obdelavi komponent iz litega železa. Njegov koncept rezkanja več robov omogoča rezkanje do globine 6 mm.
Novi GC1105 je namenjen obdelavi super-zlitin. Uporablja se za grobo, vmesno, in tudi končno obdelavo. Ploščice se odlikujejo po različnih geometrijah in po tem, da se med uporabo ne obrabijo in ostanejo ostre kot britev, kar je še posebno pomembno pri končni obdelavi.
Model CB7015 iz kubičnega borovega ni-trida je primeren za struženje kaljenih površin, pri čemer gre za kombinacijo od-rezovanja velike količine materiala in zanesljivosti. Uporaba tega modela predstavlja varčnejšo alternativo brušenju.
Boeing premagal Airbus
Ameriški letalski proizvajalec Boeing je v bitki za naročila lani prvič po letu 2001 premagal evropskega konkurenta Airbus, saj je pridobil 1044 novih naročil za letala, Airbus pa 790, je dejal prvi mož Airbusa Louis Gallois. Kljub manjšemu številu naročil pa Airbus po številu dobav letal v preteklem letu še vedno vodi pred Boeingom, saj je svojim kupcem dostavil rekordnih 434 letal v vrednosti 26 milijard evrov.
Vodstvo evropskega proizvajalca kljub izgubi prvega mesta po številu naročil ostaja optimistično, svojemu ameriškemu konkurentu pa je za letos že napovedalo oster boj. Po nizu proizvodnih težav, s katerimi se je Airbus soočal v preteklem letu pri izdelavi največjega potniškega letala na svetu A380, menjavi vodstva in očitkih kupcev zaradi dobavnih zamud, je novo vodstvo za letos napovedalo vrsto ukrepov.
V Airbusu, ki je od oktobra lani v stoodstotni lasti Evropskega letalskega in oboroževalnega koncerna EADS, načrtujejo izpeljavo programa za obsežno zmanjšanje stroškov poslovanja, razvijati pa naj bi začeli tudi novo linijo letal, s katerimi bi konkurirali primerljivi liniji Boeingo-vih letal. Gre za novo tovorno različico letala A330-200 za lete na dolge razdalje s srednje velikimi zmogljivostmi.
Niz Airbusovih težav, povezanih z dvoletnimi dobavnimi zamudami pri A380 in posledičnimi stroški prestrukturiranja družbe, se bo po mnenju analitikov odrazil tudi na lanskih poslovnih rezultatih družbe. Da bo preteklo poslovanje zaznamovano z rdečimi številkami, so namignili tudi v koncernu EADS, kjer poslovno poročilo še pripravljajo.
Analitiki pri borznoposredniški hiši CM-CIC ocenjujejo, da bi lahko Airbu-sova izguba pri poslovanju v zadnjem četrtletju 2006 znašala tudi do 1,7 milijarde evrov, medtem ko naj bi v prvih devetih mesecih preteklega leta evropski proizvajalec ustvaril približno 1,14 milijarde evrov dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo.
Uršič je med pomembnimi cilji svojega podjetja omenil še oblikovanje svetovnega centra instrumentacije, s katerim želijo nadgraditi sedanje povezovanje znanstvenikov, izobraževalnih ustanov in podjetij. Sedež centra bo v Solkanu, saj želijo nadaljevati vpetost v lokalno okolje, hkrati pa nameravajo motivirati mlade, da bi se odločali za naravoslovne poklice, je še povedal. ■
Iskra Avtoelektrika z novimi naložbami v raziskave in razvoj
Družba Iskra Avtoelektrika se od preteklega meseca lahko pohvali z novim proizvodnim programom mehatronika in laboratoriji za razvojno-razisko-valno dejavnost. Slovesnosti v Šempetru pri Gorici sta se udeležila tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak ter minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan. Iskra Avtoelektrika, ki je lani svoje poslovne rezultate izboljšala za četrtino, bo s tem še utrdila svoj položaj na svetovnih trgih, je poudaril predsednik uprave Aleš Nemec.
Z novimi prostori so v Iskri Avtoelektrika povečali proizvodne zmogljivosti, sodobni laboratoriji pa bodo pripomogli k utrjevanju položaja družbe kot razvojnega dobavitelja pogonskih sistemov in mehatronike z visoko dodano vrednostjo, je poudaril Nemec. Za proizvodno opremo, prostore in razvojno-raziskovalno dejavnost so skupaj namenili 8,7 milijona evrov, pri čemer jih je 740.000 evrov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj.
Sicer so v šempetrski družbi lani ustvarili 164 milijonov evrov prihodkov od prodaje, medtem ko so se ti v skupini povzpeli na 190 milijonov evrov, je povedal Nemec. Sredstva v raziskave in razvoj pa v Iskri Avtoelektrika že presegajo štiri odstotke vrednosti prodaje, kar je pozitivno ocenil Vizjak.
»Trudimo se, da bi povezali ustanove znanja z gospodarskimi subjekti in njihovimi načrti,« je poudaril gospodarski minister, po njegovih besedah pa je za razvoj gospodarstva ključna tudi decentralizacija raziskovalnih institucij in visokega šolstva. Novo pridobitev Iskre Avtoelektrika je označil kot »pomembno potrditev, da slovensko gospodarstvo pri razvoju dobro sodeluje z regijo in državo«.
Podobnega mnenja je bil tudi Zupan, ki je izpostavil investicije v znanje, inovativnost
in kakovost izdelkov Iskre Avtoelektrika. »Konkurenca ni boj med podjetji, ampak sodelovanje med njimi,« je Zupan pohvalil sodelovanje med šempetrsko družbo ter Kolektorjem in Rotomatiko.
Kot je povedal Nemec, bosta idrijski družbi Iskro Avtoelektrika oskrbovali z deli za elektromotorje in statorje elektromotorja za servovolane, ki jih bodo v Šempetru pri Gorici izdelovali za nekatere Oplove modele avtomobilov. Z nemško družbo ZF Lenksysteme, vodilnim evropskim dobavitelj kompletnih volanskih sistemov, so namreč podpisali petletno pogodbo v vrednosti 20 milijonov evrov.
Proizvodni program mehatronika, v katerem so lani zaposlili okoli 100 novih delavcev - skupaj so jih lani zaposlili 300 -, predstavljajo elektromotorji in komponente za sisteme mehatronike v avtomobilski industriji, ki so energetsko varčni in okolju prijazni ter spadajo na področje visokih tehnologij, je pojasnil Nemec.
V letu 2007 tako načrtujejo proizvodnjo 500.000 elektromotorjev in 180.000 stator-jev v skupni vrednosti 15 milijonov evrov, do leta 2010 pa naj bi se ta povečala na 30 milijonov evrov, s čimer bi Iskra Avtoe-lektrika v Evropi obvladovala 15-odstotni tržni delež, je povedal predsednik upra-
ve šempetrske družbe. Omenil je še, da v okviru skupine Iskra Avtoelektrika letos načrtujejo 220 milijonov evrov prihodkov od prodaje, ki naj bi se v prihodnjih treh letih povečali še za dodatnih 90 milijonov evrov.
Ob programu mehatronike so v Iskri Av-toelektrika odprli tudi nove raziskovalno-razvojne laboratorije na področjih vibroa-kustike, električnih pogonskih sistemov in mehatronike. Ti bodo skupaj s sodobnimi računalniškimi orodji za virtualno preskušanje, hitro izdelavo prototipov in sočasen razvoj omogočali izboljšanje kakovosti ter skrajševanje časa od zamisli do začetka redne proizvodnje. ■
strojnistvo.com
križišče strojnikov
Lasersko sintranje KOVINSKIH in PLASTIČNIH prahov

OD MODELA
DO
IZDELKA .
WWW.rp-Center.Si Naselje Aleša Kaple 9a, 1430 Hrastnik, Tek+386 3 56 42 751, Fax:+386 3 56 42 754 rP"Center@rtCZ.$Ì
TPV odslej s sodobno kataforezno lakirnico
Glavno poslanstvo novomeškega podjetja TPV d. d., ki se razvija v enega največjih slovenskih proizvajalcev avtomobilskih delov in opreme, je biti učinkovit in cenjen partner v industriji vozil.
TPV se je iz nekdanjega proizvajalca posebnih vozil v začetku devetdesetih razvil v enega največjih slovenskih proizvajalcev avtomobilskih komponent. Skupino TPV sestavlja pet hčerinskih podjetij, tri od teh v solastništvu s tujimi partnerji. Na področju avtomobilske industrije sta to Johnson Controls in Faurecia, na področju avtomobilskih prikolic pa sodelujejo z nemškim podjetjem Boeckmann.
Proizvodnja temelji na dveh segmentih, in sicer na proizvodnji avtomobilskih sedežev in proizvodnji kovinskih delov za avtomobilsko industrijo. Tretji del predstavljata prodaja in servisiranje vozil. Danes je v skupini TPV, ki deluje na štirih lokacijah, v Novem mestu, Brežicah, Suhorju in Veliki Loki, zaposlenih 926 sodelavcev. TPV je močno vpet v mednarodni prostor, zato je nenehen razvoj odločilnega pomena. S tem namenom so v zadnjih letih kadrovsko okrepili predvsem komercialo in razvoj ter svojo prisotnost povečali tudi na vzhodnih trgih. Letos je TPV ponudbo razširil z eno najsodobnejših lakirnic v Evropi. Nova linija, ki so jo postavili na lokaciji Velika Loka, dopušča maksimalen nanos laka, debeline
TPV trženje in proizvodnja opreme vozil d. d.
Kandijska cesta 60, SI-8000 Novo mesto Telefon: 07/39 18 160, faks: 07/39 18 211 El. naslov: tpv@tpv.si spletna stran: http://www.tpv.si
Nova sodobna kataforezna lakirnica
35 mikronov, letno pa omogoča skoraj 3 milijone kvadratnih metrov lakirane površine.
Visokozmogljivo linijo s taktom nakladanja in razkladanja obešal z linije vsake tri minute bodo uporabljali tako za potrebe lastne proizvodnje kot tudi storitve zunanjim strankam. Tehnološki proces, ki ga sestavljajo predobdelava, katafo-retski nanos laka, sušilnik EC-laka, čistilna naprava, sledljivost proizvodov in proizvodnje ter robotska manipulacijska celica (RMC), se izvaja v popolnoma avtomatiziranem režimu, ki zagotavlja kontrolo vseh tehnoloških in varnostnih parametrov. Predobdelava se izvaja v dvanajstih kadeh in omogoča pripravo površine za lakiranje. Lak nanašajo z električnim tokom, nalaganje oziroma obešanje proizvodov na viseči transport pa se izvaja preko robota.
V osnovi je uporabljen robot, ki lahko s svojo roko prenaša bremena do 500 kg in zagotavlja ponovljivost ter natančnost manipulacije v pričakovanem taktu. Robotsko manipulacijsko celico sestavlja 6 aretirnih postaj za manipulacijske enote, ki so postavljene v dve delovni postaji po tri, kar omogoča, da na eni postaji robot izvaja manipulacijo, drugo pa delavec polni ali prazni.
Zahtevni sta tudi sledljivost proizvoda in sledlji-vost parametrov KTL-obdelave. Zagotovili so jo s programsko prilagoditvijo ERP informacijskega sistema SAP ter povezavo s krmilno-nadzornim sistemom linije KTL.
Z implementirano informacijsko rešitvijo zagotavljajo izredno visoko raven sledljivosti. Vsaka manipulacijska enota ima preko črtne
Robot izvaja nalaganje oz. obešanje proizvodov na viseči transport.
Sledljivost je rešena preko črtne kode na vsaki ma-nipulacijski enoti
kode definirana status in vsebino, ki jo nosi, poleg tega pa nosi tudi zapis o bruto teži in površini izdelkov.
Za obdelavo odpadnih vod je nameščena najsodobnejša avtomatska pretočna čistilna naprava z delovno pretočno kapaciteto vod 4 m3/h. Odpadna voda se glede na svojo naravo čisti po različnih postopkih, tako da je primerna za izpust v vodotok ali kanalizacijo. Z rednimi meritvami kakovosti obdelane vode zagotavljajo neoporečen izpust v okolje.
Najsodobnejša avtomatska pretočna čistilna naprava
Z novo pridobitvijo je TPV sposoben ponuditi celovitejše izdelke in storitve ter tako slediti viziji podjetja, ki ni le stavek na papirju, temveč med vsemi zaposlenimi sprejet dolgoročni cilj.
Vsak zaposleni se mora znati postaviti v položaj uporabnika, kupca in prodajalca izdelka, ki ga izdeluje, saj samo tako lahko razume pomen svojega dela. ■
Izdelovanje orodij v enem koraku
kompenzira raztezanja vretena. Posledično lahko obdelovalni center obdeluje obdelo-vance z izjemno natančnostjo. Izvaja lahko krožne gibe brez odstopanj na preseku kvadrantov, kar je izredno pomembno pri natančnem brušenju izvrtin.
Vreteno stroja z močjo 17 kW, ki doseže 36.000 vrtljajev./min., zagotavlja uspešno rezkanje v območju 800 x 750 x 500 mm. To velja tudi za kaljene materiale, pa naj gre za grobo obdelavo, končno obdelavo ali brušenje po šabloni.
Statistične analize obdelovanca so pokazale, da je sistem izjemno natančen. Na oseh X in Z so se pojavila odstopanja, manjša od 2 |im.
www.roeders.de
Za proizvajalce orodij za tlačni liv sta hitrost in natančnost izredno pomembni. Novi visokonatančni obdelovalni center RHP 800 podjetja Röders omogoča avtomatsko opravljanje treh različnih nalog v enem samem vpetju - visokohitrostno rezkanje, brušenje po šabloni in merjenje koordinat. V enem samem koraku se lahko izvedejo tri četrtine celotne obdelave orodja, pri čemer obdelovanca ni treba ponovno nameščati. Ker stroj zmore več funkcij naenkrat, lahko
uporabniki precej skrajšajo čas obdelave in zmanjšajo stroške.
Izdelovalec se je pri proizvodnji te serije odločil za hidrostatična vodila, pri čemer se debelina oljne blazinice vzdržuje znotraj ozkih meja, s čimer je zagotovljena ustrezna togost. Temu so bili dodani še visokodina-mični linearni pogoni in krmilni sistem, ki zmanjšuje odstopanja med spreminjanjem gibanja stroja. Zaradi vseh teh lastnosti je obdelovalni center znan po dobri statični in dinamični natančnosti.
Poskrbljeno je bilo tudi za minimalen vpliv toplotnega raztezanja. Zaradi močnih grelnih in hladilnih sistemov je temperatura vseh ključnih delov stroja (gredi, gonila, olja in vretena) konstantna. Poseben senzor omogoča, da krmilni sistem odkrije in
RAZVOJ /DEVELOPMENT/
PROJEKTIRANJE /DESIGN/
PROIZVODNJA /PRODUCTION/
www.tm-ck.hr
ns i din
TM

PRECIZNOST
TVRDI METAL /CARBIDE/			
			
t			
			
mm		WM	
zu
O
u zu O
zu y>
u zu O
ö O
O >
zu m
hvJ
CD 3>
O zu O
O
>
M
zu cg
o
zu o
o
zu
O
O
>
M O
o
o □□
GO
m
CD
TM d.0.0., E. i G. LEGENSTEINA4, 40000 ČAKOVEC, CROATIA, Tel: ++385/40/384-690, Fax: ++385/40/384-691, Proizv.: ++385/40/384-692, E-mail: tm@tm-ck.hr
Povezovanje Obrtne zbornice Slovenije z izobraževanjem in znanostjo
Obrtna zbornica Slovenije se aktivno povezuje s šolami, šolskimi centri in fakultetami, pa tudi z znanstvenoraziskovalnimi organizacijami in inštituti. Zadnji v vrsti sporazumov o sodelovanju so bil slovesno podpisani 29. januarja 2007, in sicer z nekaterimi srednješolskimi centri ljubljanske regije. Sporazumi opredeljujejo vsestransko vsebinsko in organizacijsko sodelovanje na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Janez Škrlec
V imenu Obrtne zbornice Slovenije sta sporazume podpisala predsednik OZS Miroslav Klun in predsednik odbora za znanost pri OZS Janez Škrlec, v imenu srednješolskih centrov iz Kranja, Ljubljane in Novega mesta pa njihovi ravnatelji oziroma predstojniki - mag. Branka Jarc Ko-vačič, Mirko Meglič, Andreja Pogačnik, mag. Dušan Kaplan, Zdravko Žalar, Silvo Tratar, Nives Počkar in Fani Al-Manso-ur. Slavnostnega dogodka so se udeležili tudi častni gostje prof. dr. Karel Jezernik, predstojnik Inštituta za avtomatiko na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije dr. Viljem Pšeničny, sekretar odbora za znanost in tehnologijo pri OZS Rudolf Wostner, predsednik odbora za izobraževanje pri OZS Ignac Šteferl in član odbora za znanost in tehnologijo pri OZS Andrej Krajnc.
Podpis sporazuma s tehničnimi šolami in srednješolskimi centri ljubljanske regije je nadaljevanje uspešnega sodelovanja na ravni šol, kjer že sedaj uspešno sodelujejo s šolskima centroma Ptuj in Velenje. Obrtna zbornica Slovenije odlično sodeluje tudi s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in Institutom Jožef Stefan, v prihodnje pa si bo
prizadevala skleniti dogovore o sodelovanju še z drugimi razvojno-raziskovalnimi institucijami z namenom prenosa visokih znanj v obrtniško in podjetniško okolje.
Obrtna zbornica Slovenije se s svojimi strokovnimi sekcijami in odbori povezuje z izobraževalnimi, raziskovalnimi in znanstvenimi institucijami iz več razlogov. Prvi razlog sta skrb za avtentični prenos informacij o razvoju poklicnega in visokošolskega izobraževanja ter informacij o potrebah posameznih poklicev, še zlasti na področju drobnega gospodarstva, in skrb za implementacijo visokih in aktualnih znanj neposredno v sodobno obrt in drobno gospodarstvo. Pomemben del povezovanja so tudi skupne aktivnosti na področju nastajanja novih poklicev, kot sta mehatronika in mikromehatronika, skupno sodelovanje na sejmih in konferencah, izvedba tehnoloških in znanstvenih predstavitev ter delavnic v okviru inštitutov in fakultet, sodelovanje na področju temeljnih in uporabnih raziskav, sodelovanje v procesih združevanja in usklajevanja multidisciplinarnih in interdisciplinarnih znanj, še zlasti na področjih, ki so vezana na mehatroniko, avtomatiko in robotiko. Tudi izvajanje strategije razvoja drobnega gospodarstva na področju uvajanja novih tehnologij v industrijo in drobno gospodarstvo, kot so na
jlfJINKA '.LtìVtHm
primer nanotehnologije, uporaba in razvoj novih inteligentnih materialov in podobno, podpira in potrebuje povezovanje. Sodelovanje je ključno še za spodbujanje uvajanja alternativnih virov energije (kot so sončne celice, voltaika, vetrne elektrarne in podobno) v drobno gospodarstvo ter za izvedbo ukrepov in standardizacijo na področju ekologije in zaščite človeka pred nevarnimi vplivi razvoja in varne uporabe novih tehnologij, še zlasti nanotehnologij, toksičnih nanodelcev in novih inteligentnih materialov.
Vsi navedeni razlogi upravičujejo prizadevanja Obrtne zbornice Slovenije, da se tesneje in partnersko povezuje ter tako skupno oblikuje strategijo razvoja drobnega gospodarstva na vseh ravneh. ■
Janez Škrlec je predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtni zbornici Slovenije.
Indija bo potrebovala 1100 novih letal
Hitro rastoči indijski letalski trg bo v naslednjih 20 letih potreboval 1100 novih potniških in tovornih letal z ocenjeno skupno vrednostjo 105 milijard dolarjev, ugotavlja evropski letalski proizvajalec Airbus in dodaja, da bo Indija v naslednjem desetletju postala država z najhitreje rastočim povpraševanjem po letalskih storitvah. Do leta 2025 bo namreč povprečen letni letalski potniški promet v Indiji rasel s 7,7-odstotno stopnjo.
Načrtovana rast indijskega letalskega prometa je znatno nad predvideno 4,8-odstotno povprečno rastjo letalskega prometa v svetu v naslednjih dveh desetletjih in nekoliko nad predvideno kitajsko rastjo letalskega prometa, saj na bi ta znašala 7,2 odstotka. Indijski letalski trg je zaradi hitre rasti strateškega pomena za Airbus, katerega letala predstavljajo več kot polovico vseh letal v Indiji.
Pet let delovanja ACS
Slovenski avtomobilski grozd - ACS je novembra lani v okviru praznovanja pete obletnice obstoja v Iskri Avtoelektrika v Šempetru pri Novi Gorici organiziral 5. programski svet ACS. Tovrstna srečanja članov grozda so namenjena predstavljanju različnih inovativnih pristopov na področjih avtomobilskih tehnologij, organizacije globalnih in drugih razvojnih projektov, procesov nenehnih izboljšav in podobno ter pregledu opravljenih skupnih razvojnih projektov in dejavnosti. Udeleženci pa so se seveda pogovarjali tudi o možnostih in potrebah nadaljnjega povezovanja ter nadaljnjih skupnih aktivnosti. Programskega sveta se je udeležilo 42 udeležencev iz 26 podjetij in institucij.
Dušan Bušen
V imenu gostitelja družbe Iskra Avtoelek-trika je udeležence pozdravil predsednik uprave Aleš Nemec. Predstavil je zgodovino podjetja, njegovo rast ter razvojno naravnanost, ki je omogočila tehnološko in mednarodno uveljavitev podjetja na vseh celinah.
Prvi del programskega sveta je bil namenjen inovativnosti in preučevanju razvojnih usmeritev. David Herbert iz McKinseyja je predstavil zanimivo študijo McKinsey Drive Study, namenjeno razvoju goriv in avtomobilskih pogonov do leta 2020. Raziskava, izvedena z analitskim modeliranjem, znanstvenimi mnenji in ocenami 10.000 poznavalcev, obravnava zdajšnje pogone s področja motorjev z notranjim izgorevanjem (bencin, dizelsko olje), hibridne izvedbe vozil ter nove tehnologije uporabe stisnjenega naravnega plina, vodika in go-rivnih celic z vidikov tehničnih možnosti in razvoja, cen in gospodarnosti ter ekologije.
Pobude za raziskovalno-razvojne projekte avtomobilskega sektorja v 7. okvirnem programu EU je prikazala Gloria Pellischek
Udeleženci so z zanimanjem spremljali program 5. programskega sveta ACS
iz EPRC. V celotni vrednosti 7. okvirnega programa, ki znaša 50,5 milijarde evrov, je raziskovalno-razvojnim projektom s področja vozil namenjenih več kot 190 milijonov evrov. Vsebina projektov je namenjena predvsem varnosti vozil, novim materialom, novim tehnologijam in gorivom. Predstavljeni
Po uvodnem nagovoru direktorja ACS je g. Aleš Nemec, predsednik uprave predstavil skupino Iskra Avtoelektrika, ki je gostila 5. zasedanje programskega sveta ACS
projekti, v katerih so nosilci Mercedes, VW, BMW, Rolls Royce in vrsta sistemskih dobaviteljev, kot so Bosch, Siemens VDO, TRW, Hella in drugi, predstavljajo povsem nove rešitve na številnih področjih. Obravnavajo inteligentne sisteme vozil, ki nas bodo obvarovali v tveganih situacijah, novi materiali iz biopolimerov, ki bodo omogočili 100-od-stotno reciklažo notranjosti vozil, uporabo temperaturno visokoodpornih materialov, ki jih uporabljajo pri letalih in raketah, pri najbolj obremenjenih delih motorjev, nove oblike integracije tveganega menedžmenta v globalnih digitalnih tovarnah in drugo.
Jurij Kobal iz družbe Oikos, svetovanje za razvoj, d. o. o., se je dotaknil Državnih razvojnih okvirov in finančnih virov. Prikazal je priložnosti, ki izhajajo iz EU in države, teme Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 in iz tega izhajajoče operativne programe, kot so razvoj okoljske in transportne infrastrukture, razvoj človeških virov in krepitev regionalnih razvojnih potencialov. Povedal je, da gre predvsem za ustvarjanje infrastruktur, ki pa jim za zdaj še manjka vsebin. ACS kot
dobro organizirano združenje ima zato lahko velike priložnosti.
Paket o dejavnostih ACS je odprl direktor ACS Dušan Bušen, ki je podal poročilo o projektih v okvirih ACS. Sodelovanje v velikem številu mednarodnih projektov, kot so NEAC, TCAS, CORELOG, AUTO IN, MAGFORGE in drugi, tehnološka platforma ERTRAC in sodelovanje v drugih tehnoloških platformah ter koordiniranje skupnih razvojnih projektov, predstavljajo zelo bogato vsebino in dejavnosti, s katerimi se ukvarja vodstvo grozda. Vsekakor je v tem trenutku najpomembnejša priprava novih skupnih investicijskih in ra-zvojno-raziskovalnih projektov.
Svetovalec ACS Milan Bavec je posredoval dogajanja na skupnih dejavnostih grozda, kot je projekt skupnih nabavnih aktivnosti, nadalje popis tehnologij, ki jih imajo člani, ter dva benchmarkinga, ki sta potrebna zaradi sodelovanja v projektu NEAC in mer-
jenja položaja naših podjetij v primerjavi s podjetji, včlanjenimi v združenje dobaviteljev avtomobilske industrije CLEPA, pa tudi pri merjenju razvoja podjetij, včlanjenih v ACS. Podjetjem, ki doslej še niso sodelovala, je priporočil, da se priključijo.
Dr. Petar Orbanić, direktor raziskav v Ci-mosu, ki hkrati tudi koordinira razvojne projekte v okviru projekta PTC, je prevzel strokovno vodenje pri iskanju novih skupnih raziskovalno-razvojnih aktivnosti. Opisal je potek in vsebino letošnjih tovrstnih dogajanj, ki so se začela z analizo skupnih razvojnih projektov, ki so se v grozdu odvijali v zadnjih letih, uspehov in neuspehov ter vzrokov zanje. Nadaljnji sestanki in t. i. možganske nevihte so pripeljali do nekaterih programskih usmeritev, ki bodo osnova za snovanje novih projektov v grozdu.
V drugi polovici programskega sveta so si udeleženci na povabilo gostitelja Iskre
Avtoelektrika ogledali nekaj delov proizvodnje, predvsem pa program podjetja in zanimive sodobno opremljene razvojne laboratorije.
Program in izvedba 5. programskega sveta ACS sta dosegla svoj namen. Prikazane usmeritve avtomobilske industrije v svetovnih in evropskih razmerah so jasno prikazale najpomembnejše strokovne in organizacijske izzive, ki jim mora ACS slediti in v katere se mora vključevati. Prikazani so bili državni in EU projektni okviri, namenjeni pospeševanju razvoja in pomoči subjektom, ki imajo energijo in znanja ter so lahko nosilci razvoja, pa tudi prizadevanja strokovnjakov iz članov grozda, da bi s svojim delom in povezovanjem doprinesli k programskemu napredku svojih podjetij. Prav to sta cilj in namen grozda. ■
Dušan Bušen,
direktor GIZ ACS
Čezmejno sodelovanje med koroškim in slovenskim grozdom
ACS, Slovenski avtomobilski grozd, in me2c, koroški (mikro) elektronski grozd, bosta v okviru čezmejnega projekta z naslovom TeBraK avstrijskim in slovenskim podjetjem kmalu pomagala pri skupnih gospodarskih izzivih regije. Projekt TeBraK (Tehnični brainstorming in kooperativni coaching), ki ga podpirata EU in Zvezna dežela Koroška, je namenjen vzpostavitvi sodelovanja na področju raziskovanja in razvoja ter proizvodnje in marketinga. Dolgoročen cilj projekta je izgradnja strateških zavezništev in partnerstev med Slovenijo in Avstrijo.
Poseben pomen pripisujejo posameznim zahtevam, tehnološkim vprašanjem in gospodarskim izzivom, s katerimi se v svoji panogi soočajo posamezna podjetja. TeBraK se osredotoča na sklenitev vrednostne verige in iskanje »manjkajočih povezav« v posameznih postopkih podjetij. Pri tem so v ospredju cilji podjetij, kot so učinkovitejši poteki, optimalen razvoj, rešitve, ki omogočajo zniževanje stroškov, varčevanje z viri in kar najvišja kakovost.
Tako Slovenija kot avstrijska Koroška imata velike tehnološke prednosti, predvsem na področju mikroelektronike, strojništva in
avtomobilske industrije. Po besedah direktorice me2c Waltraud Hösele med Koroško in Slovenijo obstajajo sinergije prihodnosti, ki pa zaradi pomanjkanja izkušenj na področju sodelovanja še niso izkoriščene. Dodaja, da so v njihovem grozdu nekakšni »inštruktorji sodelovanja«, zato podjetjem nudijo projektne vodje, ki imajo številne izkušnje, od prvih posredniških pogovorov do dolgoročnega sodelovanja.
Sodelovanje, ki bo potekalo pod sloganom »Diagonalni dogodek« in bo namenjeno medsebojnemu spoznavanju gospodarstva in kulture, se bo začelo z dvema prireditvama. Prva je bila ta mesec v Sloveniji, druga pa bo aprila na avstrijskem Koroškem. Projekt naj bi povsem stekel junija s forumom sodelovanja. Vse dodatne informacije o prireditvah in projektu sodelujoča in zainteresirana podje-
tja lahko dobijo po elektronski pošti office@ me2c.at ali na spletni strani www.me2c.at.
(Mikro)elektronski grozd je mreža proizvodnih in storitvenih obratov s področja mikroelektronike in elektronike. Iz Beljaka bodo zastopani interesi več kot 70 podjetij, med katere spadajo tudi mednarodni koncerni, kot so Infineon, SEZ, Wild ali AT&S. ■
Profesionalizacija projektnega vodenja v avtomobilski industriji
Učinkovito obvladovanje projektov je konkurenčna prednost podjetja
Vodenje projektov, predvsem pa njihovo obvladovanje, postavlja podjetja v avtomobilski industriji pred velik izziv. Ob tem se postavlja vprašanje, ali podjetja tem procesom namenjajo dovolj pozornosti. Zato je ACS (Slovenski avtomobilski grozd) skupaj s partnerjem Next level consulting januarja organiziral seminar z naslovom Profesionalizacija projektnega vodenja v avtomobilski industriji (predstavitev dobrih praks). Seminarja se je udeležilo 58 strokovnjakov iz 28 podjetij slovenske avtomobilske industrije.
Po uvodnem nagovoru direktorja ACS Dušana Bušena je Gernot Winkler iz
podjetja Next level consulting poudaril, da je učinkovito obvladovanje projektov konkurenčna prednost podjetja. Predstavil je glavne procese projektnega vodenja in se posvetil v zadnjih letih najbolj vroči temi, to je vodenju portfelja projektov. Na podlagi dolgoletnih svetovalnih izkušenj je predstavil tudi priporočen postopek implementacije projektnega načina dela v podjetju.
Direktor projektne pisarne AVL Thomas Trebitsch je predstavil velik pomen projektnega vodenja za to mednarodno uveljavljeno avtomobilsko podjetje, ki s projekti ustvari 60 do 70 odstotkov prihodkov. Poudaril je, da je p omembnost urejenih projektnih procesov in definiranih projektnih pravil ključna za podjetje. Poleg metod in tehnik projektnega vodenja, ki jih v podjetju uporabljajo, je predstavil
še strukturo projektnega in portfeljskega informacijskega sistema, v katerem hkrati vodijo več kot 400 projektov. Nenehno izobraževanje kadrov na področju projektnega vodenja je za podjetje zelo pomembno, zato mu v podjetju namenjajo precej pozornosti.
V zadnjem delu seminarja je Andreja Križnič iz podjetja Next level consulting predstavila vsebino izobraževanja z naslovom Projektno vodenje za strokovnjake v avtomobilski industriji, ki ga bodo po dveh uspešno zaključenih izobraževanjih lani letos spet izpeljali v sodelovanju podjetja Next level consulting in Slovenskega avtomobilskega grozda.
Predstavitvam je sledila razprava. Glede pomanjkanja ustreznih kadrov je Trebitsch odgovoril, da v podjetju problem rešujejo predvsem z najemanjem zunanjih sodelavcev, saj so potrebe po kompetentnem ka-
dru v podjetju prevelike in jim ne morejo zadostiti z lastnimi zaposlenimi. Glede pomembnosti projektnega vodenja za kupce pa je dejal, da je pri večjih strankah zahteva po projektnem načinu dela samoumevna in da nekatere stranke za svoje projekte zahtevajo projektne vodje s specifičnimi znanji. Po predstavitvi informacijskega sistema, ki ga v podjetju AVL uporabljajo pri obvladovanju portfelja projektov, je Winkler opozoril, da je pred uvedbo sistema obvladovanja portfelja projektov na neki ravni treba obvladovati tudi posamezne projekte, saj je v nasprotnem primeru kakovost tako dobljenih podatkov neustrezna. ■
INFORMACIJE
o omenjenih izobraževanjih dobite na GIZ ACS, tel.: 01 236 17 35, faks: 01 236 17 33 ali po elektronskem naslovu: info@acs-izobrazevanja.si in na spletni strani www.acs-izobrazevanja.si.
Volkswagen v Nemčiji zmanjšal število zaposlenih
Nemški avtomobilski velikan Volkswagen je v okviru načrta za prestrukturiranje lani odpustil več kot 7800 zaposlenih v Nemčiji. Načrt sicer predvideva krajšanje plačilne liste za skupno 20.000 mest.
Volkswagen je tako letos zapustilo
7835 zaposlenih, 3648 iz tovarne v Wolfsburgu, 5873 zaposlenih je sprejelo odpravnino, 1962 pa se jih je predčasno upokojilo.
Nemški proizvajalec se sooča z visokimi stroški in izgubo tržnih deležev. V tretjem četrtletju lani je čisti dobiček
koncerna znašal 23 milijonov evrov, medtem ko je v enakem obdobju 2005 Volkswagen zaslužil 282 milijonov evrov. Volkswagen ima poleg avtomobilske znamke Volkswagen v lasti še znamke Audi, Seat, Lamborghini, Škoda in Bentley.
®
S!
I
Camincam d.o.o.	^	'	^
Pohorska cesta 31 J'i )jL /	$
2380 Slovenj Gradec Tel:: 02 88 29 214 Pisarna Ljubljana Stegne 27
™;.%iTio 78673 CAD/CAM programska oprema / /%k ^ g
GSM: 040 296 291 www. camincam.si
Master
Nacionalna delavnica v okviru projekta AUTO-IN
V Ljubljani je januarja v organizaciji slovenskega avtomobilskega grozda GIZ ACS potekala nacionalna delavnica projekta AUTO-IN. Po uvodnem pozdravu koordinatorke tega mednarodnega projekta in direktorice avtomobilskega inštituta CIDAUT iz Španije Maite Fernandez je direktor GIZ ACS Dušan Bušen 26 udeležencem predstavil projekt AUTO-IN, ki mednarodno sodelovanje uporablja kot orodje konkurenčnosti. Poleg inštituta CIDAUT v njem sodelujejo še APIA (Romunija), ACS (Slovenija), SPEC (Litva) in IFTR (Poljska).
V nadaljevanju je Juan Ramoz namesto predstavnika Evropske komisije Rodrigueza predstavil 7. okvirni program EU s posebnim poudarkom na sektorju cestnega transporta. Mag. Rajko Sabo z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je govoril o možnostih za mala in srednje velika podjetja znotraj 7. okvirnega programa in evropske tehnološke platforme. Miloš Šturm iz ERTRAC Slovenija je predstavil aktivnosti slovenske nacionalne tehnološke platforme za vozila, ceste in promet, medtem ko je Mateja Šenk Karničar govorila o izkušnjah podjetja POLYCOM pri pridobivanju razvojnih spodbud iz nacionalnih in evropskih virov. Delavnico so končali s predavanjem o večji vlogi žensk v tehnoloških poklicih, ki so ga pripravili partnerji iz Technikona iz Avstrije, s katerimi sodelujejo v projektu WiTEC z isto tematiko.
Namen projekta AUTO-IN je spodbujanje sodelovanja avtomobilskih malih in srednje velikih podjetij v 7. okvirnem programu EU in je specifična podporna aktivnost, financirana s strani Evropske komisije (v sklopu 6. okvirnega programa za raziskave, tehnologijo in razvoj). Namen pobude je povečanje raziskovalnega in inovacijskega potenciala za mala in srednja podjetja v avtomobilski industriji. V ta namen bi malim in srednjim podjetjem ponudili podporne instrumente, da bi lahko izkoristila prednosti evropskih raziskovalnih priložnosti za svoje raziskovalne in inovacijske projekte. Pobuda teži k povečanju inovacijskega in raziskovalnega potenciala majhnih in srednjih podjetij (MSP) v avtomobilski industriji, predvsem iz novih članic EU in držav kandidatk.
V prvi fazi projekta sta pregled avtomobilskega sektorja in identifikacija njegovih raziskovalnih prioritet.
Povzetek te študije in podporni dokumenti za pomoč pri inovacijskih auditih in orgnizaciji grozdov MSP bodo dosegljivi na spletni strani projekta www.auto-in-fp7.org, kjer so v slovenskem jeziku na voljo tudi ostale javno dostopne informacije o projektu in nanjo lahko vpišete vašo projektno ideje in pridobite partnerje za projekt. Več inovacijskih avditov je že bilo opravljenih v sodelujočih državah v izbranih malih in srednjih podjetjih zaradi identifikacije raziskovalnih/tehnoloških potreb.
Nadaljnje aktivnosti projekta bodo vključevale podporne aktivnosti za avtomobilska mala in srednje veliki podjetja, in sicer podporo pri formiranju mednarodnih grozdov, ki bodo združevale izbrane MSP iz avtomobilskega sektorja, ter izkoriščanje njihovih si-nergij za razvoj raziskovalnih, tehnoloških in inovacijskih predlogov. ■
ThyssenKrupp podvojil četrtletni dobiček pred davki
Nemški jeklarski koncern ThyssenKrupp je v prvem četrtletju poslovnega leta, ki se je začelo septembra lani, več kot podvojil dobiček pred davki. Medtem ko je v enakem obdobju leto prej zabeležil 425,1 milijona evrov dobička, ga je v zadnjih treh mesecih preteklega leta ustvaril okroglo mili-
jardo evrov. Prihodki od prodaje so se v primerjalnem obdobju povečali za 12 odstotkov na 12,2 milijarde evrov.
Izvršni direktor koncerna Ekkehard Schulz je ocenil, da dobri rezultati prvega četrtletja tekočega poslovne-
ga leta potrjujejo celoletne napovedi družbe. ThysennKrupp je namreč na začetku poslovnega leta napovedal, da bo tako kot lani, ko je zabeležil 2,62 milijarde evrov dobička pred davki, tudi letos presegel vrednost 2,5 milijarde evrov. ■
J/ n r"n m ur lasersko 7 fv^/üfl varjenje	www.lasersko-varjenje.com	
»		l<nf
lumini	VABdiNdi	
E-mail: remic@lasersko-varjenje.cof	REMIC-lasersko varjenje, d.o.o., Pajerjeva 8,4208 Šenčur Tel.: 04/ 25 169 00, Fax: 04/ 25 169 Ol, GSM: 041/ 50 53 22	
Rekordno leto 2006
Uspešna povezava podjetij TRUMPF in MASTROJ
Mariborsko podjetje MASTROJ na slovenskem trgu že osem let zastopa največjega proizvajalca strojev za fleksibilno obdelavo pločevine na svetu podjetje TRUMPF iz Nemčije. Kljub skoraj desetletni odsotnosti s slovenskega trga v devetdesetih letih so vsesplošno priznana vrhunska kakovost in zanesljivost Trumpfovih strojev ter skrbno načrtovan prodor na slovenski trg, ki med drugim ponuja tudi servisni center, iz leta v leto prinašali boljše rezultate.
MASTROJ TRUMPF
MJ
K dobrim rezultatom prodaje je med drugim pripomoglo tudi to, da se je hkrati z začetkom zastopanja prek Mastroja začelo tudi obdobje največjega razvoja praktične uporabe laserske tehnologije po svetu. TRUMPF je nesporno postal vodilni proizvajalec v svetu, pa naj gre za uporabo laserskega žarka za razrez, varjenje, površinsko obdelavo ali še nekatere druge tehnologije. Ob veliki letni proizvodnji laserskih strojev, približno 1500 kosov na leto, je paleta laserskih strojev TRUMPF tudi izredno prilagodljiva potrebam kupcev, saj sega moč laserja od 2000 do 6000 W, dolžina obdelovalne mize pa od 2500 do 12.000 mm. V Sloveniji je bilo konec lanskega leta v pogonu 45 laserskih strojev podjetja TRUMPF.
Seveda pa ob tem ne moremo mimo pre-bijalnih strojev, kjer je TRUMPF že desetletja sinonim za CNC-prebijalno tehniko, medtem ko upogibni stroji tehnični kader v podjetjih navdušujejo z natančnostjo, produktivnostjo in s precej neobčutljivosti za zunanje moteče dejavnike.
Medijski sponzor
]Rtoo°
i no vacijerazvoj tehnologije
500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0
Povprečna letna prodaja v obdobju 2000-2005 (indeks 100)
Razmeije med povprečno letno prodajo 2000-2005 in prodajo v letu 2006
218"
210
------------■			------------------
lool	100 B	100 B	10(H
			
			
prebijalni
upogibni
laserji
skupno
Zadnja leta se je v Sloveniji zelo povečala konkurenca ponudnikov strojev za fleksibilno obdelavo pločevine. Leta 2000 sta bila na trgu le dva resna in večja ponudnika, danes pa jih je že sedem. Kljub taki konkurenci je povezava med podjetjema TRUMPF in MASTROJ lani dosegla rekord po številu v pogon spuščenih novih strojev, kar kaže na zaupanje kupcev v proizvajalca strojev, zastopnika in servisno službo. Skupina sedmih pri Trumpfu izšolanih servisnih tehnikov namreč kupcem zagotavlja
zanesljivo delovanje stroja ter ob morebitnih težavah hitro in učinkovito popravilo.
Očitno se bo trend vzporedno z visoko konjukturo na slovenskem trgu nadaljeval tudi letos, saj sta obe podjetji TRUM-PF-MASTROJ že konec januarja podpisali pogodbe za dobavo štirih kosov laserskih strojev. Prav to pa kaže, da bo slovenska industrija tudi letos veliko investirala v najnovejše tehnologije obdelave pločevine. ■
ORODJARSTVO
2 0 0 7
Portorož, 9.10.-11.10. 2007
Maksimalna debelina pločevine
□ aluminj
pločevina
navactia
pločevina St37
2000
2700
3200
4000
5000
6000
Tehnika prihodnosti
MASTR0J TRUMPF
E-mail: mastroj@triera.net Internet: www.trumpf.com
Zastopstvo in servis v Sloveniji:
MASTROJ d.o.o., Koroška 115a, SI-2000 MARIBOR Tel.: 02/25 23 103, faks: 02/25 23 113, GSM:041/625 227,031/625 227
SIBO G., d. o. o.
fü >
rö
to
<D

Ključna je celotna rešitev
Sonja Sara Lunder Foto: Blaž Košak
Direktor podjetja SIBO G., d. o. o. Boštjan Šifrar
Družinsko podjetje SIBO G., d. o. o., iz Škofje Loke z več kot 130 zaposlenimi krepi lasten program in razvija svojo prisotnost na zahtevnem zahodnoevropskem trgu. Podjetje je organizacijsko razdeljeno na tri povezane dele - proizvodnjo zahtevne tehnične plastike, proizvodnjo embalaže in lastno orodjarno.
Glede na tehnologijo delijo svojo dejavnost na orodjarstvo in predelavo termoplastov, ki se po velikosti serij loči na velikoserijsko masovno proizvodnjo zapiralne embalaže in maloserijsko proizvodnjo zahtevnejših tehničnih izdelkov. »Pri velikoserijski proizvodnji izdelkov široke potrošnje je ključna ponovljivost, pri maloserijski in individualni proizvodnji pa je pomembnejša visoka geometrijska natančnost,« pravi direktor podjetja Boštjan Šifrar.
Proizvodnjo termoplastov delijo na dva dela. Večji del obsega masovno proizvodnjo izdelkov široke potrošnje na področju zapiralne embalaže (plastični zamaški za tube, plastični zamaški za plastenke, plastične rame kot navojni deli laminatnih tub), malo manjši del pa izdelavo zahtevnejših enokomponentnih izdelkov na področju tehnične plastike (plastična ohišja za elektronske komponente, deli za hišno tehniko). Nenehno posodabljajo svojo proizvodnjo, zato lahko rečemo, da imajo eno najsodobnejše urejenih proizvodenj v Sloveniji. Na račun avtomatizacije so predvsem v preteklih letih bistveno olajšali delo v proizvodnji in povečali zanesljivost delovanja in nadzor ter načrtovanje proizvodnje.
Ena od strateških usmeritev je prodor na trg farmacevtske industrije
V programu zapiralne embalaže proizvajajo skoraj 100 lastnih izdelkov, ki jih prodajajo v 29 držav. Lani so prodali približno
930 milijonov kosov, letos pa načrtujejo, da se bo to število povzpelo na približno 1,3 milijarde kosov. »V preteklih 5 do 7 letih smo velik poudarek namenjali programu zapiralna embalaža. Pred 6 leti je namreč predstavljala le 10 odstotkov prihodkov, danes pa podjetju ustvari 60 odstotkov prihodkov,« pojasnjuje Šifrar. Na področju proizvodnje zapiralne embalaže govorijo o visokoavtomatizirani masovni proizvodnji z veliko avtonomijo proizvodnje. Uporabljajo predvsem dva osnovna tipa materialov, in sicer polipropilen in polietilen visoke gostote, vsakega od njiju v več izpeljankah. Skupna lastnost teh materialov v primerjavi s tehničnimi granulati je, da se zelo dobro predelujejo, imajo namreč visok indeks tečenja in kot taki ne potrebujejo sušenja pred predelavo. Uporaba centralnega dozirnega sistema v podjetju zmanjšuje potreben prostor ob strojih, povečuje čistočo proizvodnje, zmanjšuje obremenitev zaposlenih in povečuje produktivnost proizvodnje. Barvila materialu dodajajo ob stroju, kjer po potrebi poteka tudi takojšnja regeneracija osnovnega materiala (npr. mletje dolivkov, neprimernih izdelkov).
Strateška usmeritev podjetja na področju zapiralne embalaže je prodor na zahtevnejši trg farmacevtske industrije, kjer je mogoče dosegati boljšo dodano vrednost. V podjetju že obvladujejo proizvodnjo otrokom varne embalaže, temu primerno pa imajo del proizvodnje prirejen za delo v čistih pogojih, ki jih farmacija zahteva. Ravno tako
so v preteklem letu investirali v tehnologijo injekcijskega pihanja vsebnikov (plastičnih »flašk« oziroma plastenk), tako da za potrebe farmacije lahko izdelujejo popoln proizvod.
Pomembnost večnivojske proizvodnje tehnično zahtevnih izdelkov
Na področju proizvodnje izdelkov tehnične plastike iz strogo dobaviteljskega odnosa v zadnjih letih prehajajo v sodelovanja s kupci kot razvojni dobavitelj. To prinaša tako njim kot njihovim kupcem optimizacijo proizvodnih procesov, saj kot strokovnjaki na področju plastike v proizvodni proces vstopajo že v razvojni fazi izdelkov. Ključna v tem odnosu je dobra komunikacija s kupci.
Kot eno redkih podjetij v Sloveniji imajo že uspešno zaključene projekte na področju zabrizgavanja folije. Ta folija je običajno predtiskana v različnih barvnih vzorcih in omogoča proizvodnjo oblikovalsko zanimivih plastičnih delov.
Za oba dela proizvodnje je lastna orodjarna zelo pomembna za doseganje dobrih poslovnih rezultatov.
Obeta se še ena selitev
Podjetje se hitro širi, zato ne preseneča, da je v zadnjih 14 letih zamenjalo že tri lokacije, konec letošnjega oziroma v začetku prihodnjega leta pa načrtujejo še eno selitev. Podjetje je že lani poslovalo s polnimi zmogljivostmi, konec leta pa so jim kupci ponudili še obsežnejše sodelovanje na področju zapiralne embalaže in tehnične plastike. Za izpeljavo obeh projektov bi potrebovali večji prostor in več ljudi, zato so se odločili za nakup 20 tisoč kvadratnih metrov površin, od tega se na 10.500 kvadratnih metrih razteza 25 let stara hala nekdanjega LTH. Obnoviti jo nameravajo
Zgodovina
Začetki podjetja segajo v leto 1967, ko je Franc Šifrar, oče sedanjega lastnika Boštjana Šifrarja, ustanovil obrtno delavnico predelave termoplastov, na področju orodjarstva pa so začeli delovati leta 1976. Obrtna delavnica se je 1989. preoblikovala v podjetje ŠIBO, d. o. o., ki je dve leti pozneje s svojimi izdelki prodrlo na tuje trge. V letu 1994 se je podjetje iz Selške doline preselilo na Trato v Škofjo Loko. Pomembni mejniki v razvoju podjetja so prejem nagrade Gospodarske zbornice Slovenije leta 1997, ustanovitev razvojne skupine SIBO leta 2001 in selitev v nove prostore leta 2004.
do konca leta in na to območje preseliti proizvodnjo, nove programe ter upravo. Celotna investicija bo znašala približno 12 milijonov evrov. Za nakup zemljišča in hale so odšteli približno 4 milijone evrov, prav toliko naj bi znašala tudi obnova objekta, nekaj manj kot 4 milijone evrov pa naj bi odšteli za oba nova programa. Po Šifrarjevih besedah naj bi za sofinanciranje projekta zaprosili tudi pristojne državne in evropske ustanove.
V skladu z razvojno strategijo podjetja za obdobje od 2004 do 2009 načrtujejo, da bodo v dveh letih realizacijo iz leta 2006 podvojili. Temu primerno se tudi kadrovsko prilagajajo, saj imajo trenutno 12 več zaposlenih, kot jih potrebujejo. Zavedajo se namreč, da bodo kmalu potrebovali skupaj 25 novozaposlenih. Po Šifrarjevih besedah ima podjetje še največ neizkoriščenih potencialov prav v ljudeh. Podjetje nenehno vlaga del sredstev tako v osebni kot strokovni napredek zaposlenih. Po besedah njihovega kadrovnika Damijana Krajnika so leta 2006 izvedli 29 izobraževalnih ur na zaposlenega. Večji problem pomanjkanja tehničnega kadra, ki je na območju Škofje Loke še posebej izrazit, rešujejo s štipendiranjem. Tako letno štipendirajo med 12 in 15 dijakov ter študentov na različnih programih v srednjih šolah in na univerzi.
48gnezdno popolnoma toplokanalno orodje z odvijanjem navojev za »stand up« zaporke.
Največji kupci so velike skupine
V	programu tehnične plastike so lani prodali za 2,1 milijona evrov izdelkov, kar je za približno 12 odstotkov več kot leta 2005. Največ, in sicer 44 odstotkov izdelkov, so prodali na domačem trgu, 23 odstotkov v Švici, 22 odstotkov v Nemčiji, nekaj manj kot 10 odstotkov pa v Avstriji. Izdelke iz tega programa so lani prodali še v Združene države Amerike, Malezijo in Francijo.
V	programu zapiralna embalaža so izdelke izvozili v 24 držav. Na domačem trgu so lani prodali nekaj več kot 7 odstotkov izdelkov. Največ so prodali v Veliki Britaniji, in sicer približno 38 odstotkov izdelkov, sledi Poljska z 11 odstotki, Turčija z 8 odstotki, Nemčija s 7, Slovaška s 6 odstotki, Švica s 4 odstotki in še Francija, Češka, Nigerija, Brazilija in drugi. Tudi v tem programu je prodaja izdelkov glede na leto 2005 zrasla, in sicer s skoraj 3,8 milijona evrov na skoraj 4,9 milijona evrov.
»Lani smo imeli na področju zapiralne embalaže 29-odstotno rast, v letošnjem letu pa glede na naročila kupcev pričakujemo približno 40-odstotno rast. Na področju tehnične plastike je bila rast nekoliko manjša, približno 12 odstotkov. Pričakujemo večji obseg poslovanja z večjim kupcem, zato na tem programu letos pričakujemo približno 15-odstotno rast,« pravi vodja trženja Igor Jarc.
Igor Jarc, vodja trženja v podjetju SIBO G., d. o. o.,
Na področju proizvodnje termoplastov največ izdelkov prodajo panogam, kot so kozmetična in farmacevtska industrija, ži-
vilska industrija, kemična industrija, elektroindustrija, avtomobilska, telekomunikacijska industrija ter sanitarna tehnika.
Po Jarčevih besedah so na področju proizvodnje zapiralne embalaže največji kupci velike skupine, ki izdelujejo tube. Na področju laminata sta taki skupini dve, ena prihaja iz Indije, druga iz Velike Britanije, obe imata podjetja po vsem svetu, tretja, s katero se pravo sodelovanje šele začenja, pa je pomembnejša na področju aluminijastih tub. Laminatne tube so tube široke potrošnje, kjer je laminatni del privarjen na navojni del (tube za zobno pasto). Aluminijaste tube so tube višjega cenovnega razreda, nudijo boljšo barierno zaščito in se uporabljajo večinoma v farmaciji.
Na področju tehnične plastike imajo tri velike kupce, in sicer Siemens, s katerim povečujejo sodelovanje, drugo podjetje
je EBMPAPST iz Nemčije, s katerim prav tako povečujejo sodelovanje, tretje pa je slovensko podjetje CABLEX, ki izdeluje kabelske sklope za gospodinjske aparate in ima tovarni v Sloveniji in na Poljskem. Veliko delajo tudi za skupino Kolektor na področju proizvodnje košaric za vstavljanje lamel kolektorja.
Pretekle izkušnje v podjetju SIBO G. so pokazale, da za kupce ni ključen izdelek, ampak celotna storitev, ki jo nudijo. Večina njihovih kupcev si že na začetni stopnji sodelovanja želi svetovanje strokovnjakov, kar pa mnogokrat prinaša pomembne optimizacije in ugodne ekonomske učinke izdelka. Pravočasna in kakovostna izdelava, ki je pogoj za sodelovanje, pa se običajno ne zaključi s prodajo, ampak kupcem njihovih izdelkov nudijo tudi poprodajne aktivnosti. ■
Prihodnost je v večnivojskih izdelkih z višjo dodano vrednostjo
Podjetje SIBO se najbolj posveča intenzivnemu razvoju izdelkov zapiralne embalaže, ki je njihova lastna usmeritev, razvoju izdelkov tehnične plastike za hišno in elektroindustrijo (kot razvojni dobavitelj) ter razvoju orodij za brizganje termoplastov. Več o tem, o času, v katerem lahko osvojijo nov izdelek, o sredstvih, ki jih namenijo za razvoj, ter o avtomatizaciji, ki so jo vpeljali v proizvodnjo, smo se pogovarjali z vodjem razvoja in konstrukcije v podjetju Tomažem Roblekom.
Tomaž Roblek, vodja razvoja in konstrukcije v podjetju SIBO G., d. o. o.,
Kako se bo v prihodnje razvijal proizvodni program? Ali načrtujete prodor v nove tržne niše oziroma izdelke z višjo dodano vrednostjo?
Prihodnost našega podjetja je tako v programu zapiralne embalaže kot tehnične plastike v razvoju izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Gre predvsem za večnivojske,
sestavljene izdelke, tudi iz komponent, ki jih ne izdelujemo v našem podjetju. Na področju zapiralne embalaže veliko pozornosti namenjamo razvoju embalaže za farmacevtsko industrijo z upoštevanjem sodobnih smernic. Na področju razvoja embalaže kot razvojni partner sodelujemo s podjetjem Krka iz Novega mesta. Lani smo v podjetje vpeljali najsodobnejšo tehnologijo izdelave vsebnikov (plastičnih »flašk« oziroma plastenk), ki zagotavlja kakovostni preskok proizvodnje glede na dosedanje dobavitelje.
Eden od zanimivih izdelkov s področja embalaže je tudi aplikator krem in gelov z integrirano peno. Prvo generacijo te embalaže smo razvili leta 2003, letos pa nameravamo razviti aplikator tekočih sredstev. Tako širimo lasten program na delu izdelkov, kjer smo že prisotni.
Na področju razvoja izdelkov tehnične plastike že sodelujemo z nekaj slovenskimi in evropskimi podjetji. Običajno nastopamo z industrijskimi oblikovalci in kupcu nudimo sodobne rešitve, ki prepričajo.
Koliko sredstev letno namenite razvojni dejavnosti? Za kolikšen odstotek od prihodkov gre?
Letno za razvoj namenimo do 10 odstotkov sredstev od prihodkov. Nekaj denarja gre za osnovne raziskave, trenutno imamo tudi nekaj zelo zahtevnih projektov, sicer pa večino sredstev namenjamo za razvoj novih orodij, postopkov in seveda novih tehnologij.
Koliko strokovnjakov imate trenutno zaposlenih v razvojnem oddelku in kako pridobivate nove strokovnjake za razvojno delo ? Ali svoje strokovnjake vzgajate sami, jih privabljate iz akademske sfere, uvažate iz drugih držav ali kako drugače? V konstrukciji in razvoju je trenutno 7 zaposlenih, sicer pa imamo v podjetju tudi lastno razvojno skupino, v kateri je 12 raziskovalcev in 3 strokovni sodelavci. Za stalen razvoj podjetja je potreben tudi razvoj v sami tehnologiji, proizvodnji in drugih segmentih podjetja, tako da je število zaposlenih, ki so tako ali drugače posredno vpleteni v razvoj, bistveno večje. Večina našega kadra je rasla skupaj s podjetjem. Imamo kar nekaj posebnosti, vsaj kar se tiče
Primer obdelave Iz ene vodilnih slovenskih orodjarn:
Rezkar 581.0100.1000 fi 1,0 R0,5 Material 1.2767, kaljeno na 58 Hrc Rezkalnl HSC center Vpetje z nakrčevanjem
Število vrtljajev n = 30.000/min pomik f = 1000 mm/min globina reza,
prekrltje ap = ae = 0,02 mm
Čas rezkanja 17h 12 min Pot rezkanja 918,66 m Obraba čela rezkarja 0,027 mm
Na voljo je katalog rezkarjev Zecha v slovenščini s cenikom.
Naročite svoj brezplačni Izvod!
SCHMIDT
PREDANI USTVARJANJU REŠITEV
Prodajni partner v Sloveniji: SCHMIDT HSC, d.o.o. Kidričeva 25 - 3000 Celje tel. 03 4900 850 fax. 03 4900 852 e-mail: infb@hsc-schmidt.si spletna stran: www.hsc-schmidt.si
orodij za zapiralno embalažo in orodij za zabrizgavanje folije, saj konkurence na tem področju na domačem trgu nimamo.
Čemu namenjate največji poudarek pri razvojnem delu?
Glede na to, da mora biti razvojno delo inovativno in prilagojeno sami proizvodnji ter da gre za razvoj izdelkov, orodij in procesov, največji poudarek dajemo aplikativnim znanjem.
Kolikšen je povprečen čas osvajanja novega izdelka, torej od naročila do prodaje na trgu, na programu zapork?
Nov izdelek osvojimo med 4 in 20 tedni, odvisno od zahtevnosti izdelka. Na področju zapiralne embalaže smo za hitro odzivanje na potrebe trga razvili koncept pilotskih orodij, kjer v 4 do 5 tednih od idejne zasnove stranki dobavimo realen izdelek, ki smo ga zmožni izdelovati v serijah do 100.000 kosov. Za osvajanje zahtevnejših velikose-rijskih orodij pa potrebujemo približno 20 tednov, vključno z nulto serijo. Tako orodje
Nekaj večjih projektov na področju razvoja orodij za proizvodnjo zapiralne embalaže:
-	96-gnezdno orodje z odvijanjem za izdelavo koničnih zapork s produktivnostjo 200 milijonov kosov zapork letno
-	48-gnezdno popolnoma toplokanalno orodje za izdelavo »stand-up« zapork s produktivnostjo 100 milijonov kosov letno
-	48-gnezdno orodje za izdelavo navojnih ram za laminatne tube s produktivnostjo 100 milijonov kosov letno
-	12-gnezdno orodje za izdelavo »flip top« zapork z integriranim zapiranjem izdelkov na orodju
je na primer 96-gnezdno orodje za tip zaporke z navojem - mehanizmom za odlivanje za vsako zaporko.
Katere tehnologije uporabljate v vašem podjetju? Imate katero patentirano?
Patentiranih tehnologij nimamo, uporabljamo pa tehnologije, kot so injekcijsko brizganje termoplastov, injekcijsko pihanje termoplastov, tiskanje, zabrizgavanje folije.
8 gnezdno popolnoma toplokanalno orodje za zaporke s prepogibom (»flip-top« zaporke) z mehanizmom odvijanja in zapiranja zapork na orodju.
Koliko v vašem podjetju uporabljate informatizacijo in avtomatizacijo?
Lani smo v proizvodnjo vpeljali nadzorni proizvodni sistem, ki med drugim omogoča sledljivost delu v proizvodnji, pri skladiščenju in logistiki ter zajema in zbira podatke o teh procesih. Omogoča nam hitro zbiranje podatkov o delu na posameznih strojih, izkoriščenosti strojev in nas hkrati opozarja na napake. Sistem omogoča izboljšanje produktivnosti, je pa na koncu od izpeljanih ukrepov odvisno, ali bomo napake in postopke, kjer bi produktivnost lahko še povečali, izpeljali ali ne.
Katere tehnologije ste v zadnjih dveh letih uporabili za dvig produktivnosti in zmanjšanje proizvodnih stroškov?
V podjetju redno obnavljamo tehnološki park z boljšimi, hitrejšimi in natančnejšimi stroji, tako da v podjetju nimamo stroja, ki bi bil starejši od 10 let.
Katere investicije v tehnologije pričakujete v prihodnjih dveh letih?
Načrtujemo investicijo v tehnologijo dvo-komponentnega brizganja, ki je za zdaj še ne podpiramo, ter v tehnologijo tiskanja, saj že razvijamo celotne sklope embalaže, tako da bi strankam ponudili še popolnejše storitve. ■
Prevent Global zadovoljen z rezultati
V slovenjgraškem koncernu Prevent Global so glede na zahtevne tržne razmere in izvedeno racionalizacijo zadovoljni z lanskim poslovanjem. Ocenjeni prihodek Preventa Global znaša 253 milijonov evrov in je za približno petino nižji od prihodka leta 2005, pričakovani neto dobiček pa bo za četrtino višji kot leta 2005 in bo znašal približno 3,2 milijona evrov, je povedal predsednik uprave podjetja Jože Kozmus.
Če želi Prevent Global, ki se v skladu s strategijo osredotoča na osnovno dejavnost proizvodnje avtomobil-
skih sedežnih prevlek, še naprej rasti in obdržati približno 16-odstotni tržni delež pri proizvodnji avtomobilskih sedežnih prevlek v Evropi, mora slediti smernicam v avtomobilski industriji. Ta seli proizvodnjo v Vzhodno Evropo, severno Afriko in Rusijo, vselej pa so prisotne tudi napovedi o odpuščanju, je dejal Kozmus.
»Treba bo vložiti veliko napora, da ostanemo konkurenčni,« poudarja prvi mož Preventa Global, ki računa na nadaljevanje oživljanja avtomobilske industrije. V Prevent Globalu
predvidevajo, da se bo proizvodnja na vseh sedanjih lokacijah nadaljevala v podobnem obsegu, čeprav se zmanjšanju zmogljivosti v Sloveniji po Kozmusovih besedah ne bo mogoče izogniti. Ob tem je pojasnil, da bodo letos namesto predvidenih 15 odstotkov število zaposlenih verjetno zmanjšali za približno šest odstotkov oz. da bodo v slovenskih tovarnah odpustili med 150 in 200 zaposlenih. Lani je Prevent v slovenskih tovarnah število zaposlenih zmanjšal za 329. ■
Naša orodja so sestavljena iz več kot 100 različnih delov
Orodjarna podjetja SIBO G. s 34 zaposlenimi nudi podporo matičnemu podjetju z izdelavo in servisiranjem visokoproduktivnih orodij za proizvodnjo izdelkov zapiralne embalaže in orodij za izdelke tehnične plastike. Bistvena značilnost orodij so relativno kratki cikli brizganja v proizvodnji in aplikacije z odvijanjem navojnih trnov (proizvodnja zapork) pri izdelkih za osebno nego, za kozmetično in farmacevtsko industrijo. Pogovarjali smo se z vodjem orodjarne Boštjanom Kalanom.
Boštjan Kalan, vodja orodjarne v podjetju SIBO G., d. o. o.,
Ali izdelujete orodja le za matično podjetje ali jih tudi prodajate? Če jih, kolikšna je prodaja doma in kolikšna na tujih trgih?
Malo orodja izdelujemo za lastno proizvodnjo, več pa za prodajo na trgu. Za trg jih izdelamo približno 75 odstotkov. Nekaj teh orodij ostane v našem podjetju, čeprav jih izdelamo za drugega naročnika, nekaj pa jih izdelamo, preizkusimo, potrdimo in izvozimo. Za zunanje naročnike večinoma izdelujemo orodja za tehnične izdelke, za zapiralno embalažo pa predvsem za lastno podjetje, saj so tako sinergistični učinki (orodje in proizvodnja) znanja, vloženega v orodje, največji.
Za katere panoge torej prodate največ orodij?
Zunanjim naročnikom nudimo predvsem orodja za tehnične izdelke, raznovrstna ohišja za elektroindustrijo, telekomunikacijsko industrijo, kozmetično in farmacevtsko ter živilsko in kemično industrijo. Ravno tako se povečuje proizvodnja orodij za avtomobilsko industrijo. Naši glavni kupci so skupina SIEMENS CH, HAGLEITNER A, EBMPAPST, INTRA LIGHTING ... Posredno izdelujemo orodja tudi za številna znana podjetja, kot so ATOMIC, POLAR, SWISSTELECOM in drugi.
Katere so posebnosti orodij, izdelanih v orodjarni SIBO?
Za vsa orodja iz naše orodjarne je značilna visoka kakovost izdelave in dolga doba uporabnosti v proizvodnji. Posebnosti orodij, izdelanih za lastno proizvodnjo, je
kar nekaj, predvsem se lahko pohvalimo z visokoproduktivnimi orodji za embalažo, ko imamo na primer do 96 gnezd v enem orodju. Tako orodje je lahko sestavljeno iz več kot 100 različnih delov, vseh sestavnih delov pa je več kot 1.500. Razen vijakov in standardnih delov vse druge sestavne dele izdelamo v lastni orodjarni.
Pri orodjih z integriranim odvijanjem navojnih trnov smo sami razvili nekaj načinov odvijanja. Ravno tako je za optimalno delovanje bistveno temperiranje oziroma hlajenje orodij, kamor vlagamo velik del naše energije. To je še posebno pomembno pri visokoserijskih orodjih, kot so vsa orodja za zapiralno embalažo, ki morajo omogočati visoko ponovljivost med samim procesom. Sistem hlajenja smo delno razvili sami, največ del našega know-howa pa je, kako ob ustrezni kakovosti čim hitreje hladiti ter tako skrajšati cikel in povečati produktivnost v proizvodnji.
Zelo pomembna je tudi izbira orodnih jekel, ki morajo biti pravilno obdelana in površinsko zaščitena. Temu namenjamo posebno pozornost in sodelujemo s podjetjem Balzers, ki je eden največjih poznavalcev te tehnologije.
Na katera orodja za proizvodnjo zapiralne embalaže ste v podjetju še posebno ponosni in kolikšno ceno tovrstna orodja dosegajo na trgu?
Poleg že omenjenega 96-gnezdnega orodja se lahko pohvalimo z 8- in 12-gnezdnim orodjem za tako imenovano zaporko FLIP TOP, to so zaporke s prepogibnim pokrovč-
kom, ki jih ob visokokakovostnih oblikovnih delih in odvijanju odlikuje mehanizem za zapiranje pokrovčka v samem orodju, še preden se izdelek izmeče iz orodja. Poleg tega je orodje zgrajeno modularno, kar pomeni, da se ob precej enostavnem posegu lahko zamenja nekatere oblikovne dele. Tako dobimo več različic istega izdelka, ki je lahko poliran, hrapav, zaokrožen, ima različne odprtine za iztis gela itn. Na trgu taka orodja dosegajo cene med 160 in 180 tisoč evri, trenutno pa jih v Evropi dobro izdela le nekaj orodjarn.
Izdelujete tudi orodja za tehnično plastiko. Za katere materiale gre?
Vedno več izdelkov se zaradi lažje in cenejše izdelave izdeluje iz »plastike«. Zato se v zadnjih letih na trgu pojavlja vse več novih materialov, različnih sestavin in raznih dodatkov, ki se jih določa glede na zahtevo končnega izdelka. Razvoj novih materialov je tako hiter, da jim je izredno težko slediti.
Orodja za tehnično plastiko so običajno maloserijska, omogočati pa morajo izdelavo tolerančno in geometrijsko zahtevnih izdelkov. Tovrstna orodja delamo vedno po naročilu kupca, običajno tudi materiale izbere naročnik. Tehnični materiali so običajno PBT, PP, PA6, PA66, ABS, PC z dodatki steklenih vlaken ali brez njih.
Kako je s posodabljanjem strojnega parka?
Tako kot v proizvodnji tudi v orodjarni veliko vlagamo v nove stroje. Lani smo kupili nov CNC-stroj za brušenje okroglih delov znamke Kellenberger, rezkalni CNC-center Micron, stroj za fino »glajenje« oblikovnih delov - podobno peskanju, v skupni vrednosti 320 tisoč evrov. Ravno tako smo letos kupili še nekoliko večji rezkalni CNC-stroj Micron, ki bo dobavljen marca.
V orodjarni imamo poleg proizvodnje dva stroja za injekcijsko brizganje, ki sta namenjena le preizkušanju orodij. To nam omogoča, da narejena orodja takoj preizkusimo, hkrati pa zaradi preizkušanja novih orodij ne zaustavljamo proizvodnih procesov v proizvodnji.
Društvo mehatronikov in poklic mehatronik
V današnjem času se podjetja srečujejo s problemom pomanjkanja strokovnih in multifunkcionalnih kadrov. Ta problem se je najprej pokazal na področju vzdrževanja vse bolj zahtevnih in avtomatiziranih naprav. Poklic mehatronik je postal redni del formalnega izobraževanja, pritegnil pa je tudi pozornost mladih. Vrzel pomanjkanja kadrov bo trajala dobrih deset let, do takrat pa se bodo podjetja morala zadovoljiti s kadri, ki bodo na trgu delovne sile na voljo. Društvo mehatronikov s svojim poslanstvom namerava zgraditi most med šolami, ki izobražujejo mehatronike, in delodajalci, ki ta poklic potrebujejo.
Ključne besede: mehatronik, kadri, izobraževanje, društvo
Mag. Evgen Zgoznik
Tradicionalna izobraževanja tehničnega znanja se izvajajo na strokovnih področjih strojništva, elektrike, elektronike in računalništva. Vsako od teh izobraževanj temelji na dobrem poznavanju neke stroke, druga področja pa se le omenijo in se jim v okviru izobraževalnih programov ne posveča večje pozornosti. Tako že z izobraževalnim programom med strokovnjake postavimo funkcionalne pregrade, ki jih pozneje spremljajo na njihovih delovnih mestih in zmanjšujejo njihovo učinkovitost. V današnjem času glo-balizacije pa notranje neučinkovitosti podjetjem zmanjšujejo konkurenčno prednost. Zato se moramo usmerjevalci sprememb ravnati po organiziranem izboljševanju notranjih učinkovitosti (t. i. kaizen). To narekuje izboljševanje vseh dejavnosti v organizaciji: izdelkov in storitev, proizvodnih procesov, trženja, tehnologije, izobraževanja kadrov in informacijske tehnologije. Če se hočemo nenehno izboljševati, moramo določiti, kaj je uspešnost. Ena ključnih opredelitev uspešnosti so zaposleni v podjetju.
Ker sem se te težave začel zavedati že zelo zgodaj, sem z Univerzo v Mariboru, s Fakulteto za strojništvo, sodeloval v pobudi za nov poklic mehatronik. Sem velik zagovornik novega poklica, saj bomo z njim podrli funkcijske pregrade med starimi strojniki, električarji in programerji. Poklic je zanimiv in vsestransko uporaben, saj izobraževalni proces združuje znanja mehanike, elektrike, elektronike in računalništva. Mehatronik operater je nastal iz potrebe po učinkovitejšem, kakovostnejšem in bolj strokovnem rokovanju s stroji in napravami v proizvodnih procesih. Med izobraževanjem se operaterji naučijo
naslednjih veščin: ustreznega tehničnega znanja, komuniciranja, timskega dela, razumevanja standardov in navodil, skrbi za svoje zdravje, čiščenja strojev in delovnega okolja. Uporaben je za delo operaterja v
UČNI SKLOPI
Kakovost	u o 3 _	«
Timsko delo	II Z_	
Kultura organizacije	o£ o III	
Inovativnost	J u > u o s nO	g
Varno delo	Z Z S a 5 = o £	<č
TPM, 5S	Pi E	m
		
MEHATRONIK OPERATER
Prikaz procesnega izobraževanja mehatronikov
proizvodnih procesih, servisih in celovitem vzdrževanju objektov, strojev in naprav. Razvila se je celotna vertikala formalnega izobraževanja, zato imamo danes že inženirje mehatronike.
Programi so napisani, mladi pa se proti pričakovanju v velikem številu odločajo za ta poklic. Čakata nas dva zelo trda oreha:
1.	naučiti učitelje in profesorje novih pristopov poučevanja in vzgoje mehatronikov, saj mora izobraževanje temeljiti na procesnem pristopu, in
2.	prepričati delodajalce, da je mehatronik operater kader, ki lahko na enem delovnem mestu zamenja dva delavca (bivšega električarja in ključavničarja) in mu je zato treba dodeliti višjo plačo.
V slovenskem prostoru politiki in profesorji z univerz pogosto poudarjajo, da
moramo univerze povezati s proizvodnimi procesi. Žal se te misli prepočasi uresničujejo, znanje univerz pa je še vedno zaprto v laboratorijih, po katerih se sprehajajo roboti, ki so sami sebi namen, namesto da bi v proizvodnem procesu izdelkom dodajali vrednost.
\ Zaradi vseh naštetih problemov ' * smo ustanovili Društvo mehatro-nikov, katerega osnovno poslanstvo je pomagati poklicu mehatronik, da ga bodo otroci sprejeli za svojega. V osnovnih šolah smo izvedli že nekaj predstavitev tega poklica, ki so bile / dobro sprejete, saj smo staršem in /	otrokom kot strokovnjaki pomen
ter uporabnost novega poklica preprosto razložili. V nadaljevanju svojega dela se želimo povezati z vsemi srednjimi šolami in univerzami, kjer se izvaja poklic mehatronik, in preko svoje informacijske mreže pomagati dijakom in študentom pri izvajanju obvezne prakse, pisanju diplom ter iskanju zaposlitve. Ko bomo imeli vzpostavljeno to informacijsko mrežo, bomo imeli dovolj trdno izhodišče za zgraditev resničnega mostu med šolami in podjetji. V nadaljevanju svojega poslanstva bomo izdelali programe za mentorje v podjetjih, ki bodo usposabljali bodoče mehatronike. V tem projektu bodo sodelovali Center za poklicno izobraževanje, Gospodarska zbornica in vsi člani društva.
Vabimo vse, ki želite pomagati poklicu me-hatronik in sodelovati v poslanstvu društva, da se nam pridružite. Več o društvu lahko izveste na naši spletni strani www.drum.si, kjer se lahko tudi včlanite vanj. ■
Mag. Evgen Zgoznik je predsednik Društva mehatronikov - DRUM
zastopa in prodaja: HYUNDAI AVTO TRADE D.o.o.
Brnčičeva 45, 1231 Ljubljana - Črnuče Tel.: (01)530 77 20 Faks: (01) 530 77 22
Partner za CNOobdelavo in robotizacijo
ROMI "E line"
Družina CNC-stružnih centrov ROMI "E line":
-	Modularna izvedba, tipi izvedb:
-	od: 1 vreteno, 1 revolver
-	do: 2 vreteni, 2 revolverja, Y-os, rotacijska orodja
-	Krmilnik: FANUC
-	Standardna oprema za fleksibilno delo, MANUAL GUIDE i, Fanuc
ROMI "M line"
Družina "TEACH IN" stružnic ROMI "M line":
-	Modeli od M 420 do M 1300
-	Krmilniki: SIEMENS, FANUC
-	Standardna oprema za fleksibilno delo, Manual Turn, Siemens, MANUAL GUIDE, Fanuc
ROMI "D line"
Družina CNC-vertikalnih obdelovalnih centrov ROMI:
-	Velikosti do: X 1250 mm, Y 610 mm
-	Krmilniki: SIEMENS, FANUC
-	Standardna oprema za fleksibilno delo, SHOPMILL, Siemens, MANUAL GUIDE i, Fanuc
CNC-stružni centri "HYUNDAI-KIA'
Družina CNC-stružnih centrov HYUNDAI-KIA:
-	Serije: SKT100/200, SKT15, SKT21, SKT28...
-	Krmilnik: FANUC
-	Oprema za fleksibilno delo: Manual Guide i, Fanuc
Vertikalni in horizontalni obdelovalni centri "HYUNDAI-KIA"
Obdelovalni center za kompleksno obdelavo HYUNDAI-KIA SKT2500MT
- Velikosti do: X 2450 mm, Y 900 mm ■ Krmilnik: Fanuc
Roboti "FANUC ROBOTICS"\ Integriran VIZUALNI SISTEM
Družina vertikalnih obdelovalnih centrov HYUNDAI-KIA:
Družina horizontalnih obdelovalnih centrov HYUNDAI-KIA:
-	Dvo-ali večpaletna izvedba
-	Velikosti mize: 400x400, 500x500, 630x630 mm
-	Krmilnik: Fanuc
CLEANMIST sistem filtracije zraka: - Oljne megle delovnega prostora stroja.
Kako do nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) mehatronik/mehatroničarka
Različne poklicne poti odraslih (neformalno izobraževanje) in trg dela sta pripomogla do spoznanja, da šole (formalno izobraževanje) niso edini vir pridobivanja znanja, ampak so postale le eden od posredovalcev znanja. Priznavanje samo šolskega znanja bi pomenilo, da veliko znanja odraslih ostaja neprepoznavno in neizkoriščeno. V Sloveniji je sprejet zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah. Cilj zakona je omogočiti odraslim pridobitev javno veljavnega dokumenta (potrdilo oz. certifikat) za znanja in spretnosti, ki so si jih med drugim pridobili tudi z delovnimi in življenjskimi izkušnjami. S certifikatom se izkazuje strokovno znanje in usposobljenost odraslega, da lahko opravlja poklic na neki ravni zahtevnosti. S certifikatom se ne pridobi višje ravni poklicne izobrazbe. Med druge nacionalne poklicne kvalifikacije se je uvrstila tudi nacionalna poklicna kvalifikacija skrbnik/skrbnica procesnih naprav - mehatronik/ mehatroničarka. Poklic je vzbudil veliko zanimanje pri delodajalcih, delojemalcih in izobraževalnih ustanovah.
Liljana Miloševič
V slovenskem prostoru se o poklicu mehatronik piše in govori že dobri dve leti. Mehatronik združuje znanja in veščine s področja strojništva, elektronike, informatike ter avtomatizacije. Zato je za delodajalce in delojemalce postal zanimiv. Za delodajalce zato, ker želijo lastniki in menedžerji podjetij zaposlovati strokovnjake, ki imajo znanje ter veščine obvladovanja sodobne proizvodne in storitvene tehnologije, za delojemalce pa predvsem zato, ker so se na svoji poklicni poti srečevali ter delali na omenjenih področjih dela in si s tem pridobili znanja, spretnosti in kompetence, da bi si lahko pridobili naziv mehatronik. S pridobitvijo naziva mehatronik operater pa si na trgu delovne sile ustvarjajo konkurenčno prednost.
Na področju vzdrževanja se je poklic mehatronik pojavil kot idealna izbira, saj izpolnjuje vsa novodobna pričakovanja po večfunkcijskem znanju, ki jih pred vzdrževalce postavljajo novi vzdrževalni koncepti (celovito produktivno vzdrževanje, v zanesljivost usmerjeno vzdrževanje ...).
Čeprav gre za poklic prihodnosti, ki ga izobraževalni sistem začenja podpirati na vseh ravneh izobraževanja, pa je ravno vzdrževanje tisto, ki ta poklic nujno potrebuje že nekaj časa.
Pot do novega poklica
1. Vsak zainteresiran, ki si želi pridobiti NPK skrbnik/skrbnica procesnih naprav - mehatronik/mehatroničarka (v nadaljevanju kandidat), se mora prijaviti v posto-
Mehanika oz. Elektro-
strojništvo mehanika Elektronika
Informacijska tehnologija
Medfunkcijska usmerjenost
pek preverjanja NPK pri pooblaščenem izvajalcu za postopek preverjanja in potrjevanja NPK skrbnik/skrbnica procesnih naprav - mehatronik/mehatroničarka. Trenutno je pet pooblaščenih izvajalcev (www. nrpslp.org):
-	ICA Izobraževalni center za avtomatizacijo, Mestni trg 18, Slovenske Konjice
-	Šolski center Velenje, Trg mladosti 3, Velenje
-	Srednja šola Ravne na Koroškem, Koroška cesta 10, Ravne na Koroškem
-	Srednja šola Krško, Cesta krških žrtev 131, Krško
-	Tehniški šolski center Nova Gorica, Cankarjeva 10, Nova Gorica
Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK organizirajo izpeljavo postopkov preverjanja ter potrjevanja poklicnih
kvalifikacij, po potrebi pa tudi usposabljanje in izobraževanje.
Naj opozorim, da morajo biti kandidati stari najmanj 18 let oziroma so lahko tudi mlajši, če jim je potekel status dijaka ali vajenca in imajo ustrezne delovne izkušnje.
2.	Pri pooblaščenem izvajalcu kandidatu dodelijo svetovalca, ki mu pomaga izpolniti prijavo in mu pomaga ter svetuje pri izdelavi osebnega strokovnega portfelja glede na katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti skrbnik/skrbnica procesnih naprav - mehatronik/mehatroničarka. Portfelj je zbirna mapa z različnimi oblikami dokazil, na primer:
•	potrdilo o delovnih izkušnjah,
•	spričevalo o formalni izobrazbi,
•	potrdila o udeležbi v programih neformalnega usposabljanja in izobraževanja (npr. opravljeni tečaji ali seminarji),
•	referenčna pisma (npr. priporočilo delodajalca),
•	članki,
•	priznanja,
•	izdelki,
•	videoposnetki,
•	fotografije ipd.
3.	Ko svetovalec oceni, da je kandidatova vloga popolna, izvajalec zahtevo uradno pošlje na Državni izpitni center za imenovanje komisije za potrjevanje in preverjanje NPK. Izvajalec in imenovana komisija se dogovorita glede na javno razpisan rok o preverjanju in potrjevanju zbirnih map.
4. Komisija pregleda zbirno mapo (portfelj) in ugotovi:
a) Kandidat izpolnjuje vse pogoje, ki so opredeljeni v katalogu standardov strokovnih znanj in spretnosti. Izvajalec o tem obvesti kandidata in mu v osmih dneh izda CERTIFIKAT.
b. Kandidat ne izpolnjuje vseh pogojev, ki so opredeljeni v katalogu standardov strokovnih znanj in spretnosti. Komisija določi nalogo za praktično preverjanje NPK. Izvajalec o tem obvesti kandidata, določi kraj in datum praktičnega preverjanja ter sestavo komisije.
5. Kandidat lahko praktično preverjanje opravi USPEŠNO ali NEUSPEŠNO.
a.	Če kandidat praktično preverjanje opravi USPEŠNO, mu izvajalec izda CERTIFIKAT.
b.	Če kandidat praktično preverjanje opravi neuspešno, mu izvajalec izda odločbo o neuspešnem opravljenem preverjanju. Če kandidat meni, da postopek preverjanja in potrjevanja NPK ni bil izveden pravilno, lahko na Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve poda ugovor. Ministrstvo imenuje komisijo za ugovore, in če se kandidatov ugovor potrdi, se imenujejo novi člani komisije za potrjevanje NPK.
O tem se obvesti kandidata, ki je podal ugovor, in izvajalca. Izvajalec nato ponovno izvede preverjanje in potrjevanje NPK.B
Literatura:
/1/ Mag. Jelka Kozjak Jezernik: Postopek preverjanja in potrjevanj nacionalnih kvalifikacij, Zloženka. Državni izpitni center (RIC), junij 2006
/2/ http//www.ric.si
/3/ http//www.ris.cpi.si
/4/ http//www.gov.si/mddsz
Liljana Milosevic,
Cinkarna Celje, d.d.
Odprtje nove Cimosove tovarne v Vojvodini zasenčila nesreča
Koprski Cimos je začetek leta zaznamoval z odprtjem nove tovarne v Vojvodini, kjer je svoj več kot uspešen nastop pred poltretjim letom začel z nakupom Livnice Kikinda. Dan po odprtju novega obrata za avtomobilske dele v Sečnju pa je v obratu Nodularni liv, ki posluje v okviru livarne v Kikindi, žareči liv hudo poškodoval tri delavce, od katerih je eden pozneje umrl.
Koprska družba je poleg kikindske livarne, ki se zdaj imenuje Livarna Cimos, v Vojvodini kupila še nekaj podjetij, napoveduje pa tudi nove naložbe. Decembra 2005 je prevzela IMT Fabriko otkovaka
v vzhodnem vojvodinskem kraju Jaša To-mič, še pred tem pa tovarno FAM v bližnjem Sečnju, ki jo je posodobila in januarja uradno odprla njene obrate.
Odprtja obratov tovarne FAM v Sečnju sta se udeležila predsednik uprave koprskega Cimosa Franc Krašovec in srbski minister za gospodarstvo Predrag Bubalo. Kot je povedal Krašovec, bodo v Sečnju izdelovali črpalke za avtomobile znamke Cimos, Volkswagen in Peugeot. Naložba je znašala več kot 16 milijonov evrov, tovarna pa bo zaposlovala približno 100 delavcev. Prvi človek Cimosa je še povedal, da bodo
v bližnjem Jaši Tomiču do konca leta 2008 prav tako odprli obrat za izdelovanje avtomobilskih delov, ki naj bi zaposloval okrog 300 delavcev.
Cimos je posodobil tudi obrat v Livarni Kikinda, ki jo je prevzel jeseni leta 2004. Uradno sicer nikoli ni bilo znano, koliko je Cimos odštel za livarno. Vladni predstavniki so ob privatizaciji podjetja iz Kikinde zatrjevali, da so livarno prodali za pol milijona evrov, vendar naj bi Koprčane z vštetimi naložbami in prevzetimi dolgovi dejansko stala približno 100 milijonov evrov.
Namizna proizvodnja
ZAJEMI	OBDELAJ	IZDELAJ
Strategija vzdrževanja v slovenskih elektrodistribucijskih podjetjih
Slovenska javna podjetja za distribucijo električne energije so bila ustanovljena z odlokom vlade konec leta 1990. Proces družbenih sprememb je zajel vsa področja, vključno z distribucijo električne energije. Obratovanje in vzdrževanje v javnih podjetjih distribucije spadata v dejavnost javne službe, saj so javna podjetja distribucije javna služba. Ta v veljavnih pravnih ureditvah držav predstavljajo zbir tistih dejavnosti, ki so nujno potrebne za delovanje in razvoj družbe. Zaradi družbenega pomena se javne službe opravljajo s poseganjem države. Obratovanje in vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega sistema sta najpomembnejši dejavnosti distribucijskih podjetij. Poleg naprav, njihove izdelave in medsebojne povezanosti imajo pomembno vlogo tudi pravni predpisi in smernice, ki predstavljajo normativni del dejavnosti.
Bojan Luskovec
V preteklosti problematika vzdrževanja ni bila tako raziskana oziroma obravnavana kot problematika obratovanja. Elektrodi-stribucijska podjetja so z globalnega vidika sestavni del nestabilnega, bolje rečeno, hitro spreminjajočega se gospodarskega okolja. Kljub naravnemu monopolu, ki ga elektrodistribucijska podjetja v gospodarski družbi imajo, se morajo hitro prilagajati okolju.
Distribucijski elektroenergetski sistem je sestavljen iz raznovrstne opreme, ki jo v osnovi delimo na električni in gradbeni del. Narava sistema samega, za katerega je značilna velika prostorska razpršenost, pogojuje nekoliko prilagojene organizacijske prijeme vzdrževanja, kot npr. v tovarni, za katero je značilna skoncentriranost naprav na eni lokaciji.
Na podlagi raziskave, ki smo jo pred nedavnim izvedli v vseh petih slovenskih elektrodistribucijskih podjetjih, lahko na splošno ugotovimo, da se v vseh elektro-distribucijskih podjetjih izvajajo tri vrste vzdrževanja:
-	kurativno vzdrževanje (popravilo po okvari),
-	preventivno, načrtovano vzdrževanje in
-	vzdrževanje, osredotočeno na zanesljivost (RCM).
RCM (Reliability-Centered Maintenance)
RCM je kratica za Reliability-Centered Maintenance. Ker je prevod originalne oznake vzdrževanja v uporabi nekoliko neroden ali včasih celo različno razumljiv, bomo v nadaljevanju uporabili kar originalno kratico RCM.
Kurativno vzdrževanje je pogosto posledica višje sile, nemalokrat pa sta vzroka za nenadne okvare dotrajanost in neprimerno vzdrževanje. Delež kurativnega vzdrževanja bi sicer lahko ugotovili iz morebitne statistike posredovanj ob okvarah, vendar nas je zanimal predvsem delež preostalih zvrsti vzdrževanja, ki bi posledično zmanjšale delež kurativnih posegov.
Načrtovano vzdrževanje lahko enačimo tudi s preventivnim vzdrževanjem. Namen takega načina vzdrževanja je zmanjšanje verjetnosti nastanka odpovedi sestavnega dela naprave ali sistema, kar se doseže z ustreznimi posegi, ki se izvajajo po vnaprej opredeljenih merilih. Zasnova načrtovanega vzdrževanja (tudi vzdrževanje po času) se v slovenskih elektrodistribucijskih podjetjih največ uporablja, čeprav mu sodobnejši načini z večjo učinkovitostjo vzdrževanja predstavljajo izziv. Kljub temu ima za nekatere elemente in sisteme določene prednosti. Temelji na časovno skrbno izdelanem voznem redu za vsak element sistema in z njim povezano opravilo.
Opravila imajo svojo frekvenco. Na frekvenco se veže perioda vzdrževanja, ki se razteza od dnevne periode do večletne periode. Proces vzdrževanja torej temelji na koledarju, ne glede na stanje naprav. Pri tem lahko pride tudi do čudnih ukrepov, ko npr. element pri enoletni periodi vzdrževanja takoj po vzdrževanju izklopimo, ker je v rezervi, nato pa po enem letu ponovno opravimo vzdrževalna dela, ker tako zahteva periodika.
Perioda vzdrževanja se določa na podlagi srednje pogostosti okvare elementa. Tako dobi vsak element svojo dinamiko vzdrže-
vanja. Ta pristop se v praksi elektroenergetskih podjetij uporablja že dalj časa. Načrtovano, lahko mu rečemo tudi časovno opredeljeno vzdrževanje daje v splošnem zadovoljive rezultate, a včasih stroškovno ni najbolj učinkovito, saj naprave po navadi ne obratujejo do konca življenjske dobe.
Večina obratovalno-vzdrževalnih dejavnosti se načrtuje v mesečnih, polletnih in letnih intervalih. Vzdrževanje v enakomernih časovnih intervalih predpostavlja, da se ne glede na dejansko stanje naprave investira v vzdrževanje. Seveda bi bila to idealna rešitev, če bi bile vse naprave vzdrževane na ta način, saj je naprava tako vedno v dobrem stanju, njena razpoložljivost je zelo visoka, vendar pa je tak način tudi zelo drag.
Načrtovano vzdrževanje samo po sebi zagotavlja visoko razpoložljivost sistema. Vprašanje pa je, ali je ob tem res dosežen optimum stroškovne učinkovitosti ob doseganju določene razpoložljivosti. Načrtovano vzdrževanje se izvaja, če finančni proračun za vzdrževanje in investicije ni omejen.
Zato je mogoče zagovarjati pomembnost podatkov o delovanju naprav pri odločanju o njihovem vzdrževanju. Ta napotek elek-trodistribucijskim podjetjem že nakazuje uporabo napovedovanega ali RCM-vzdr-ževanja. Tako npr. ni treba opravljati vsakoletne revizije kvalitetnega odklopnika, če ni opravil kritičnega števila izklopov v normalnih obratovalnih stanjih ali izklopov kratkostičnih tokov.
Dejavniki RCM-vzdrževanja
Zaenkrat je v elektrodistribucijskih podjetjih še zelo majhen delež RCM-vzdrževanja.
□ □dim 27.
■ knnfpipnra d porijEtniStn in innvianju maribor
Vzgajanje
prvakov

Vil
inovativnosti in podjetnosti
ne zamudite
21. in 22. marca 2007 v Mariboru.
KAKO IZSTOPITI IZ POVPREČJA -
ČESA SE LAHKO NAUČIMO OD INOVATIVNIH PODJETIJ
Izbrana slovenska podjetja bodo predstavila učinkovite prijeme pri motiviranju zaposlenih in spodbujanju inovativnega, podjetniškega delovanja.
dr. Cvetka Tinauer, podjetnica in direktorica, EBA Boštjan Troha in TiborKlajnšček, direktor in član tirna, ZootFly Miloš Šturm, direktor za razvoj in strateške projekte, Hidria Matjaž Čemažar, vodja razvojnega področja, Domel dr. Iztok Kramberger, raziskovalec, Univerza v Mariboru
KO HITRA RAST NE OGROZI PODJETNIŠKEGA DUHA -ZGODBA NIZOZEMSKE GAZELE TOPDESK
Wolter Smit, podjetnik in predsednik uprave nizozemskega podjetja TOPdesk, bo na primeru svojega podjetja dokazal, daje kljub hitri rasti in zaposlovanju mogoče ohraniti prilagodljivo podjetniško kulturo in inovativen podjetniški duh.
TRIMO V SLOVENSKEM VRHU INOVATIVNOSTI -ZAKAJ IN KAKO JIM JE USPELO
Tatjana Fink, glavna direktorica Trima in ena najuspešnejših slovenskih menedžerk, bo predstavila, kako v podjetju iščejo inovativne rešitve, kateri so ključni motivacijski mehanizmi pri tem in kakšne učinke prinašajo podjetju.
USTVARJANJE PODJETNIŠKE MISELNOSTI -NOVE PARADIGME IN METODE
Nove paradigme in metode pri ustvarjanju podjetniškega potenciala v akademskem okolju bo predstavil prof. Alain Fayolle, vodja Entrepreneurship Research Centre, EM LYON - Ecole de Management de Lyon, Francija.
informacije in prijave na http://www.podim.org 20 % popusta za prijave in plačila do 23. februarja 2007!
Organizatorji:
		Ì||j|j||
Finance	i	* *
Generalni pokrovitelj:
^.Nova KBMc
Nova Kreditna banka Maribor
Glavni pokrovitelji:
4 E RA
Osrečujemo. Povezujemo. Razvijamo. Smo.

SMART'
COM
Osrednji partnerji:
Microsoft Bisnode
V 0 ft® Business Facilitator

"■st:;».-.
HEUREHaiOB TEHNOLOŠKA A-MREŽAjMf
=s=sr	ici-ViJ»
I Republika Slovenija
CEED
Wolter Smit
Tatjana Fink
prof. Alain Fayolle
Dejavniki, značilni za RCM, so:
-	vzdrževanje na podlagi statističnih podatkov o delovanju,
-	na podlagi poročil o delovanju zaščite,
-	na podlagi rezultatov meritev in preizkusov ter
-	na podlagi rezultatov diagnostike.
RCM se pogosto šteje kot oblika obvladovanja tveganja, zato nekateri v to vključujejo tudi koncept povečanega tveganja zanesljivosti oskrbe z električno energijo. V resnici temu ni tako, saj RCM temelji na zaneslji-vostnih karakteristikah in se vzdrževanje izvaja na tisti opremi, ki ima potencialno največji vpliv na zanesljivost oskrbe.
RCM je bil uveden v ameriški civilni letalski industriji v zgodnjih šestdesetih. Metoda se je razvijala kot odgovor na hitro naraščajoče vzdrževalne stroške, slabo razpoložljivost ter zaskrbljenost nad učinkovitostjo tradicionalnih, časovno naravnanih vzdrževalnih metod.
RCM je zasnovan tako, da omogoča stalne izboljšave strategije vzdrževanja. Če je primerno zasnovan, so njegove prednosti kmalu opazne v boljšem poslovanju. Čeprav bi moral biti RCM vpleten v številne funkcije v organizaciji, se po navadi izkaže, da je preveč tehnično orientiran.
RCM je najboljši kompromis med stroški za vzdrževanje in razpoložljivostjo naprave. Strategija RCM ne temelji na manjši razpoložljivosti oskrbe z električno energijo, ampak sredstva za vzdrževanje najprej nameni elementom omrežja, ki bistveno pripomorejo pri oskrbi z električno energijo. Zato je mogoče izboljšati zanesljivost sistema. Razpoložljivost bo največja takrat, ko se bo sredstva najprej investiralo v elemente, ki največ prispevajo k nedobavljeni oz. negenerirani energiji oz. imajo največjo pomembnost za ves sistem. Razpoložljivosti sistema ni mogoče učinkovito povečevati brez upoštevanja rezultatov zanesljivostnih analiz sistema.
Investiranje kjer koli v elektroenergetskem omrežju bi gotovo povečalo razpoložljivost sistema, vendar globalno gledano to ne bo nujno optimalno za celoten sistem. RCM pa omogoča sistematično identifikacijo tistih točk, kjer je treba najprej investirati, da se doseže najvišja razpoložljivost za celoten sistem. Zato ta metodologija usmerja investiranje v pravo smer, kar neposredno omogoča zvišanje razpoložljivosti.
Cilj metodologije je ob omejeni količini sredstev za investicije in vzdrževanje maksimirati razpoložljivost ali pa ob zadostni razpoložljivosti zmanjšati stroške investicij in vzdrževanja na minimum.
Ključna slabost dosedanjega pristopa k vzdrževanju je v tradicionalnem načrtovanem vzdrževanju, ki ima za posledico mnoge nepotrebne posege na elementih sistema ter posledično izklope odjemalcev električne energije. Zaradi neuporabe dejavnikov, ki so značilni za RCM, so vzdrževalna dela prepuščena subjektivnim izkušnjam in temu primerno pogosto neučinkovita.
TPM - Total Productive Maintenance
Vrhunec med znanimi strategijami vzdrževanja je celovito produktivno vzdrževanje,
ki je prevod angleške kratice TPM - Total Productive Maintenance (TPM). Zaradi morebitnih različnih interpretacij prevoda bomo v nadaljevanju uporabljali kar originalno kratico TPM.
TPM je kontinuirano izboljševanje strategije, ki zajema vsa področja organizacije. Temelji na izkušnji, da problemi na opremi ali sistemu izhajajo iz nenačrtovanih dogodkov, ki zavirajo načrtovan proces. Odprava napak na opremi je zapleteno področje ravno zaradi miselnega vzorca »jaz delam, ti popravljaš«. Zato delavci in operaterji nimajo čuta za lastništvo opreme in njeno stanje. Podobno reagirajo tudi vzdrževalci, ki nimajo čuta za razpored proizvodnje. Ni toliko pomembno, koliko sistem ali naprava zmore, pomembna je njena učinkovitost v sodelovanju z osebjem, ki s sistemom ali napravo upravlja. Torej gre za doseganje maksimalne produktivnosti pri danih pogojih.
Na sliki smo smisel TPM ponazorili s produkcijsko krivuljo. Predpostavimo, da sistem deluje najbolje (B) pri optimalno izbranih dejavnikih (A), ki lahko vplivajo na sistem. Pri tem smo zanemarili oziroma ne upoštevamo možnih zunanjih dejavnikov, ki tudi lahko kvarno vplivajo na sistem (vreme, nesreče ipd.). Dobro delovanje sistema ozi-
B	
	IZPAD SISTEMA
/	A
obviadljivi dejavniki, ki vplivajo na obratovanje sistema: ljudje, stanje opreme, ipd
Prikaz izpada sistema na produkcijski krivulji
Tecos seminarji s področja Proizvodnja orodij v prvi polovici leta 2007
Datum	Naslov	Predavatelj
08. marec	Prototipne tehnologije (orodja in izdelki)	Gregor Kladnik, Igor Drstvenšek, Jože Weingartner
12. in 13. april	Tečaj poliranja orodij 1	Dieter Lucht - JOKE
26. april	Digitalizacija in obratno inženirstvo	Samo Gazvoda, Luka Botolin, Boštjan Žagar
10. maj	Vakuumsko spajkanje in lasersko varjenje	Janez Tušek
24. maj	Sodobni postopki zaščite površin orodij in strojnih delov	Peter Panjan, Miha Čekada
31. maj	Tuširanje orodij	Igor Uršic OMNIA -MILLUTESIL
7. junij	Programiranje CNC strojev	Ivo Pahole, Mirko Ficko
13. in 14. september	Tečaj poliranja orodij 2	Dieter Lucht - JOKE
4. oktober	Izdelava struktur v orodja - jedkanje, erodiranje	* ESCHMANN
8. november	VHO - Visoko Hitrostna Obdelava v TRDO in v MEHKO ter specifičnosti obdelovalnih strojev za te namene	Janez Kopač
Uvoz, izvoz, inženiring, zastopanje in prodaja orodjarskih in produkcijskih strojev za obdelavo kovin
Rezkalno brusilni center z ločenima zalogovnikoma orodij in obdelava pod vodno zaveso. Na voljo je v vseh velikostih.
Orodjarski dvosteberni precizni obdelovalni centri v 3-, 4- in 5-osni izvedbi
CNC - samoučne stružnice vseh velikosti primerne za orodjarje.
Precizni avtomatski brusilni stroji v klasični in CNC-izvedbi.
Dvostebmi obdelovalni center, prilagojen orodjarstvu, 18.000/20.000 vrt/min.
Tehnični opis:
Kompaktna monolitna konstrukcija ohišja, vsa vodila na X-, Y- in Z-osi so kotalna, na vsaki osi je od 4 do 6 kotalnih vodil, odvisno od velikosti stroja, velika dopustna obremenitev delovne mize, osnovna vrtilna hitrost je 18.000 vrt./min, hitrost pomikov na vodilih je od 36 do 12 m/min, oljno hlajenje kroglastih vodil na X- in Y-osi, menjalnik orodja je ločen od delovnega prostora, natančnost pozicioniranja je 0,004 mm/300 mm, natančnost ponovljivosti je 0,002 mm/300 mm, osnovni krmilnik je Simens, možna izbira tudi drugih krmilnikov.
65 (CONO 30-40) 80 (CONO 50)
Orodjarski vertikalni center. Stroji so na voljo v vseh velikostih od 600 do 1500 mm.
Modeme pregibne hidravlične preše v klasični ter NC- in CNC-izvedbi, vseh velikosti.
Multiplikatorji vrtilne hitrosti, kotne glave in ostala oprema O.M.G. za rezkalne stroje in obdelovalne centre.
udimo tudi:
vseiste obdelovalntt^rojev ■ -W, za mmo^vgtiko sfg^o proizvodnjo, ter strojè^^Éblikovanje pločeffipe: 1 prafbne prSBpškarje, krivilnjg^oieitcl.
TEHNOTRON d.o.oT
Sedež podjetja: Ukmarjeva 16, Komerciala: Obala 105, 632 Portorož, Tel.: 05/ 677-9060, Faks: 05/ 677-9064, E-pošta: tehnotron@siol.net, Internet: www.tehnotron.si, Predstavnik: Andrej Švagelj, Medvode, Donova 7b, Tel./faks: 01/361-5228
roma izpad sistema je torej povezan z angažiranostjo in ne samo količino dejavnikov.
Ena bistvenih razlik je, da so pri metodah vzdrževanja, ki so bile že opisane, vključujejo le zaposleni v proizvodnji in vzdrževanju, z metodo TPM pa se odgovornost do učinkovitega delovanja sistema prenese na vse. Uvedba in delovanje sistema TPM mora biti poslovna strategija vodstva podjetja.
Uporaba metodologije oziroma ravnanje zaposlenih v smislu TPM bi omogočilo, da se posamezni parametri skupne učinkovitosti (razpoložljivost, zmogljivost in kakovost) dvigajo proti 100 odstotkom. Navedeni parametri so skupni vsem procesom, tudi poslanstvu in dejavnosti elektrodistri-bucijskih podjetij.
Iz literature, ki se ukvarja z vzdrževanjem in obratovanjem v elektrodistribucijskih podjetjih, ter iz podatkov, ki smo jih pridobili z raziskavo, smo ugotovili, da je v obravnavanih podjetjih večinoma prisotno načrtovano vzdrževanje. Ključna slabost takega načina vzdrževanja so mnogokrat nepotrebni posegi na elementih sistema ter posledični izklopi odjemalcev električne energije. Nova tehnologija opreme in novi tehnološki pristopi, ki se ponujajo vzdrževanju, pogosto kar nasilno rušijo tradicionalno strategijo vzdrževanja v obravnavanih podjetjih. Ugotovili smo, da so elektroenergetske naprave v distribucijskih podjetjih primerne za vzdrževanje, ki je osredotočeno na ugotavljanje zanesljivosti naprav. Privzeta strategija in uveljavitev RCM je tudi podlaga za možen prehod na TPM v prihodnosti.
Na podlagi raziskave smo ugotovili, da so energetske naprave v elektrodistribucij-skih podjetjih primerne za RCM. Z uvedbo RCM je vzporedno utrta pot še za implementacijo TPM. Prav filozofija TPM pa ustvari tudi neposredno soodvisnost vzdrževanja in obratovanja.
Sprememba strategije vzdrževanja je potrebna zato, ker trenutno uveljavljeno preventivno vzdrževanje ne ustreza več porabnikom, okolju in razpoložljivi tehnologiji. Strategiji RCM in TPM smo izbrali tudi zato, ker nam nudita večje učinke vzdrževanja. Pri načrtovanju RCM uporabljamo funkcijo elementa, njegovo pogostost izpadov in razpoložljivost, ki temeljita na statističnih podatkih o delovanju elementa ali razreda istovrstnih elementov. TPM pa je kontinuirano izboljševanje strategije, ki zajema vsa področja organizacije. Temelji na izkušnji, da problemi na opremi ali sistemu izhajajo iz nenačrtovanih dogodkov, ki zavirajo načrtovan proces.
Zaradi močne prisotnosti tradicionalnega načrtovanega vzdrževanja se v bližnji prihodnosti verjetno ne moremo nadejati možnosti vpeljave TPM na področju slovenskih elektrodistribucijskih podjetij. Se pa ustvarjajo dobri pogoji za uvajanje RCM-vzdrževanja. Nekateri spodbudni kazalci so:
- Na nekaterih napravah se že daljše obdobje izvaja nadzorno opazovanje oziroma kontrolne meritve. Podjetja imajo odprta vrata za domače in tuje institucije, ki iščejo poligone za praktično dokazovanje učinkov novih tehnoloških prijemov pri vzdrževanju.
-	Odjemalci električne energije se vedno bolj zavedajo tudi svojih »pravic« do ustrezne kakovosti dobave električne energije, kamor spadajo tako nenapovedani izpadi kot tudi napovedani izklopi zaradi vzdrževalnih del. V primeru sporov glede upravičenosti izpadov in izklopov je mnogokrat dobrodošel tudi dokument, ki s certificiranimi meritvami prikazuje kondicijsko stanje naprave.
-	Nabava novih naprav kar se da sledi najnovejšim tehnološkim dosežkom na področju energetike. Nove tehnologije so že kar praviloma zgrajene za sistemu RCM-vzdrževanja. Prisoten pa je pomislek, da zaradi togosti pri javnih razpisih podjetje vedno ne uspe izbrati takih naprav, ki bi jih obratovalci in vzdrževalci želeli.
-	Vodstvo podjetij je naklonjeno uvajanju sodobnih načinov vzdrževanja.
Obstaja pa bolj ali manj upravičena bojazen, da zaenkrat še ne bo prišlo do bistvene spremembe načina vzdrževanja. Za distribucijska podjetja je namreč dobrodošlo pridobivanje sredstev za vzdrževanje na podlagi normativov, ki so značilni za načrtovano vzdrževanje. Mnogokrat je žal uspešno prikazovanje slabega stanja naprav ključ za pridobivanje večjih investicijskih sredstev na nekem območju.
Bojan Luskovec je zaposlen v podjetju Elektro Gorenjska d. d., kot vodja službe transporta električne energije in vzdrževanja.
Tecos blok seminar -	- Pločevina: Tehnologije		
Datum	Naslov	Predavatelj	
20. september	Sodobno načrtovanje postopkov preoblikovanja pločevine	Marko Ljevar, Tomaž Pepelnjak -	6 ur
21. september	Preoblikovalni postopki in njihove značilnosti	Tomaž Pepelnjak, Gašper Gantar -	- 4 ure
27. september	Sodobni postopki preoblikovanja pločevine	Gašper Gantar, Tomaž Pepelnjak -	- 6 ur
28. september	Preoblikovanje sodobne pločevine s povišano trdnostjo	Srečko Frumen, Tomaž Pepelnjak	- 4 ure
			
Mariborska livarna z milijonom evrov dobička
Nadzorni svet Mariborske livarne Maribor (MLM) se je seznanil z lanskim poslovanjem ter obravnaval in sprejel poslovni načrt za letos. Podjetje, ki je imelo še pred nekaj leti izgubo, je lani doseglo za dobrih 92 milijonov evrov prometa in nekaj manj kot milijon evrov dobička.
S tem je družba kljub hudi mednarodni konkurenci na vseh treh področjih poslovanja, to je proizvodnji aluminijskih ulitkov za avtomobilsko industrijo, bakrenih odkovkov in sanitarnih armatur, lanske prihodke v primerjavi
s predhodnim letom povečala za 42 odstotkov.
Sicer pa so se nadzorniki tokrat posvetili predvsem poslovnim načrtom za letos, ko poslovna skupina MLM načrtuje 103,1 milijona evrov realizacije, od česar nameravajo 77,3 odstotka realizirati na tujih trgih.
»Poslovni načrt za letos je zahteven, tako kot so bili tudi poslovni načrti v preteklih letih, ki pa smo jih kljub nekaterim neugodnim objektivnim okoliščinam, kot je bilo nepredvidljivo
in nenehno povečevanje cen kovin, vedno uspeli realizirati. Vendar pa so naši cilji v svoji ambicioznosti tudi zelo dosegljivi, pa tudi organizirani smo tako, da jih bomo lahko dosegli,« je po seji dejal predsednik uprave MLM Brano Žerdoner.
Prvi mož livarne je še poudaril, da bodo še naprej iskali notranje rezerve za povečanje produktivnosti, intenzivno pa bodo nadaljevali tudi internacionalizacijo proizvodnje s prenosom njenih posameznih delov na področja drugih držav. I
Tecos blok seminar - Pločevina: Materiali, Maziva, Orodja in stroji
Datum	Naslov	Predavatelj
15. marec	Osnove jekel	Ladislav Kosec, Alenka Kosmač ACRONI, Bricelj ACRONI - 4 ure
16. marec	Pločevina	Tomaž Pepelnjak - 4 ure
22. marec	Preoblikovalni stroji in pomožna oprema	Jurij Pratnekar - 6 ur
23. marec	Mazanje in čiščenje po preoblikovanju	Boris Kržan, Milan Kambič OLMA - 4 ure
29. marec * - predavatelj bo javljen	Preoblikovalna orodja naknadnov	Marko Ljevar, * - 6 ur
Podjetje Roboti o svojih izkušnjah z evropsko uradnico
Manjše mariborsko visokotehno-loško podjetje Roboti c.s. je konec januarja v okviru pobude Izkušnje v podjetjih gostilo predstavnico generalnega direktorata Evropske komisije za industrijo in podjetništvo Mario Spiliopoulou. Po njenih besedah je omenjeno podjetje, v katerem so trije zaposleni, ob novomeški Infotehni eno od dveh slovenskih, ki sodelujeta v seznanjanju Evropske komisije z delom v malih in srednje velikih podjetjih v Evropski uniji.
Direktor podjetja Roboti Saša Jevtič je povedal, da delujejo od leta 2005 in se ukvarjajo z razvojem varnostne robotike. Poudaril je, da je podobnih
podjetij na svetu deset, večinoma v ZDA in na Japonskem, medtem ko so v Evropi poleg njih le še francosko in večje nemško podjetje. Njihovi primarni kupci so varnostna podjetja, tudi sami pa se dogovarjajo z morebitnimi kupci v večjih transportnih in logističnih podjetjih. Čeprav so prototip izdelali šele novembra lani, se že lahko pohvalijo z namestitvijo prvega v enem od večjih mariborskih trgovskih centrov. Za sodelovanje pri evropskem projektu so se odločili, ker tako lahko predstavnike Evropske unije seznanijo s tem, v kakšnem okolju začnejo delovati tovrstna visokotehnološka podjetja, ter predstavijo svoje težave
in vizijo, zlasti v primerjavi s podobnimi ameriškimi podjetji, ki imajo boljše poslovne priložnosti. Kot je še dodal, upa, da bo Evropska komisija ta spoznanja izkoristila za to, da vsem svojim članicam naloži pripravo zakonodaje, ki bo omogočila lažje delovanje podjetij.
V omenjeni pobudi sodelujejo še podjetja iz Avstrije, Nemčije, Španije, Francije, Madžarske, Italije, Portugalske, Romunije, Velike Britanije in s Cipra, Evropska komisija pa bo kmalu objavila nov poziv k sodelovanju, s katerim bodo začeli predvidoma aprila 2007. |
%
UGS
Transforming the procesi of innovation
T
ITS
d.o.o.
industrijski tehnološki sistemi
Ruska I, 1000 Ljubljana tei.: 01/4300-323 info@its-plm.si www.its-plm.si
NX
Za najzahtevnejše uporabnike na področju industrijskega oblikovanja, 3D konstruiranja, FEM analiz in NC obdelav. NX Manager združi več delovnih mest v skupno bazo za vodenje revizij, izmenjavo in zaščito podatkov.
NX NASTRAN
Uün,^

Solid
Prijazen uporabniški vmesnik omogoča hitro učenje programa in je priporočjiva nadgradnja 2D sistemov.
Femap
Rezanje z laserjem in konkurenčnimi tehnologijami
Mag. Davorin Kramar dr. Mihael Junkar
Laserska obdelava je konec sedemdesetih let dosegla svojo zrelo dobo, čeprav so bili osnovni principi delovanja laserja znani že pred drugo svetovno vojno. Leta 1960 je bil izdelan laser na trdno snov (rubinski laser), sledili pa so mu plinski laserji (CO2, He-Ne, Ar itn.). Toda šele kombinacija laserja s krmilnim sistemom NC je laser privedla tudi v proizvodnjo. Danes se na področju laserskega rezanja največ uporabljajo CO2- in Nd-YAG-laserji. V zadnjih desetih letih gre razvoj predvsem v nove koncepte izvorov žarka, izboljšanje kakovosti žarka in s tem obdelave, v povečevanje robustnosti laserskih sistemov, zmanjšanje stroškov izdelave pri povečani moči laserjev in višje podajalne hitrosti ter vključevanje laserskih sistemov v velike računalniško krmiljene obdelovalne centre, ki so enako učinkoviti pri veli-koserijski proizvodnji kot pri hitrih spremembah v obliki in vrsti obdelovan-cev prototipne izdelave.
Značilnosti laserskega rezanja
Žarek, ki je izvor sevalne energije EL, je fokusiran na površino obdelovanca; tako dosežemo zadostno površinsko gostoto moči, da se material segreje, stali ali tudi upari. Material del laserske energije v obliki svetlobe določene valovne dolžine absorbira v obliki toplote, del jo odbije ER, del pa jo lahko tudi prepusti skozi. Absorbirana laserska energija EA služi kot toplota, potrebna za fazne spremembe materiala obdelovanca v območju interakcije. Pri laserskem rezanju skušamo zagotoviti razmere, pri katerih se material obdelovanca stali in odstrani, preden pride do pomembnega prevajanja toplote Epr v okolico reza. Izgube zaradi sevanja E in konvekcije E so zanemar-
J sev	1 kon
ljive. Energijsko bilanco laserskega rezanja prikazuje Slika 1.
V primerjavi s skupnimi značilnostmi termičnih postopkov je laserska obdelava povezana s pomembnim fizikalnim fenomenom, povezanim z interakcijo žarka z materialom obdelovanca. Najpomembnejše lastnosti materiala za lasersko obdelavo so:
1.	Lastnosti, povezane z absorpcijo, definirajo, kako dobro se energija svetlobe veže z nekim materialom. Te lastnosti so stanje površine, absorpcijski koeficient in reflektivnost pri valovni dolžini laserske svetlobe določenega izvora.
2.	Lastnosti, ki so povezane s prenosom toplote oz. toplotnim tokom v materialu in določajo temperaturno porazde-
litev. To sta predvsem toplotna prevodnost k in difuzija d, ki ovirata rezanje. Iz tega sledi, da z laserjem učinkoviteje režemo toplotne izolatorje (plastične mase, lesne izdelke, gume, tekstil ...) kot prevodnike (kovine). 3. Termodinamične lastnosti določajo količino energije (toplote), ki je potrebna za želene fazne spremembe v materialu, taljenje in izparevanje. To so predvsem gostota p, specifična toplota c, temperatura tališča Tt in vrelišča Tv ter talilna toplota Qt in izparilna toplota Q..
Ne smemo pozabiti tudi fizikalnokemijskih lastnosti, povezanih predvsem z reakcijami materiala na rezalne pline. Pri laserskem rezanju namreč v procesu sodeluje curek rezalnega plina. V primeru rezanja konstrukcijskih jekel s kisikom predstavlja eksotermna reakcija dodaten izvor energije Ekem (Slika 1). Po navadi plin dovajamo soo-sno z žarkom, v posebnih primerih pa tudi od strani ali s spodnje strani obdelovanca. Curek plina ima poleg fizikalnokemijskega učinka nalogo izpihovati raztaljeno gradivo iz rezalnega kanala. Zaradi pretoka plina lahko izgubimo del absorbirane toplote v obliki konvekcije E .
kon
Prav kombinacije intenzitete žarka in vrste ter tlaka rezalnega plina v povezavi z materialom obdelovanca nam določajo tri osnovne načine laserskega rezanja.

izoterma
cona
interakcije
EA + E^— Ep^. + Ep,+ E^ + E^,,
Slika 1: Energijske razmere pri rezanju z laserjem
A Lasersko sublimacijsko rezanje Večina materiala se z visoko intenzivnostjo laserskega žarka upari in odnese pod nizkim pritiskom inertnega plina (dušik in tudi stisnjen zrak med 10 do 100 kPa).
Materiali: les, papir, širok spekter umetnih mas, od kompozitov do keramike + majhna hrapavost na površini reza, majhno območje odvisno od toplote (HAZ1), visoka hitrost podajanja za zgoraj naštete materiale
-	za rezanje kovin na ta način je potrebna zelo veliko energija
B Lasersko talilno rezanje Material je segret in staljen z laserskim žarkom ter odnesen s tokom inertnega plina. Pri tem med plinom in obdelo-vancem ne pride do eksotermne reakcije. Za rezalni plin se uporablja predvsem dušik in argon pod visokim tlakom (1 do 2 MPa).
Materiali: visokolegirana in Cr-Ni-jekla, nikljeve legure, titanove zlitine + neoksidirana površina reza, majhna HAZ in oksidacija ob učinkoviti zaščitni atmosferi, t. i. »clean cut«
-	večja hrapavost površine reza zaradi staljenega materiala, nizka hitrost podajanja in zaradi velike porabe rezalnih plinov visoki stroški obdelave
DEBELINA [mm] KONIČNOST [mm] Ra [um]
1 3
5 10
15 20
0,02 0,05
0,07 0,10
0,13 0,16
0,5-1 0,5-2,5
1-3 3-6
5-14
8-16
Slika 2: Značilnosti laserskega reza v odvisnosti od debeline materiala (material St37)
C Lasersko plamensko rezanje Reaktivni asistenčni plin - kisik (približno 500 kPa) se uporablja za povečanje dovedene energije v obliki eksotermne reakcije in oksidacije (gorenja) materiala, segretega z laserjem.
Materiali: nizkoogljična jekla + oksidacija železa zviša absorpcijski koeficient za sevanje CO2-laserja na 90 %, eksotermno gorenje daje tudi do 70 % procesne energije; iz tega sledi visoka hitrost rezanja pri nižjih laserskih močeh - rezultati rezanja (jeklo : oksidna plast na površini reza), vendar brez bistvenih mehanskih sprememb
Značilnosti reza pri laserski obdelavi
Hrapavost Ra pri obdelavi z laserjem je zelo odvisna od materiala. Material določa, kateri način laserskega rezanja izberemo (sublimacijski, talilni ali plamenski). Na hrapavost še posebej vpliva debelina materiala (Slika 2). Ra se giblje med 1 in nekaj več kot 10 |im, v izjemnih primerih je tudi manj kot 1 |im (sublimacijsko rezanje polimerov). Koničnost reza u je definirana z odstopanjem realne konture reza od idealne pravokotne. Zaostajanje žarka R vpliva na dimenzijsko odstopanje, saj pri rezanju majhnih radijev prihaja do napake,
www.stama.de
www.chiron.de
www.emag.de
www.styLehlghtech.nl
B
www.lpw-reiniqungstechnik.de
ki je izrazita na spodnjem robu pločevine. Pri rezanju tankih pločevin ima zaostajanje majhen vpliv na odstopanje od želenih dimenzij. Obe značilnosti reza se pojavljata tudi pri drugih postopkih s koncentriranim izvorom energije, vendar sta prav pri laserskem rezanju najmanj izraziti. Na Sliki 2 so prikazane okvirne vrednosti za koničnost in hrapavost pri rezanju konstrukcijskih jekel v odvisnosti od debeline materiala. Na vrednost vplivata predvsem izvor laserskega žarka (moč, kakovost žarka, goriščna razdalja idr.) in mesto merjenja na površini
Za posamezno obdelavo pri določeni laserski moči je treba nastaviti naslednje parametre in jih nato ohranjati čim bolj konstantne:
•	lečo ustrezne goriščne razdalje,
•	višino gorišča,
•	šobo z najprimernejšo odprtino in višino reže med šobo in površino obdelo-vanca,
•	pretok asistenčnih oz. rezalnih plinov,
•	hitrost pomikanja.
Izbira teh parametrov je izkustvena, vendar so vrednosti za različne primere obdelave toliko podobne, da je za večino običajnih primerov mogoče nastaviti zadovoljive pogoje že po nekaj eksperimentih. Tehnologija zahteva izkušenega operaterja za vodenje in vzdrževanje sistema. S podajalnimi mizami povečamo stopnjo produktivnosti in zmanjšamo neproduktivne pripravljalne čase. Operater lahko tako med obdelavo oz. rezanjem odpremi predhodno serijo in pripravi novo.
Konkurenčni postopki
Področje materialov, ki jih lahko režemo z laserjem, je zelo široko. V tem pogledu je boljši rezalni način rezanje z AWJ2 (abra-zivnim vodnim curkom), vendar je postopek navadno veliko počasnejši pri rezanju
Slika 3: Tehnološko okno: »natančnost - hrapavost« za konturne postopke. Prekinjena črta predstavlja področja izjemno kakovostne obdelave posameznega postopka.
materialov na območju debelin, kjer postopka konkurirata. Rezanje z abrazivnim vodnim curkom je primerno za materiale, kjer je laser neučinkovit (reflektivni, krhki ali debelejši materiali). Tako se ni težko odločiti, kateri postopek izbrati za neki material, če sta na razpolago obe tehnologiji.
OFC3 - plamensko rezanje se največkrat uporablja za razrez konstrukcijskih jekel, vendar s tem postopkom režemo tudi nekaj drugih eksotermno-oksidnih kovin. OFC ni primerno za aplikacije, kjer se mora rezalni postopek hitro ustaviti in ponovno začeti; plamena in curka kisika namreč ne moremo enostavno prižigati in ugašati. Rez moramo začeti v sredini pločevine s prebijanjem startne luknje, kar povzroči eksplozijski izmet kovine in časovno zapoznitev za prebijanje. Glavna prednost plamenskega rezanja je zelo nizka
investicija v sistem v primerjavi z laserskim sistemom in drugimi rezalnimi napravami.
PAC4 - plazemsko rezanje je zelo učinkovit grobi postopek za razrez električno prevodnih kovin. Na razpolago je veliko različnih kombinacij plazemskih in zaščitnih plinov, ki jih lahko uporabimo, da izboljšamo rezalno performanco na različnih kovinskih materialih in aplikacijah. Ko komponente v nadaljevanju varimo, je geometrija reza celo prednost postopka, vendar je kakovost odrezane površine omejitev pri uporabi te tehnologije. Natančnost rezanja in kakovost površine reza ne konkurirata z laserskim rezanjem pri pločevinastem materialu in materialu v tankih ploščah. S tem namenom je razvito novo t. i. visokotolerančno plazemsko rezanje (HTPAC5). Ta postopek ustvarja kakovost laserskega reza na tanjših materia-
Obvestilo
5. posvet ACS in mednarodna poslovna konferenca
Hotel KOKRA, Kranj, 29. maj 2007
organizator:
Automotive Cluster of Slovenia Slovenski avtomobilski grozd
Posvetovanje:
S SODELOVANJEM IN UČINKOVITIM VODENJEM INOVACIJ DO USPEŠNE RASTI V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI
Konferenca:
M5DNAR0DNA ONE-ON-ONE POSLOVNA KONFERENCA
lih (do 10 mm) pri nižjih rezalnih hitrostih. Rezalne hitrosti so velike, vendar je postopek neprimeren za obdelavo nekovin.
Žična erozija (WEDM)6 zaradi tipičnih tehnoloških značilnosti pokriva področje najfinejše obdelave kovinskih oz. elektro-prevodnih materialov v majhnih serijah. Zadnje čase se obdeluje tudi neprevodna keramika, na katero je prej nanesen prevodni grafit. Kljub razmeroma nizki investiciji in strojni uri zaradi nizke hitrosti odnašanja konkurira drugim rezalnim postopkom le na področju grobe (v rangu laserske in AWJ) obdelave debelejših trših materialov.
Če povzamemo vse naštete značilnosti laserskega rezanja, jih primerjamo s konkurenčnimi oz. komplementarnimi postopki rezanja in predstavimo v tehnološkem oknu (Slika 3), ugotovimo, da je postopek laserskega rezanja nekoliko natančnejši od rezanja z abrazivnim vodnim curkom, za razred natančnejši od PBM in OFC, po drugi strani pa pri rezanju električno prevodnih kovin skoraj za razred manj natančen od WEDM.
Slika 4 prikazuje pregled uporabnih območij obravnavanih rezalnih postopkov. Pri pregledovanju diagrama lahko opazimo, da so laserski parametri in performanca zelo odvisni od materiala, ki ga režemo. Po drugi strani parametri rezanja z abrazivnim vodnim curkom ostanejo podobni za širok spekter materialov.
Tabela 1: Tehnološke značilnosti konturnih postopkov rezanja
	KARAKTERISTIKE	LASER	AWJ	OFC	PAC	WEDM
	vrsta energije	termična	mehanska	termična	el - termična	el.-termična
	natančnost pozicije [mm]	±0,011	?0,01	±0,1	±0,1	±0,0025
	natančnost obdelave [mm]	± 0,02*	±0,1 (0,03)	±1	±0,8 -3	±0,01 (0,005)
	hitrost odnašanja V=v« t [mm2/min] širina mostiča [mm] min. radij [mm]	7000"* 15000* >50000™* j	1800 do 25000' j	< 104 Y>15mm 4«104^ t>10cm	30000" 25000™ 2,5 -4,5 -104 " ti	500*" 1500"^
u §		0,1-0,4'	0,4-1,2	cca. 8 cca.3	u 1,5 -2	0,02 - 0,3
OH	min.izvrtina tf>[mm]	0,5 (0,05)'	1,2 -3 (0,5)	10	10	-
	širina reza [mm]	0,15 - 0,4	0,6-1,4	1-2	1,5 -8	0,-0,35
	omejitve: material debelina t [mm]	labsorpt 1 tapi, prevod. do25'	1-70(200)'	Ttiloki'-Ttil 3-1500	el prevoden 1-150	el prevoden 0,2-300 (500)
hrapavost Ra [um] koničnost u [mm] zaostale napetosti [N/mm2] HAZ [mm] zaostajanje R [mm] valovitost h [jam] srh [mm] izgled
0,4-7 0,02-0,2 (+)' 0,05 - 0,2 0,01f-0,lf 1-50 0,1-0,5 bleščeča
3-15
0,1 -0,25 (0)
» h500
0,01 (-0,151
3-100 0,03 - 0,07
peškami, maL
12,5 -25(6) 0,1 -2
(0,1) 0,3 -5 0,051 - 0,15« 100-2000 0,5-2
1,6 -8 (0,8) 0,1 -2 (+)' 0,25 - 4 0,05t-0,15« 2-50 0,5-2
0,8-1,3(0,4) 0,001
0,02
mat
1 - vrsta in debelina materiala zelo vplivata na veličino,org - organski materiali,Fe - nelegirana jekla, CrNi - legirana jekla, Ti, ref - odbojni materiali, T - temperatura vnetišča materiala obdelovanca, Tfd - temperatura tališča materiala obdelovanca, Ttalots - temperatura tališča nastalih oksidov, (+>,(->pred-znak napetosti; natezne, tlačne
Tabela 1 prikazuje kvantitativno primerjavo med konkurenčnimi postopki rezanja s stališča procesnih značilnosti in lastnosti odrezane površine. Največ pozitivnih ocen - prednosti zasledimo prav pri laserskem in rezanju z abrazivnim vodnim curkom. Slaba stran obeh postopkov so visoki investicijski in obratovalni stroški.
V dobrih tridesetih letih od njihovega odkritja so laserji postali večji, močnejši, hitrejši in jih je lažje uporabljati, bo-
AWJ 350
LASER 1000W
L5U
170 vsi materiali
organski materiali
konstrukcijska jekla rezalni plin: O,
Cr-Ni jekla rezalni plin: N2 visokotlačno rezanje
aluminij rezalni plin: N2 visokotlačno rezanje
I konstr. jekla Cr-Ni jekla
100 1000 debelinapločevine [nun]
Slika 4: Območja uporabe konturnih rezalnih postopkov za različne materiale
lje pa poznamo tudi zakone interakcije laserske svetlobe z materiali. Postalo je jasno, da je laser lahko ena od vrst obdelovalnega orodja, ki ima pred klasičnimi orodji več prednosti. Z razvojem nume-ričnega krmiljenja je laser postal kritična komponenta številnih avtomatiziranih sistemov. Danes je lasersko procesiranje konkurenčno s tehnološkega in tudi ekonomskega stališča ter nudi možnosti, ki si jih ob njegovem odkritju ni bilo mogoče predstavljati. ■
Mag. Davorin Kramar dr. Mihael Junkar
Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani
1	HAZ - Heat Affected Zone
2	AWJ - Abrasive Waterjet
3	OFC - Oxygen Flame Cutting
4	PAC - Plasma Arc Cutting
5	HTPAC - High Tolerance Plasma Arc Cutting
6	WEDM - Wire Electrical Discharge Machining
strojmst
križišč
Postavljamo nove trende uporabe argona. Z njim bistveno zvišujemo kakovost, produktivnost in s tem konkurenčnost proizvodov. Argon je nepogrešljiv in bistven za kakovost pri proizvodnji in površinski obdelavi kovin, obločnem varjenju in rezanju, proizvodnji žarnic, čiščenju površin nerjavnih jekel, strojegradnji, proizvodnji procesne tehnike, elektronike in stavbnih oken kot izolacijski medij ter pri mnogih drugih industrijskih panogah.
m
Vaš partner za tehnične pline!	MESSERE
Messer Slovenija d.o.o.
Jugova 20 2342 Ruše tel.: +386 2 669-03-00 faks: +386 2 661-60-41 info.si@messergroup.com www.messer.si
Part of the Messer World
Messer - plini in know-how za uspeh
Več kot 100-letne izkušnje, ekonomičen način oskrbe s široko paleto tehničnih in laserskih plinov, zagotavljanje sistemov za oskrbo in kompleten servis za montažo in vzdrževanje.
Že 15 let pod isto streho
Družba Messer Slovenija je bila ustanovljena aprila 1992 na temeljih bogatih izkušenj Messer Griesheima iz Frankfurta in Tovarne dušika Ruše; letos bodo torej praznovali 15-letnico skupne poti.
Nemške korenine segajo v leto 1898, slovensko znanje pa se je začelo uresničevati leta 1918; prvi proizvodi, ki so prišli iz Ruš, so bili kalcijev karbid, cianamid ter že takrat tudi dušik in kisik. Danes imajo proizvodne obrate v Rušah in tudi v Črnučah pri Ljubljani.
Messer pokriva 40 % slovenskih potreb po tehničnih plinih.
Poleg laserskih plinov in plinskih mešanic MEGALAS® ponujajo tudi lastne oskrbovalne sisteme SPECTRON®.
3500 zadovoljnih kupcev in pestra ponudba plinov
Podjetje razveseljuje 3500 zadovoljnih kupcev s celotno paleto tehničnih in specialnih plinov v Sloveniji in s tem pokriva več kot 40 % potreb slovenskega tržišča po teh proizvodih. Njihovi kupci so med drugim Revoz, Štore Steel, Lek, Krka, Inštitut Jožef Štefan, Trimo, splošni bolnišnici Celje in Maribor, Nuklearna elektrarna Krško in SCT. Poleg dobave tehničnih plinov pri njih najdete nešteto izvirnih tehnoloških rešitev za uporabo tehničnih plinov v praksi, inženiring storitve za to področje ter kompletni servis za montažo in vzdrževanje naprav za uporabo tehničnih plinov. Prisotni so na področju industrijske procesne tehnike, elektronike, varstva okolja, medicine, živilske industrije in farmacije.
Cisterne, jeklenke in On-Site naprave
Messer dobavlja številne industrijske pline v različnih agregatnih stanjih in stopnjah čistosti. V program dobave spadajo tudi ogljikov dioksid in gorilni plini, ki so pridobljeni iz drugih virov. Odvisno od potrebne količine in uporabe zagotavljajo različne sisteme za oskrbo - od jeklenke preko cisterne do On-Site naprave na vašem zemljišču.
Plini in plinske mešanice za industrijske laserje
Laser je danes postal nepogrešljiv tehnološki pripomoček pri obdelavi materialov. Danes se uporablja v večini industrijskih panog za rezanje, varjenje, graviranje, spajkanje, površinsko obdelavo ... Bistvo učinkovitega delovanja laserjev je nemotena oskrba in ustrezna čistoča plinov, zato vam v podjetju ponujajo paleto laserskih plinov in laserskih plinskih mešanic MEGALAS
Specializirani so tudi za izdelavo ustreznih centralnih oskrbovalnih sistemov za laserje iz programa SPECTRON , ki temeljijo na njihovem lastnem inženiringu in servisu.
Informacije
Messer Slovenija d.o.o.
Jugova 20, 2342 Ruše
tel.: 02/669 03 00, www.messer.si
Proizvodi so v različnih agregatnih stanjih in potrebam prilagojenih sistemih uporabe
Koncept strojev za precizno obdelavo z laserjem
Vse prej kot standardni
Medtem ko so laserski sistemi za obdelavo v makrodimenzijah že uspešno uveljavljeni tudi na trgu, so laserski sistemi za mikroobdelavo zaenkrat dosegli le majhen tržni delež. Vzrok: sistemi za mikroobdelavo so pogosto namenski in postavljajo posebne zahteve celotnemu konceptu stroja, od izvora žarka in njegovega vodenja, pozicionirnemu sistemu in krmiljenju. Danes se lahko laserska precizna mikroobdelava z novim konceptom strojev in inovativnim izvorom žarka v povezavi z dinamiko in natančnostjo povzpne v zmogljivejši razred.
Siegfried Paise
Po aktualni analizi trga si laserska branža do leta 2010 obeta najvišjo rast v precizni mikroobdelavi. Vzrok je v tem, da sta lasersko rezanje in varjenje že do sedaj dosegla visoko stopnjo prodora na trg. Tako si izdelavo karoserije v avtomobilski industriji brez robotov za lasersko varjenje komaj predstavljamo. Po drugi strani pa z razpoložljivimi izvori žarka v precizni mikroob-delavi trenutno ne dosega niti 50 odstotkov potenciala uporabe. Zato je prišlo do zahtev po novih aplikacijah, kar se je pokazalo kot razvoj novih izvorov žarka. Diodno črpani trdni laserji, diskasti in vlakenski laserji ter v zadnjem času pulzni laserji z ultrakratkimi pulzi omogočajo ne samo izdelavo vedno manjših delov in struktur z višjo natančnostjo, ampak odpirajo popolnoma nove izdelovalnotehniške aplikacije. V primerjavi s sistemi za lasersko rezanje pri makroobdelavi, pri katerih je strojni koncept v obliki portalne izvedbe s t. i. letečo optiko, pri laserski precizni mikroobdelavi ni univerzalno uporabnega koncepta stroja. V nasprotju z makroobdelavo morajo stroji ustrezati posebnim zahtevam konkretnih aplikacij in ne nazadnje tudi kupcu.
Aplikacija določa koncept stroja
Poleg lastnosti laserskega izvora in sistema za vodenje žarka na dosegljivo natančnost izdelave odločilno vplivajo novi delovni koncepti za pozicionirne sisteme in novo krmilje, dinamika obdelave, pa tudi repro-duktibilnost rezultatov obdelave. Če želimo z laserskim rezanjem doseči mikrometrsko natančnost, moramo izpolniti nekatere strojne in procesne zahteve. Tolerance izdelave preciznih delov načeloma dosežemo samo s trdnimi laserji, z najboljšo možno kakovostjo žarka. Na tem področju je do sedaj prevladoval z bliskavko spodbujan Nd-YAG laser.
Stroji za lasersko obdelavo se razlikujejo v sistemu za zagotavljanje relativnega giba-
nja med laserskim žarkom in obdelovan-cem. Pri strojnem konceptu za precizno obdelavo sta za konstantno fokusiranje žarka najugodnejša toga optika in premikajoči se obdelovanec. Dodaten problem predstavljajo tresljaji, ki nastanejo zaradi gibajočih se delov pozicionirnega sistema oziroma vplivov okolice. Vsi omenjeni dejavniki odločilno vplivajo na natančnost lasersko izrezanih delov.
Tresljaji nastanejo predvsem zaradi pogonov pozicionirnega sistema. Ker se pri vretenastih pogonih povozijo tipična resonančna območja, se tresljajem praktično ne moremo izogniti. Dinamika stroja je omejena z velikostjo premikajočih se mas oziroma inercije elementov za prenos gibanja (vreteno). Pomembno vlogo ima tudi trenje v vodilih in vretenih, pa tudi t. i. stick-slip efekt.
Podjetje LLT Applikation iz Ilmenaua se je specializiralo za precizno mikroobdelavo. Zaradi zahtev kupcev so v preteklih letih razvili nov koncept stroja za precizno mi-kroobdelavo, ki se precej razlikuje od konvencionalnih sistemov.
Neposredni planetni pogon brez mehanskih vodilnih elementov
Precizna laserska naprava »micro-cut 2000« predstavlja univerzalni strojni koncept za izdelavo preciznih delov na področju tankih pločevin. Še posebej jo zaznamujejo visoka dinamika, natančnost, visoka togost, fleksibilnost in ekonomičnost. Mehanskim tresljajem se izogne z ogrodjem stroja, v celoti izdelanem iz granita. Za pozicionirni sistem služi večkoordinatni neposredni po-
Slika 1: »micro-cut 2000«: inovativen pogonski koncept z večkoordinatnim neposrednim pogonom; na sejmu Laser 2005 je bila naprava prvič predstavljena z Yb-YAG disk-laserjem z močjo 50 W.
gon z delovnim območjem 200 x 200 mm. Opcija je tudi delovno območje 100 x 250 mm v oseh X in Y. Zračno uležajeni integrirani planetni drsnik je pozicioniran s tremi gibajočimi se koordinatami (X- in Y-translacija ter rotacija v ravnini mize) preko elektrodi-namičnega polja. Zaradi opisanega ne potrebujemo nobenega mehanskega elementa za vodenje. Optični inkrementalni merilni sistem zajema pozicijo v vseh treh koordinatah, in sicer z ločljivostjo v nanometrih. Natančnost pozicije v X- in Y-smeri doseže ±1 |im. Dosežemo pospeške 2 g in hitrosti do 500 mm/s. Osnova pozicionirnega sistema je luknjasta plošča, na katero je mogoče vpeti različne priprave. Alternativa je na osnovno ploščo montirana visokodina-
Slika 2: Trenutno najmanjša precizna laserska naprava za rezanje na svetu: »picro-cut« z vla-kenskim Yb laserjem in močjo 100 W
mična vrteča se os. Pri tem gre za prav tako neposredno gnan koncept. S tem dopolnilom lahko stroj izdeluje precizne cilindrične dele z visoko natančnostjo. Pozicionirni sistem je podrejen izvoru laserskega žarka s sistemom za vodenje žarka in s po višini nastavljivo rezalno glavo. Os Z omogoča z integriranim krmiljenjem lege fokusa pomik 250 mm.
Natančno krmiljenje gibanja z zmogljivim CNC-jem
Zmogljivo CNC-krmilje omogoča popolnoma sinhrono premikanje osi pri visokih hitrostih pomika z mikrometrsko natanč-
Slika 3: S poudarkom na dinamiki: precizna laserska naprava »MLA 500« z Nd-YAG laserjem, vzbujanim z bliskavico in močjo 150 W
nostjo. S tako imenovanim »Look-ahead« v vsaki točki poti zagotavlja enakomerne gibalne hitrosti tudi pri številnih kratkih gibih. Vodenje gibanja brez napak je doseženo s krmiljenjem hitrosti in pospeškov. Krmiljenje deluje tako pod G-kodo (DIN 66025) kot tudi HPGL-kodo.
Precizna obdelava z disk- in vlakenskimi laserji
V ta strojni koncept so bili do sedaj kot izvor žarka integrirani pretežno pulzni Nd-YAG laserji. Na laserskem sejmu v Münch-nu leta 2005 je bil ta strojni koncept prvič predstavljen tudi z Yb-YAG disklaserjem (Slika 1.) Z enakim konceptom pogona in krmiljenja je bil pod oznako »|icro-cut« razvit Yb vlakenski laser, ki je trenutno najmanjša in najkompaktnejša precizna laserska naprava na svetu. Tudi ta stroj je bil prikazan kot sistem prvega laserskega razreda na sejmu Laser 2005 v Münchnu (Slika 2.) Neposredno delovno območje in ogrodje pozicionirnega sistema sta pokrita z varnostno zaščito pred žarkom. Navzgor odpirajoča se pregrada z možnostjo vpogleda skozi steklo omogoča nemoten dostop do laserja, enostavno vpenjanje in izpenjanje obdelovanca, pa tudi nadzor obdelovalnega procesa. Območje izklopa stroja v sili in varnostna blokada pregrade skrbita za zadostno zaščito operaterja. Nadalje je bila razvita tudi univerzalna precizna obdelovalna naprava z delovnim območjem 500 x 300 mm2, z imenom »MLA 500« (Slika 3). Z zmogljivimi linearnimi motorji gnana precizna koordinatna miza, z zračnim ule-žajenjem in aktivnim vodnim hlajenjem, omogoča s svojim izredno togim vodenjem visoke pozicionirne in obdelovalne hitrosti ter odlične karakteristike pospeševanj. To opazimo tudi v visoki dinamiki. Pozicio-nirni sistem z Z-osjo in laser sta upravljana s CNC-krmilnikom. V CNC-krmilju je integriran logični programski krmilnik (PLC) za upravljanje različnih strojnih funkcij in tehnološke periferije. Sestavni del krmilja je tudi elektronski ročni poten-ciometer s funkcijo zasilne prekinitve delovanja, ki omogoča učenje programov in uravnavanje postopkov, pa tudi ročni pogon osi. Tudi ta strojni koncept lahko integrira različne, za precizno obdelavo ustrezne laserske izvore.
Široko področje uporabe precizne laserske obdelave
Glavna področja uporabe za precizno lasersko obdelavo so rezanje in vrtanje, površinsko strukturiranje in mikrovarjenje. Stroji so bili do sedaj uporabljeni predvsem na področju medicinske tehnike (im-
Slika 4: Precizni deli mehanske ure: izdelovalni ciklus miniaturnega zobnika znaša le 4 do 5 sekund.
plantati, kirurški mikroinstrumenti), mikro sistemske tehnike (vzmetni elementi, mikroreaktorji), finomehanike, elektronike (kontaktni elementi), precizne mehanike, letalske in vesoljske tehnike (posebni filtri), prav tako pa tudi v avtomobilski in orodjarski industriji (precizna in mikroorodja). S strojnima konceptoma »microcut 2000« in »|icrocut 2000« je pri majhnih preciznih delih in pločevini do debeline 0,5 mm mogoče doseči izdelovalne tolerance od ±3 do 5 |im. Novi izvori žarka dosežejo širino reza do 8 |im, kar se je še pred letom dni zdelo nemogoče. Sliki 4 in 5 prikazujeta precizne dele, izdelane s tem strojem. Slika 4 kaže nabor preciznih delov mehanske ure. Npr.: miniaturni zobnik lahko izrežemo v času med 4 in 5 s; za precizne filtrir-ne elemente izdelamo 200 mikrolukenj na sekundo. Prednost je v tem, da z laserjem lahko obdelujemo zelo različne materiale (nerjavno jeklo, titan, bron, trde kovine in še veliko drugih).
Slika 5: Precizni cevni deli za medicinsko tehniko: do ustrezne natančnosti z ekonomičnostjo izdelave
Pogled: novi izvori žarkov in precizni pozicionirni sistemi
Podjetje LLT se ni specializiralo samo kot podjetje za strojegradnjo preciznih sistemov za lasersko obdelavo, ampak tudi za izdelavo preciznih delov po naročilu kupc V tako izdelavo je vključeno osem stro
različnimi izvori laserskega žarka in učinkovita oprema za zagotavljanje kakovosti.
Razvoj proti vedno manjšim strukturam in sestavnim delom se nadaljuje z nezmanjšano dinamiko. Tako nastajajo vedno nove zahteve za čim bolj ekonomičen postopek izdelave takih delov in sklopov. Poleg že znanih novih izvorov žarka morajo tudi pozici-onirni sistemi in krmiljenja doseči te visoke zahteve. Za pozicionirne sisteme to pomeni, da bodo v naslednjih letih dosegli izboljšanje v natančnosti pozicioniranja na 0,1 |m. To samoumevno pogojuje nove generacije sistemov za precizno lasersko obdelavo, ki bodo aktivno temperaturno stabilizirani, stroji pa bodo delovali pri nespremenljivih in repro-duktibilnih klimatskih pogojih. Prav tako bo treba poiskati nove rešitve za krmiljenja in merilne sisteme za merjenje pomikov. Za krmiljenja to pomeni doseganje čedalje krajših časov delovnih ciklov v območju do 50 |m, ob reproduktibilnem obvladovanju visoko-dinamičnih obdelovalnih procesov.
Do sedaj prevladujoči pulzni trdni laser je dobil konkurenco v diodno črpanih disk-, vlakenskih in kratkopulznih laserjih. Prednost teh izvorov žarka je v njihovi odlični kakovosti žarka in visokih frekvencah pul-
Slika 6: SEM-posnetek strukture žilnih vsadkov: danes dosežene širine reza so do 8 pm.
zov, s čimer omogočajo zelo dinamične obdelovalne procese. Končno bo razmerje med ceno in učinkom odločalo o obsegu uporabe laserja v prihodnosti. Za področje uporabe v mikrostrukturiranju so prav tako ustrezni različni izvori laserskega žarka. Tu igra pomembno vlogo Excimer laser z valovnimi dolžinami v UV-območju. Za
Enostavno vzdrževani močni paket
Podjetje Rofin Sinar, Hamburg, predstavlja s »StarShape 600C« vzdrževanju prijazen zaprtocevni CO2-laser, ki doseže moč 600 W. Izvor laserskega žarka ne potrebuje nikakršnega zunanjega napajanja s plini in s tem zniža stroške obratovanja in vzdrževanja. Laser razpolaga z do dvema skenirnima glavama in doseže rezalne hitrosti do 20 m/s. Nekovinski materiali, kot so umetne mase, les, steklo ali karton, debeli od 1 do 3 mm, se obdelujejo hitro in brez težav. Visoka moč laserja, odlična kakovost žarka in hitre skenirne glave ustvarjajo pogoje za enor-mne obdelovalne hitrosti rezanja, strukturiranja ali vrtanja. Odločilna
prednost zatesnjenih laserjev sta poleg nepotrebnega zunanjega napajanja s plini tudi manjša zasedenost prostora in enostavnejše rokovanje. Galvanometrski odklonski sistem lahko z objektivi nastavi goriščno razdaljo med 100 in 300 mm. To omogoča obdelovalna območja do 210 x 210 mm2. Programiranje temelji na uporabniku prijazni, z grafičnim vmesnikom opremljeni zmogljivi programski opremi LaserCAD. Konture in parametri žarka so tako enostavno določljivi, t. i. uporabe On-the-Fly pa z optimalno nadgradnjo programske opreme dopuščajo krajše obdelovalne čase z visoko kakovostjo. ■
aplikacije v mikrostrukturiranju pa lahko ne nazadnje uporabimo tudi ultrakratko-pulzne laserje z dolžino pulza v piko- in femtosekundnem območju. Področje precizne in mikroobdelave z laserjem je tudi za prihodnost zanimivo področje razvoja novih izdelovalnotehničnih uporab in končno popolnoma novih proizvodov. ■
Rezanje mrežnih konstrukcij z vročežično plazmo
Podjetje Kjellberg Finsterwalde je razvilo novo tehnologijo za rezanje mrež in izdelkov z votlimi prerezi. Vročežična plazma (Hot-Wire Plasma) omogoča stabilno gorenje oblo-ka z dodajanjem žice v proces rezanja. V primerjavi z običajnim plazemskim rezanjem se s to tehnologijo povečata hitrost rezanja in stabilnost procesa. Tovrstno rezanje doseže hitrost rezanja do 1,1 m/min., kar je odvisno od vrste in debeline materiala, gostote mreže in zahtevane kakovosti. Pri tem znaša toleranca rezalnega kota do največ 4°.
Pri tem postopku plazma ne gori med katodo in obdelovancem, ampak med katodo in talečo žico (anodo), ki se dodaja v proces. Tako vzpostavljen oblok je popolnoma stabilen in omogoča daljšo dobo uporabnosti volframove katode.
Tehnologija rezanja z vročežično plazmo omogoča rezanje konstrukcijskega jekla, nerjavnega jekla, aluminija, in tudi kompozitnih materialov, sestavljenih iz kovine, betona in keramike.
www.kjellberg.de
Kategorija: Frezanje v trdo
material: 1.2343 (52-54HRC)
HERMLE Dinamičen, natančen, zanesljiv!
European High Speed Machining Award
1. mesto:
Hermle C 30 U
+/- 0,015mm:
konturna točnost na oblikovnem gnezdu
</= 0,3 Ra:
kvaliteta površine na vseh ravninah
0,5-0,6 Ra:
kvaliteta površine na delilnih ravninah
5-osni obdelovalni center
K HERMLE
tXViaano
A KITA MURA
CITIZEN
DMT
•	Zastopstva in prodaja novih strojev
•	Pooblaščeni servis
•	Prodaja in obnova rabljenih strojev
•	Šolanje
Siming, d.o.o.,
Jožeta Jame 12, SI-1000 Ljubljana
Tel. : 01 500 95 55 Fax.: 01 500 95 56
info@siming.si www.siming.si
I	laser v industrijskem okolju
Laser, plazma in vodni curek za rezanje debelejših pločevin
Meje so se premaknile
Preprosto pravilo, da je lasersko rezanje za tanjše pločevine, plazemsko, pla-mensko in rezanje z vodnim curkom pa za debelejše, že dolgo ne velja več. Visokomočnostni izvori žarkov z visoko kakovostjo žarka predstavljajo za laser z njegovo visoko kakovostjo in pravokotnostjo reza ter velikimi obdelovalnimi hitrostmi tudi za debelejše pločevine upoštevanja vredno in kljub višjim investicijam pogosto tudi gospodarno alternativo.
Pred desetimi leti je bilo lasersko rezanje še usmerjeno v območje debelin, manj kot 10 mm. Za debelino, večjo kot 10 mm, so se uporabljali tradicionalni rezalni postopki, kot so plazemsko, plamensko in rezanje z vodnim curkom. V tem času so se meje za različne rezalne postopke zelo premaknile. Lasersko rezanje si je z visokomočnostnimi laserskimi izvori, visoko kakovostjo žarka, optimirano procesno tehniko in izboljšanimi komponentami sistema zagotovilo vzpon.
V preteklem letu so ponudniki laserske obdelave PS-Laser z visokimi investicijami in kontinuiranim optimiranjem v podjetju in-
Z ustrezno napravo in ustreznim know-how-om lahko danes brezoksidno režemo nerjavna jekla, debeline od 0,5 do 40 mm.
tegrirane procesne tehnike za brezoksidno lasersko rezanje pločevine z visokomoč-nostnimi CO2-laserji občutno napredovali v sposobnostih rezanja vse večjih debelin obdelovanca in kakovosti površine reza. Na podlagi dolgoletnih izkušenj s talilnim brezoksidnim rezanjem z visokomočno-stnimi laserji ter nenehnega povečevanja zahtevnosti naročnikov se standardi v The-dinghousnu nenehno vzpenjajo. Prodor laserja na območje večjih debelin, ki so bile v domeni plazemskega, plamenskega in rezanja z vodnim curkom, odpira ponudniku laserske obdelave dodaten tržni potencial za lasersko rezanje, na primer pri masivnih prirobnicah, orodju drobilcev, podložnih ploščah ali funkcionalnih delih. Tu so v primerjavi z drugimi rezalnimi postopki poleg geometrijskih prednosti izkoriščene tudi stroškovne.
Za zanesljivo produkcijo laserskega rezanja debelejših pločevin uporablja PS-Laser sodobne rezalne laserske naprave z največjo možno izhodno lasersko močjo več kot 6000 W. V različnih dimenzijah - do superformata 2000 x 6000 mm, - lahko z visokomoč-nostnim CO2-laserjem tipa TLF proizvajalca Trumpf brezoksidno režejo ner-javno jeklo, do debelin 40 mm s kakovostjo, ki jo določa standard. Pomemben dejavnik je uporaba ino-vativnega sistemskega inženiringa - deloma zunaj-serijskega ali prototipnega sistema, ki angažirano deluje na celotnem delovnem območju.
Trajno zastavljen in dosegljiv cilj je poleg povišanih rezalnih hitrosti zmanjšanje srha na spodnjem robu pločevine. Zato je mehanska
Naprave za lasersko rezanje s 6000 W laserske moči in več so usmerjene k rezanju debelejših pločevin.
poobdelava, predvsem na zapletenih konturah, popolnoma ali vsaj zelo zmanjšana. Optimiranje procesa vodi pri kakovosti nerjavnih jekel, debelin do 20 mm, v fino brazdavost, pravokotnost in zanemarljivost srha rezalnega roba.
Bistvene prednosti laserskega rezanja, kot sta majhno toplotno vplivano območje in značilno izboljšanje natančnosti s pravokotnostjo reza, odpirajo z nadaljnjim povečevanjem laserske moči ter procesnega razvoja in razvoja komponent tudi nova področja uporabe ter perspektivne možnosti izdelave. Z dvigom kakovosti laserskega rezanja debelih pločevin so drugi rezalni postopki, kot so plazemsko in avto-geno rezanje ter rezanje z vodnim curkom, dobili dodaten konkurenčni postopek, na primer v težki strojegradnji in ladjedelništvu ter pri izdelavi velikih naprav. Slaba stran plazemskega rezanja se kaže v izdelavi lukenj in izrezov, ki so manjši od 1,5 x debelina materiala, in v visoki zaokroženosti reza pri majhnih spremembah konture reza.
Zvišanje želene laserske moči z ustrezno kakovostjo žarka neposredno omogoča doseganje višjih hitrosti rezanja. Skok s 5 kW na 6 kW vodi pri rezanju debelih nerjavnih pločevin tudi do ekvivalentnega povečanja najvišjih možnih hitrosti re-
zanj a. Če nam 5000-vatni laser omogoča realno hitrost rezanja 20-mm nerjavnega jekla z oznako 1.4301 pri nezapleteni konturi 400 mm/min., lahko s skokom v moči za 20 odstotkov povišamo hitrosti rezanja pri enaki kakovosti reza na približno 0,5 m/min. Izboljšano kakovost površine reza, predvsem pravokotnost in hrapavost reza, pridobimo z učinkovitejšim izpihovanjem taline, zvišano kakovostjo žarka in prilagojenimi procesnimi parametri. Med razširjenim plazemskim in termičnim rezanjem v skladu s standardom, ki določa meje in kakovosti, DIN EN 2310, obstajajo pomembne razlike. Medtem ko v kakovostnem polju standarda od 1 do 3 za hrapavost opazimo le majhna odstopanja, sta pravokotnost in toleranca naklona pri laserskem rezanju materiala, debelega 40 mm, za tri do desetkrat boljša od grobega plazemskega razreza.
Zahtevam kupcev po visoki geometrijski natančnosti, pravokotnosti reza z zmanjšano hrapavostjo in večji obdelovalni hitrosti so v podjetju PS-Laser z instalacijo devetih visoko-močnostnih laserskih naprav, med drugim s tremi linearno vodenimi napravami HSL 4002 C, z dvema rezalnima glavama in prvo nadfor-matno 6000-vatno rezalno napravo proizvajalca Trumpf, sledili od začetka leta 2003. Po tisoč delovnih urah, običajno v treh izmenah, lahko zanesljivost visokomočnostnega izvora žarka z modificirano sistemsko tehniko učinkovito dokumentiramo.
Učinkovita in perspektivna obdelava debelejšega nerjavnega jekla sledi iz omejenega območja parametrov in z dodatnim know-howom o postopku in procesu, potrebne pa so tudi ustrezne sistemske komponente. Pomembno postane podaljšanje največje goriščne razdalje na 10" in diferencirana nastavitev komponent rezalne glave, na primer stabilno vodenje rezalnega plina s stalnim visokim tlakom plina ali tudi lega in oblika rezalne šobe ter ustrezna termika leče.
Znane prednosti laserskega talilnega rezanja ne-rjavnih jekel, kot so pravokotnost, kakovostna površina reza, visoka geometrijska natančnost in velike hitrosti obdelave, se dobro kažejo tudi v zgornjem območju debelin in vodijo v izboljšanje konkurenčnosti pred drugimi, na prvi pogled ustreznejšimi rezalnimi postopki. Konvencionalna termična postopka rezanja (plazemsko in avto-geno plamensko) z oksidiranim koničnim robom (2 do 9°) in precej širši rez (4 do 10 mm) običajno potrebujejo dodatno vložen trud za mehansko poobdelavo z višjimi stroški izdelave. Rezanje z vodnim curkom z želeno stopnjo kakovosti lahko doseže enakovredne rezultate kot lasersko rezanje, vendar je signifikantno počasnejše in zato večinoma dražje.
O najboljšem postopku rezanja odloča vsak izdelek s svojimi specifičnimi zahtevami. Grobo in ugodno ustreza avtogenemu in plazemskemu rezanju, počasno in fino rezanju z abrazivnim vodnim curkom, precizno in atraktivno pa laserskemu rezanju. ■
Pravokotnost rezalnega roba pri debelini materiala 40 mm kaže jasne razlike med rezanjem s plazmo (zgoraj), vodnim curkom (sredina) in laserjem (spodaj).
Mobilno lasersko kaljenje - od zamisli do uresničitve
Za mnoga mala podjetja je bilo plamensko kaljenje do zdaj edina gospodarna metoda zaščite orodij za preoblikovanje pred obrabo. Kot odgovor na dolgoletne želje uporabnikov bo na trg vstopil postopek mobilnega laserskega kaljenja, ki izkorišča prednosti laserskega kaljenja brez zajetne stacionarne opreme. Z ročno vodeno napravo bo mogoče tudi podvojiti trdoto površine orodja iz litine, celo na težko dostopnih mestih.
Dipl. ing. Peter Kallage prof. dr. Heinz Haferkamp dipl. ing. Bernd Block dipl. ing. Christian Hennigs dr. ing. habil. Andreas Ostendorf
Orodja za preoblikovanje in rezalna orodja so mehansko zelo obremenjena, zato se močno obrabljajo predvsem na robovih in zelo obremenjenih površinah. Zato taka orodja kalimo. Mala in srednja podjetja najpogosteje uporabljajo plamensko kaljenje, saj do zdaj ni bilo drugih priročnih alternativnih postopkov. Med metodami za izboljšanje obrabne obstojnosti zelo obremenjenih orodij se je kot posebej primerno izkazalo lasersko kaljenje. Gre za na površino orodja koncentriran vnos energije, zato je z laserskim kaljenjem mogoče obdelovati površine orodij skoraj brez deformacij. Tako se zelo podaljša doba uporabnosti lasersko kaljenih orodij. Slabost aplikacij dosedanjih postopkov laserskega kaljenja je predvsem v tem, da zahtevajo kombiniranje s CNC-stroji ali roboti, s tem pa veliko napora pri programiranju in učenju. Stacionarna oprema ima zato omejeno področje uporabe, velikih obdelovancev pa sploh ni mogoče obdelovati oziroma jih obdelamo le s težavo z večkratnim pozi-cioniranjem. Če bi imeli na razpolago fleksibilen in od lokacije neodvisen sistem, bi odpadla transport in poravnavanje orodja na napravi. V hannovrskem laserskem centru (Laser Zentrum Hannover e. V., www. lzh.de) so zato kot zametek takega sistema razvili ročni poskusni nosilec.
Laser mora biti sposoben obdelati velike površine
V industriji se za povečanje trdote jekla uporabljajo različni postopki. Poleg termičnega kaljenja, kamor spada tudi lasersko kaljenje, je jeklu mogoče dodajati legir-ne elemente [1]. V industriji so se v sklopu termičnega površinskega kaljenja uveljavili štirje postopki: poleg najpogostejšega pla-menskega kaljenja še indukcijsko kaljenje, kaljenje z elektronskim snopom in lasersko kaljenje [2].
Pri laserskem kaljenju površina obdelo-vanca absorbira energijo žarka. Nastala struktura, njen položaj glede na laserski žarek in principialna shema poti žarka so prikazani na Sliki 2. Prikazan je tudi prerez kaljene sledi. V skladu s porazdelitvijo moči in prevodom toplote po kovinskem materialu je prekaljena globina na sredini sledi večja kot na njenih robovih, kjer po zaslugi temperaturnih gradientov prihaja tudi do prevoda toplote po površini.
Za obdelavo materialov so na voljo različni laserji, pri termičnem površinskem kaljenju pa so se kot toplotni viri uveljavili predvsem plinski CO2laserji in trdni Nd:YAG laserji. Zadnje čase se jim pridružujejo še visokozmogljivi diodni laserji in vlakenski laserji [3].
Pogoj za učinkovito kaljenje robov orodij je dovolj velika kaljena površina v eni obdelavi. Za to je potrebna delovna pega, ki je navpična glede na smer podajanja. Slabost običajnih sistemov, ki uporabljajo cilindrično lečo za oblikovanje delovne pege, je v nehomogeni porazdelitvi energije po površini obdelovanca. Cilindrična leča ima v središču veliko večjo intenziteto kot ob robu. S skenerjem je energijo laserskega žarka mogoče porazdeliti po površini obdelovanca, tako da dosežemo enakomerno segrevanje po širini sledi. Za to je dovolj že frekvenca skeniranja približno 50 Hz. Z nastavljanjem amplitude skenerja je mogoče tudi spreminjati širino kaljene sledi. Ročna naprava je konstruirana za največjo možno hitrost podajanja 500 mm/min. Optične komponente lahko usmerjajo laserski žarek, moči do 4 kW. Uporabljen je trdni laser, katerega
Slika 1: Poslovna zamisel - orodja za preoblikovanje bi lahko že kmalu kalili mobilni uslužno-stni kalilci z ročnimi laserskimi napravami.
Martenzit
Avstenit
Kaljena sled Delovna pega Obdelovanec
■S fc
xn O
g s 9 'C
&H W
i i g ^
■s.-i
o -s

nent. Notranjost ohišja se nadzoruje glede sipanja laserske svetlobe. Vodilo ASI nadzoruje signale senzorjev in upravlja tudi z vsemi delovnimi sredstvi, kot so hladilna voda in procesni plini.
Za preizkušanje ročne naprave so na voljo orodja za preizkušanje (material GGG-70L) z izbranimi robovi, na katere je mogoče postaviti ročno napravo. Preizkusi kaljenja so bili opravljeni na preizkušancih iz enakega materiala. Na Sliki 3 je jasno prepoznavna utrditev ob robu preizkušanca. Globino prekalitve, ki je bila izmerjena na sredini sledi, je mogoče odčitati po krivulji na Sliki 4. Vidimo, da se je trdota v primerjavi z osnovnim materialom povečala za več kot dvakrat. Uporabljen je bil laser z močjo pri-
Slika 2: Princip delovanja - vrste struktur in njihov položaj glede na laserski žarek (levo); usmerjanje poti žarka in prerez kaljene sledi (desno spodaj in desno zgoraj) pri laserskem kaljenju
žarek je mogoče voditi z optičnimi vlakni in lečami. Naprava se pozicionira z nitnim križem, ki se projicira na obdelovanec in označuje točko vpada laserskega žarka. Operater lahko opazuje nitni križ od strani ali pa na zaslonu na zgornji strani ohišja.
Kompaktna naprava obdela tudi tesne zaokrožitve
Poleg rezultatov kaljenja je ključnega pomena tudi varnost obratovanja naprave.
ALFLETH ##
WHTffnrry##
Alfleth Engineering k.d., Vodiška 14, SI -1217 Vodice, Slovenija,
Tel.: + 386 1 833 20 83, Fax: + 386 1 833 20 84, Internet: www.alfleth.com, E-mail: mail@alfleth.com
Da laserski žarek ne more uiti iz ohišja, je predvidenih več varnostnih mehanizmov. Žarek se ne more aktivirati, dokler ni ročna naprava v fizičnem stiku z obdelovancem. Naprava mora biti tudi v vnaprej definiranem ničelnem položaju glede na obdelo-vanec. Za sprožitev procesa mora operater pritisniti dva gumba. Termoelementi nadzorujejo temperaturno občutljive sestavne dele ročne naprave in prekinejo proces, če se pojavi nevarnost poškodovanja kompo-
Slika 3: Utrditev roba - obrus kaljene sledi na preizkušancu iz litine GGG-70, ki se pogosto uporablja pri orodjih za preoblikovanje
rihsj
m
EFFIZIENZ AUS SYNERGIE
WEILER 0
werkzeugmaschinen
wen;
Trdota po Vickersu HV 0,2 HNwJiuiasMoovo ooooooooo oooooooooo																						
																						
																						
																						
																						
																						
																						
																						
																						
																						
	0,2 0,1 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 mm 1,0 Globina —																					
Slika 4: Dvojna obstojnost - diagram poteka trdote navpično glede na površino preizkušan-ca iz litine GGG-70
bližno 800 W. Hitrost podajanja je mogoče povečati z močnejšim laserjem. Kompaktna konstrukcija naprave omogoča obdelavo tesnih zaokrožitev in težko dostopnih mest.
Inovativen sistem za ročno vodeno lasersko kaljenje razširja možnosti prehoda preizkušenega in uveljavljenega avtomatiziranega laserskega kaljenja na mobilno področje, kar je predvsem pomembno za mala in srednja podjetja. Le-tem se z ekonomskega vidika večinoma ne izplača uporaba obdelovalnih postaj za velike obdelovance, zato jim možnost raznolike uporabe v proizvodnem procesu in na proizvodni liniji ponuja velike poslovne prednosti.
Tehnični pogoj za uporabo kalilnega sistema je visokozmogljiv trdni laser, ki omo-
goča uporabo optičnih vlaken ročnega obdelovalnega sistema.
Izjemne prednosti z vidika gospodarnosti
Zadnja leta opazujemo hiter razvoj tovrstnih laserskih izvorov. Po eni strani so industrijski izvori vedno zmogljivejši in prenesejo vse več mehanskih obremenitev, po drugi pa se zaradi vse boljšega izkoristka zmanjšujejo zahteve glede priključne moči in hladilnega sistema. Trend gre v smeri kompaktnih laserskih izvorov, kot so diodni laserji in vlakenski laserji moči več kW in razmeroma majhnih dimenzij (1 m x 1 m x 2 m). Predvidevamo lahko, da bodo s povečano uporabo teh laserskih izvorov zelo padli tudi trenutno še visoki investicijski stroški in stroški vzdrževanja. Mala in srednje velika dobaviteljska podjetja bodo tako dobila priložnost, da svoja orodja za preoblikovanje in rezanje z mobilnimi laserskimi sistemi prilagodijo zahtevam. Po zaslugi fleksibilne in natančne ročno vodene obdelave odpadejo časovno ter delovno intenzivni postopki učenja robotov in prilagajanja CAD-modelov. Stacionarni ročni sistemi pa ne potrebujejo več delovno in časovno intenzivnih nastavitev in pozicioniranj za vsako orodje
posebej.
Slika 5: Prepričljivo: mobilno lasersko kaljenje orodja za preoblikovanje v praksi
Slika 6: Kaljena sled na orodju za preoblikovanje iz litine GGG-70, ustvarjena z ročnim preizkusnim nosilcem
Najemni laserski izvori zagotavljajo izrabo kapacitet
Večina laserskih sistemov na trgu je primerna za mobilno rabo, zato za uveljavitev sistemov za mobilno lasersko kaljenje ni nobenih ovir. Tako bo mogoče ponuditi tudi storitve obdelave delov pri stranki, torej neposreden odvzem delov z linije in kaljenje na mestu uporabe. Tako odpadejo stroški programiranja in nastavljanja, čas nedelovanja strojev pa se zmanjša na minimum. Sistemi bodo lahko prej nadaljevali delo kot običajno, odpadli pa bodo tudi stroški transporta do centralnih ali zunanjih kalilnic. Prav tako ne bo več potrebno nastavljanje drugih obdelovalnih strojev za optimiranje orodja.
Stroški za industrijski ročni sistem za lasersko kaljenje so trenutno ocenjeni na 60.000 evrov. Diodni laserji oziroma vla-kenski laserji trenutno pomenijo investicijo v višini 100.000 evrov. Nakup takega ročnega sistema bi bil ekonomsko upravičen, če bi bilo laserski izvor mogoče najeti za nekaj dni ali tednov. Tako bi lahko zagotovili tudi potrebno izrabo kapacitet.
Dipl. ing. Peter Kallage
prof. dr. Heinz Haferkamp
dipl. ing. Bernd Block
dipl. ing. Christian Hennigs
dr. ing. habil. Andreas Ostendorf
Laser Zentrum Hannover,
www.lzh.de
Literatura
[1]	Bergmann, W.: Werkstofftechnik 1, Grundlagen. Leipzig: Fachbuchverlag Leipzig 2003.
[2]	Beitz, W. in K.-H. Küttner: Dubbel, Taschenbuch für den Maschinenbau. Berlin: Springer Verlag 1990.
[3]	Müller, K.: Werkstoffkundliche Qualifizierung des Randschichthärtens mit Laserstrahlung. München: Herbert Utz Verlag 1999.
(A
O
E
info@mikron.si
FAN U C Robotics
Perpetual Motion
CNC Robot servis d.o.o. Ljubljana
YouJi
Vertikalne CNC-stružnice
premera od 300-3000 mm
laser v industrijskem okolju
elo na inštitutu
i
Laserske raziskave so namenjene potrebam prakse
Pri industrijski predelavi pločevine ima laser kot termično orodje zaradi svojih tehnoloških lastnosti jasne prednosti pred konkurenčnimi postopki. V primeru laserskega varjenja so te prednosti majhno toplotno vplivano območje, neznatno zvijanje pločevine in visoke poda-jalne hitrosti. Poleg tega lasersko rezanje omogoča razrez pločevine brez srha, tako da večinoma ni stroškov poobdelave. Oba postopka laihkoj dobro avtomatiziramo bodisi z linearnim podajanjem bodisi industrijskim robotom.
Katrin Harley Oliver Meier Lars Engelbrecht
LASERSKO REZANJE delimo na tri postopke: lasersko plamensko rezanje, talilno in sublima-cijsko rezanje. Pri laserskem plamenskem rezanju uporabljamo laserski žarek za segrevanje materiala na temperaturo vnetišča. Vpihani kisik naprej povzroči vžig materiala. S tem postopkom lahko, odvisno od debeline pločevine, režemo s podajal-nimi hitrostmi med 10 m/min. (1 mm debeline) in 1 m/min. (15mm debeline). O laserskem talilnem rezanju govorimo, ko staljeni material iz rezalnega kanala izpihujemo s tlačnim uporom plina, argona ali dušika. Prednost tega postopka je v ozkem brezoksidnem rezu, pri katerem pa moramo v zakup vzeti manjše podajalne hitrosti. Tako dose-
žemo hitrosti 8 m/min. za 1 mm in 1 m/min. za 8 mm debelo pločevino.
Za tanke pločevine se uporablja tako imenovano visokohitrostno rezanje, ki je s stališča procesa precej drugačno kot klasično lasersko plamensko rezanje. Laser ustvari parno kapilaro, ki materiala ne predre popolnoma, temveč nad materialom zgradi kanal plazme. Talina se izpihne šele za goriščno razdaljo za rezalno fronto. Za krom-ni-kljeva jekla, pri debelini pločevine od 0,2 do 0,3 mm, so tako dosegljive podajalne hitrosti od 120 do 75 m/min. Pri debelini pločevine več kot 1 mm uporabljamo tako imenovano hitro rezanje. Razli-
Okrogli predmeti: laser se je v proizvodnji vozil izkazal kot vsestransko orodje za ločevanje in spajanje.
ka z visokohitrostnim je, da parna kapilara poteka skozi celotno debelino pločevine. Ta postopek omogoča rezalne hitrosti od 12 do 50 m/min. Z visokotlačnim talilnim laserskim rezanjem je mogoče rezati konstrukcijska jekla, do debeline 20 mm, in nerjav-na jekla, do debeline 30 mm. Vsekakor pa za to potrebujemo laser z močjo 6 kW.
Lasersko plamensko rezanje pločevine, do debeline 120 mm
Trenutno je napredek na področju laserskega rezanja usmerjen na ločevanje debelejših pločevin. Tako je bil razvit proces laserskega plamenskega rezanja s predhodnim izvorom toplote, ki ohranja rezalno fronto pri stalni temperaturi vnetišča in tako stabilizira rezalni proces. Postopek deluje kot avtogeno plamensko rezanje, vendar potrebne energije ne dovaja iz plamena, temveč iz laserskega žarka. Tako lahko v laboratorijskih razmerah režemo konstrukcijska jekla, debeline do 120 mm, z laserjem, moči 1,3 kW. Podobno je zasnovan tako imenovani »postopek Lasox«. Pri tem postopku je laserski žarek razširjen, ožarčena površina obdelovanca pa tako večja kot presek curka plina, kar vodi do enakega učinka kot pri prej omenjenem postopku. Prednost je v enostavni sistemski tehniki in s tem povezani primernosti za industrijo. Z lasersko izhodno močjo 2 kW lahko režemo pločevine, do debeline 50 mm.
Omenjeni postopki služijo predvsem v stacionarni uporabi na večosno vodenih strojih ali v povezavi z roboti. Obstaja pa tudi ročno vodena laserska obdelovalna glava za mobilno uporabo na velikih obdelovancih in gradbiščih. Tako uporabljajo ročno vodeni laserski obdelovalni sistem za breze-misijsko rezanje pločevinastih komponent pri razgradnji jedrskega postrojenja pri EWN GmbH iz Greifswalda. Izvor žarka je diodno črpani Nd-YAG laser z izhodno močjo 1,5 kW
»Valoviti« laserski zvari zmanjšujejo krivljenje sestavnih delov
Zahteve v proizvodnji vozil s stališča zmanjševanja porabe goriva, obenem pa izboljšanja pasivne varnosti, ustvarjajo ciljno nasprotje, ki vodi do različnih konceptov lahke gradnje. Osnova lahke gradnje temelji na uporabi materialov z visoko togostjo, trdnostjo in s sposobnostjo energijske absorpcije, specifično na težo materiala, pa tudi na konstruiranju z lokalno ustreznimi materialnimi lastnostmi. Ustrezni konstrukcijski materiali so aluminijeve in magnezijeve legure visokotrdnostnih jekel, na primer DP-jekla (Dualphase) ali TRIP-jekla (Transformation Induced Plasticity).
Primer prednosti varjenja z laserskim žarkom v jekleni lahki gradnji proti običajnim
sistemsko ustrezno geometrijo zvara. Po uspešnem prevzemu kontrolnega organa je ugotovljeno, da je postopek zdaj primeren za serijsko proizvodnjo.
Tema, ki povezuje: spajanje visokotrdnostnih jekel
Lasersko varjenje je zaradi fleksibilnosti naprave in oblike zvara, pa tudi majhnega re-zultirajočega toplotno vplivanega območja, namenjeno spajanju visokotrdnostnih jekel za lahko gradnjo. Vendar zaradi z visoko gostoto energije dosegljivih hitrosti varjenja vodi do zelo visokih hitrosti ohlajanja in tako že pri zmernih ogljikovih ekvivalentih materiala do močnega utrjevanja okolice zvara visokotrdnostnih jeklenih pločevin. Rezultat je po pravilu nedosegljiva stopnja žilavosti. Toplotna obdelava celotnega ele-
Ročno vodeni: laserska obdelovalna glava za brezemisijsko razgradnjo pločevinastih komponent v jedrskih postrojenjih
postopkom kaže razvojni projekt, ki si ga delita Alstom LHB GmbH iz Sal-tzgitterja in Laser Zentrum Hannover e.V. Strukture zunanjih sten iz lahkih nerjavnih jekel za tirna vozila so bile dolgo spajane z MIG in uporovnim točkovnim varjenjem. Pri tem nastaja vidno zunanje gubanje spoja, ki ga je treba kar najbolj zmanjšati. Z laserskim zvarom v obliki valov lahko zdaj krivljenje sestavnih delov in s tem povezane stroške poobdelave zmanjšamo. Zahtevano nosilnost dosežemo s
Integrirana toplotna obdelava: laserska varilna glava z induktorjem za varjenje viso-kotrdnostnih jeklenih pločevin
menta jeklene konstrukcije iz metalurškega in ekonomskega stališča ni mogoča. Po drugi strani pa predstavlja lokalna toplotna obdelava zvara z energijskim žarkom z visokim lokalnim raztapljanjem praktično možnost za zmanjšanje trdote in s tem izboljšanje žilavosti. V tem primeru se zvarni spoji popuščajo. Ustrezni izvori toplote so zato izvor mikroplazme, induktor ali laserski žarek.
Pri izvoru mikroplazme in laserskem žarku upravljamo s površinskim vnosom energije z neznatnim globinskim delovanjem. Do toplotnega vpliva na globlje ležeča območja pride zaradi prevoda toplote, tako da je globina zvara, ki ga lahko poobdelamo, s tema postopkom omejena. Z induktivnim
Vagon in valoviti zvar: poobdelava pri izdelavi vagonov ni potrebna, če uporabimo pločevinaste panele, spojene s t. i. valovitim zvarom.
segrevanjem lahko obdelovanec pregreje-mo sorazmerno enakomerno po celotni globini. V primerjavi s površinskim energijskim vnosom so tako možni bistveno večji učinki segrevanja, ki pa so omejeni z raztapljanjem površine materiala.
Popuščanje je tudi zraven
V okviru več raziskovalnih projektov bo raziskano in kvalificirano varjenje z laserskim žarkom s procesno integrirano induktivno toplotno obdelavo. Posebna prednost postopka je v možnih visokih podajalnih hitrostih, ki vodijo do višje zmogljivosti in gospodarnosti obdelave krojenih prirezov. Potek temperature in časa, ki najbolj vpliva na spojene dele, lahko nastavimo z razmikom med laserskim žarkom in induktor-jem. Laserska varilna glava in induktor sta
togo vpeta na nosilno roko, tako da za induktor ne potrebujemo dodatne podajalne osi. Še posebno izboljšamo lastnosti spoja pri spajanju jekel s prevladujočo martenzitno strukturo. Prav tako so bili preučevani linearni spoji pocinkane ravne tanke pločevine v obliki prekrivnih zvarov. V tem primeru med induktivno toplotno obdelavo prekrivnega spoja nastopi zaščitni učinek, ki vodi do temperaturnih gradientov med zgornjo in spodnjo pločevino. Z optimirano geometrijo induktorja lahko dosežemo dobro pregrevanje zvara in s tem izboljšanje lastnosti zvara preko celotnega prereza.
Mobilno varjenje - postopek s potencialom
Razmeroma mlad postopek na področju varjenja z laserskim žarkom je mobilno varjenje, pri katerem je laserski žarek po obdelovancu voden s t. i. skenerjem. Dodatne naprave za vodenje žarka so portalni sistemi ali industrijski roboti. Prednost robotske tehnike je v povečanem obdelovalnem prostoru in obdelavi v tretji dimenziji. Poleg tega je možna tudi visoka stopnja av-tomatiziranosti. Ker je laserski žarek iz ske-nerja voden na »varni« razdalji, je naprava manj občutljiva za motnje ali kolizijo. Poleg tega pride do pospeševanja obdelovalnega procesa; končno ne premikamo laserske obdelovalne glave, ampak samo bistveno
lažje zrcalo. Za izvor žarka poleg Nd-YAG-in CO2-laserjev uporabljamo disklaserje z maksimalno izhodno močjo 4 kW, pa tudi vlakenske laserje z močjo od 1 do 10 kW. V okviru raziskovalnega projekta »Zanesljivo mobilno varjenje za fleksibilne obdelovalne koncepte« (ProFi) je razvita prototipna obdelovalna enota, s katero lahko dokazujemo sposobnost varjenja na vzorčnih kosih. Na spodnji sliki je predstavljen detajl varilnega procesa avtomobilskih vrat. Celotna obdelovalna enota je sestavljena iz disklaserja s 3-kW izhodno močjo in kakovostjo žarka 6 mm x mrad, visokomočnostnega skenerja z delovnim odmikom 700 mm in mobilno vpenjalno tehniko z integriranim dovodom zaščitnega plina. ■
Katrin Harley Oliver Meier Lars Engelbrecht
Laser Zentrum Hannover, www.lzh.de
Daljinski laserski varilni sistem
Podjetje Rofin je prenovilo svoj daljinski laserski varilni sistem (DLVS). Sistem omogoča visokohitrostno tridimenzionalno točkovno ali šivno varjenje. Zaradi enostavnega nastavljanja poti varjenja omogoča točkovno ali šivno varjenje najrazličnejših oblik. Hitrost giba med posameznimi zvar-nimi točkami preseže 2 m/s.
Koncept 'ProFi': preizkuševališče za mobilno varjenje avtomobilskih vrat
Varilni sistem ima zaradi gibljivih zrcal delovno območje 2400 x 1500 x 600 mm in je opremljeno z laserji CO2, moči od 3,5 do 6 kW. Laserji serije DC imajo visoko kakovost laserskega žarka in dolg fokus. Zaradi hitrih gibov lahko z novo generacijo DLVS od 4- do 10-krat povečamo število zvarnih točk v ciklu. Laser je pri tem sistemu postavljen nad DLVS, zato je bolj kompakten in zavzame manj prostora. Glavne prednosti varilnega sistema so kratki amortizacijski časi, časovno krajši delovni cikli, možnost vgradnje sistema v serijsko proizvodnjo in neizmerna raznolikost varilnih poti. ■
www.rofin.com
Fleksibilno plazemsko rezanje
Serijo plazemskih rezalnikov Kjellberg Finsterwalde HiFocus sestavljajo vstopni model 80i, model 160i ter modela 280i in 360i, ki sta namenjena za zahtevno uporabo. Mikroprocesorsko krmiljeni inverterski viri omogočajo brezstopenjsko rezanje s tokovi od 5 do 320 A. Rezalnike lahko namestimo na dvoosne ali triosne CNC-sisteme, na robote, na naprave za razrez profilov ali na naprave za razrez cevi. Režemo lahko električno prevodne materiale, debeline od 0,5 do 60 mm, pri čemer rezalni rob doseže lasersko kakovost. Režemo lahko materiale tudi do debeline 80 mm, pri tem pa je kakovost rezalnega roba nekoliko manjša. Največja prebijalna debelina materiala je med 35 do 40 mm in je odvisna od vrste materiala. Rezalniki omogočajo tudi označevanje prevlečenih in neprevlečenih materialov, in tudi poševno rezanje do kota 45°. Plazemski plini so lahko zrak, kisik, dušik ter mešanice argona in vodika.
Prednost plazemskih naprav so nižji stroški nakupa in obratovanja, ki znašajo četrtino stroškov laserskih. Dodatna prednost teh naprav je tudi enota za kontrolo plazemskega plina. Ta omogoča izdelavo ponovljivih kakovostnih rezov. Naprava vsebuje tudi bazo podatkov, ki vsebuje optimalne pretoke in pline za vrsto in debelino rezalnega materiala.
Plazemski gorilniki serije PerCut omogočajo hitro menjavo glave gorilnika z bajonetnimi nastavki. Ta način menjave je zelo primeren za avtomatizacijo rezanja.
www.kjellberg.de
KOVINSKI IZDELKI Filip Povše s.p. Šentrupert 104 SI - 8232 Šentrupert Tel.: 07 30 40 400 faks: 07 30 40 401
KOVlfUKI IZDEIKI
Iz pločevine izdelamo elemente po vaših zahtevah:
Laserski razrez Prebijanje Krivljenje Robotsko varjenje Sestava
Galvanska zaščita Lakiranje
www.povse-sp.si
e-pošta: ki.povseOsiol.net
Preprosta obdelava grafita Ekktnčno ^^
Uporaba različice izotropičnega grafita HK pri elektro erozijski obdelavi (EDM) lahko izdelovalcu orodij pomaga, da doseže prevlado na trgu. Podjetje Tokai Carbon Italia dobavlja ta material za elektrode v različnih oblikah, ki so primerne za različne aplikacije EDM.
Čas, ki je potreben za rezkanje grafitne elektrode, predstavlja 25 % tistega časa, ki je potreben za izdelavo bakrene elektrode z isto obliko. Če torej za izdelavo bakrene elektrode porabimo 10 ur, bi grafitno izdelali v 2,5 ure in s tem prihranili 7,5 ure. Ta čas bi lahko namenili za druga dela.
Druga prednost je nizka obraba elektrode. Pri grobi obdelavi se bakrena elektroda obrabi za 40 %, medtem ko je obraba izotropične grafitne elektrode na isti aplikaciji samo enoodstotna. Grafitne elektrode imajo manjšo toplotno raztezanje kot bakrene, zato so dosežene dimenzijske tolerance boljše.
Podjetje Tokai Carbon Italia prodaja iz-otropični grafit HK v kockah, narezan na primerne velikosti ali v obliki končnih elektrod. Za svoje stranke podjetje organizira tehnične seminarje, ki jih izkoristi kot priložnost za izmenjavo mnenj in idej z izdelovalci orodij. ■
Krauss-Maffei je na Euromoldu 2006 v Frankfurtu predstavil električno prešo TrimStar. Preše z vgrajenimi prebijal-nimi orodji se navadno uporabljajo za proizvodnjo armaturnih plošč, centralnih konzol in vrat v avtomobilski industriji. Preša vključuje koncept, ki ga je Krauss-Maffei preizkusil v svojih električnih strojih za brizganje. Pogonski sistem je sestavljen iz dveh servomo-torjev z vretenom in omogoča neodvisno obremenjevanje s pomikanjem ovna. Doba uporabnosti vretena je šest milijonov obremenitvenih ciklov. Tudi po več tisoč ciklih se temperatura le malo poviša. Višina naprave je znatno znižana, poleg tega pa je tloris naprave 25 % manjši. Dva servomotorja sta paralelno krmiljena in tako odpravljata potrebo po kompleksni mehanski sinhronizaciji izsekovalne matrice, hkrati pa omogočata večjo natančnost in ponovljivost. Hitrost prebijanja je neodvisna od premika. Poraba energije je pol manjša od hidravlične preše, hkrati pa je delovanje zelo tiho. ■
www.krauss-maffei.com/frontend
• • EKSLUZIVNO ZASTOPAMO proizvajalca vpenjalnih sistemov	J ZASTOPAMO proizvajalca 0 programske opreme
system 3R	FAUSER AG organisation@software
AVTOMATIZACIJA, ORGANIZACIJA IN VODENJE PROIZVODNJE
WorPal Compakt
WorkPartner
WorkMaster
EKSKLUZIVNO ZASTOPAMO proizvajalca normalij - preciznih vodil ZASTOPAMO proizvajalca preciznih orodij
ZASTOPAMO proizvajalca preciznih merilnih plošč in merilne opreme
L I
SPREITZER
MYTRI
PRECISION GRANITE
%
Vpenjalni sistemi d.o.o.
■ rm i u u
Din partner Idr ratlonella produktlonsldsnlngar.
Vpenjalni sistemi, d. o. o. Teslova ulica 30 1000 Ljubljana tel.: +386 1 425 87 05 faks:+ 386 1 568 12 54 GSM:+386 31 371 978 +386 31 206 862 E-pošta: vpenjalni.sistemi0siol.net www.vpenjalnisisteaii. com
Euromold 2006
Sejem z jasno vizijo in konceptom
Tudi letošnji, že trinajsti EuroMold (Moldmaking and Tooling, Design and Application Development), najpomembnejši poslovni sejem na področjih orodjarstva, izdelave orodij za brizganje polimerov, oblikovanja in razvoja aplikacij na svetu, je gostil Frankfurt. Na tako imenovanem mednarodnem stičišču industrijskega sektorja so razstavljavci predstavili izdelke, storitve in tehnologije, ki jih bo trg zahteval v bližnji prihodnosti. Letos si je sejem, na katerem se je predstavilo 1674 razstavljavcev iz 41 držav, na skupaj 80.050 m2 sejemskih površin ogledalo več kot 60.000 obiskovalcev.
Gregor Cerinšek
li ur J*molD
Namen tokratnega Euromolda je bil predstaviti celotno procesno verigo izdelave izdelka, in sicer od oblikovanja modela, prek izdelave prototipa, do končne serijske proizvodnje. Izviren koncept sejma presega vse znane meje in povezuje industrijske konstruktorje, razvijalce proizvodov, dobavitelje in končne uporabnike. Hkrati so predstavili metode za hitrejši, učinkovitejši ter bolj ekonomičen razvoj in proizvodnjo novih izdelkov. Ustvarjalci Euromolda so prepričani, da bosta koncepta inovativnosti in medsebojne povezanosti ter soodvisnosti prepričljivo zaznamovala prihodnji razvoj podjetij v tako imenovani globalni konkurenčnosti. Ekonomski uspeh bo ne glede na področje delovanja odvisen od inovacijske zmožnosti in ustvarjalnega razvoja. Tako tudi razvoj novosti temelji predvsem na povezovalnih mrežah, ki nadalje tvorijo nove mrežne povezave. Tako generiranje mrež pa omogoča optimiziranje procesov in povečuje učinkovitost razvoja in trženja izdelkov. Organizatorji sejma so skušali predvsem vzpostaviti in pospešiti učinkovito povezovanje med različnimi panogami, kar jim je tudi uspelo. Predstavitev različnih področij delovanja razstavljavcev, navezovanje stikov ter izmenjava kontaktov, ustvarjanje sinergije in komunikacijske platforme so najpomembnejše sestavine, ki odlikujejo dober sejem.
Proizvodna veriga oziroma procesna veriga izdelave izdelka je bila rdeča nit sejma Euromold 2006. Vsaka prikazana dejavnost v proizvodni verigi se je skušala navezati na ostale dejavnosti ter tako vzpostaviti sinergijo in zaokrožiti celoto. Razstavljavci so obiskovalcem skušali ponazoriti bistvene značilnosti s področja realizacije in optimizacije izdelka, skrajševanja razvojnega časa, zmanjševanja problemov zmogljivosti inženirstva in
faze oblikovanja, izboljšanja ter zagotavljanja kakovosti in ekonomičnosti s sistematičnim pristopom in optimiziranim oblikovanjem sestavnih delov in orodij, sinergičnih učinkov proizvodne procesne verige, ki jih povzročijo spremembe posamezne procesne enote, izboljšanja in izpopolnitve proizvodne procesne verige s preoblikovanjem posameznih procesov, skrajševanja časovnih ciklusov, zmanjševanja delovnih stroškov in zagotavljanja trajne produktivnosti.
Od leta 1994 se je Euromold nenehno širil, povečevalo se je število obiskovalcev in razstavljavcev, in vsako leto je bil pomembnejši. Letos se je več kot 60.000 obiskovalcem predstavilo 1674 razstavljavcev iz 41 držav. Razstavljavci so se predstavili na skupno 80.050 m2 sejemskih površin. V primerjavi z lanskim letom se je število razstavljavcev povečalo za 54. Od tega se je število nemških razstavljavcev zmanjšalo za 24, število tujih pa povečalo za 78. Relativno gledano je bilo razmerje 60 : 40 v korist nemških razstavljavcev.
Največji delež svojih razstavljavcev znotraj skupine ostalih držav je imela Kitajska, in sicer 21,3 odstotka, sledile so ji Italija s 13 odstotki, Turčija s 5,3 odstotka, Švica s 4,5 odstotka ter Velika Britanija in ZDA s 4,2 odstotka. Južna Koreja je imela 4 odstotke, Španija 3,8 odstotka, Hong Kong 3,7 odstotka, Tajvan 3,5 odstotka, Nizozemska in Avstrija 3,4 odstotka, Indija 3,2 odstotka, Francija 2,9 odstotka, Portugalska 2,6 odstotka, Singapur 2,1 odstotka, Belgija 1,8 odstotka ter Češka 1,6 odstotka. Danska in Poljska sta imeli 1,3 odstotka, Finska in Pakistan odstotek, Grčija, Švedska in Slovenija 0,8 odstotka, Kanada 0,6 odstotka, Izrael, Japonska in Malezija pol odstotka, Romunija in Madžarska 0,3 odstotka ter Armenija, Bolgarija, Iran, Hrvaška, Liechtenstein, Luksemburg, Tajska, Združeni arabski emirati in Ukrajina po 0,2-odstotni delež.
Tehnologije za podporo medicini v sklopu kompetenčne verige
Sejem se je odvijal v petih razstavnih halah. V hali 5.0 so bile predstavljene dejavnosti s področja orodjarstva in izdelave orodij za brizganje polimerov, izdelave vzorcev in prototipov ter tehnologija za podporo medicini. Prav slednja, ki je bila posebnost omenjene hale, se je izkazala kot zelo uspešna visokotehnološka industrija in po strokovnih ocenah nakazuje velik vzpon v prihodnosti. Dvodnevni simpozij je tako osvetlil pomembnosti in praktične uporabnosti tehnologije za podporo medicini. Mala in srednje velika podjetja predstavljajo celoten tržni delež znotraj proizvodne procesne verige, od oblikovanja modela, prek izdela-
ve prototipa, do končne serijske proizvodnje, zato je bilo razstavno prizorišče večinoma namenjeno prav njim. Glavni namen je bil opredeliti tako imenovano kompetenčno verigo tehnologij za podporo medicini (Competence Chain of Medical Technology).
Osrednja naloga Euromolda je bila vzpostavitev močnejše povezave znotraj omenjene verige in opredelitev jasne strukture razstavljavcev v omenjenem sektorju. Tako vsi, ki se ukvarjajo in delujejo na področju tehnologije za podporo medicini, spadajo v koncept kompetenčne verige. Posledično so bili vsi razstavljavci, ki so predstavili svoj specifični know-how, integrirani v strukturo omenjene verige. Glavni namen je bil povezati in definirati vse, kar je potrebno, da lahko ustvarimo izdelek za uporabo v medicini. Izkazalo se je, da je spekter različnih industrijskih sektorjev, ki so vpleteni v tehnologijo za podporo medicini, zelo širok; to je od različnih materialov, orodjarstva in izdelave orodij za brizganje polimerov, oblikovanja, simulacij do obdelovanja površin, hitrega prototipiranja in hitre izdelave ter plastične industrije. Določene so bile nove poti in nakazane nove razvojne možnosti znotraj omenjene panoge. Hkrati je Euromold opozoril na velik razvojni potencial tovrstne tehnologije v prihodnosti. Skušal je pokazati, katere razvojne in proizvodne tehnike iz drugih industrijskih panog so uporabne pri tehnologiji za podporo medicini in kakšen je trenuten tržni potencial dotične dejavnosti.
Tehnologije za orodjarstvo - srce Euromolda
Hala 6.0 je prav tako pokrivala dejavnosti s področja orodjarstva in izdelave orodij za brizganje polimerov, izdelave vzorcev in prototipov, inženirstva, računalniško podprtega oblikovanja in konstruiranja (CAD), računalniško podprte izdelave (CAM) ter digitalnega razvoja izdelkov.
Hala 6.1 je bila namenjena predstavitvi dejavnosti s področja inženirstva in oblikovanja, vizualizacije in virtualne resničnosti, digitalnega razvoja izdelkov, simulacije ter različnih materialov. Materiale so predstavili na posebnem, njim namenjenem razstavnem področju. Razstava je posredovala širok vpogled v tehnične, ekonomske in ekološke potrebe, ki določajo odločitev pri izbiri posameznega materiala za nov izdelek. Poseben razstavni prostor je bil namenjen tudi virtualni resničnosti, ki je predstavil temu namenjeno programsko in strojno opremo (software in hardware). Namen je bil pritegniti in prepričati cenovno nižji razredni sektor, predvsem srednje velika podjetja, da bi začela pri svojem poslovanju in dejavnosti uporabljati tako imenovani virtualni razvoj izdelkov.
V hali 8.0 so gostom predstavili zanimivosti na področju orodjarstva in izdelave orodij za brizganje polimerov, orodij, izdelave vzorcev in prototipov, hitre izdelave ter hitrega prototipiranja.
Orodja za izdelavo velikih sestavov
Izdelava modelov na osnovi obratovalnih podatkov:
-	jermeni
-	vijačne zveze
-	zobniki
-	vzmeti
-	ležaji
-	mozniške zveze
-	verižni prenosi
Preračun in izdelava gredi
AUTODESK INVENTOR" SERIES
Kompletna rešitev za 3D in 2D konstruiranje.
B
mm
CAD
CAM
Ol 5830 100 basic@basic.si
BASIC d.o.o. Cesta Andreja Bitenca 68 1000 Ljubljana
Frame Generator - orodje za izdelavo jeklenih konstrukcij

SE Insert
Change
> c-'
|=Tmi io
IL '■-■■-
Lengthen
|BTnm - Extend To Face
Rebuild
JmFrame Wernber Info

fi Column
Paket vsebuje:
-	Autodesk Inventor
-	AutoCad
-	Genius 2D
-	tehnično podporo
-	namestitev programske opreme
-	3 dni šolanja
V zadnji hali 9.0 pa so obiskovalci našli marsikaj zanimivega na področju orodjar-stva in izdelave orodij za brizganje polimerov, orodij, strojniških orodij, zagotavljanja kakovosti in avtomatizacije ter procesiranja in končne obdelave (finiširanja).
Najobsežneje predstavljena dejavnost je bilo orodjarstvo in izdelava orodij za brizganje polimerov, saj so mu bile namenjene skoraj vse sejemske predstavitvene hale. Euromold je omenjeno dejavnost označil za eno od temeljnih področij v procesni verigi. Najopaznejši tovrstni razstavljavec je bilo nemško združenje za orodjarstvo ter izdelavo orodij za brizganje polimerov VDWF, ki se je predstavilo v hali 6.0.
Posebne predstavitve so vzpostavile komunikacijsko platformo
Svojska posebnost Euromolda so bile prav tako posebne predstave (ang. special exhibits) in predavani forumi, katerih so se lahko udeležili tako obiskovalci kot tudi različni razstavljavci. Oblikovali so nekakšno komunikacijsko platformo ter medin-dustrijsko povezavo, na katerih so se predstavljale različne inovacije in smernice, ki naj bi bile odločilne za prihodnji razvoj in dolgoročni uspeh podjetij. Razstavljavci so predstavili svoje izdelke, ki so še prav posebej inovativni in usmerjeni v prihodnost. Prav te razstave so nakazovale nov razvojni veter, ki bi lahko prevetril posamezno panogo oziroma stroko.
Tehnologije za hitro prototipiranje in hitro izdelavo - veliko več kot zgolj modna muha
Lahko bi rekli, da sta bili letošnji modni muhi tudi hitro prototipiranje (ang. Rapid Prototyping, v nadaljevanju RA) in hitra izdelava (ang. Rapid Manufacturing, v nadaljevanju RM), saj se je rdeča nit sejma navezovala ravno na tovrstne tehnike proizvodnje. RM in RP sta v zadnjih nekaj letih zelo pridobila na pomenu. Tako je bila prvič v hali 8.0 organizirana zbrana razstava za RM in RP z namenom predstavitve tovrstnega sektorja in njegovih razstavljavcev. Seveda se je ta razstava, kakor tudi vse druge, navezovala na osnovni moto celotnega sejma, in sicer kakšno vlogo igrata RM in RP v celotni procesni verigi. V tem kontekstu so bile opredeljene tudi tržne zahteve, ki napravijo proizvodne procese fleksibilne in hitro odzivajoče se na spremembe.
Tako se je v hali 6.1 odvijal forum z naslovom »Simulacija za vse«, na katerem so obiskovalcem predstavili razmeroma nova področja simulacije in virtualne resničnosti v povezavi z oblikovanjem in inženirstvom. Ta področja so po mnenju predavateljev v današnjem času vse bolj pomembna za razvoj in oblikovanje izdelkov ter prav tako kažejo na velik razvojni potencial v prihodnosti. Inovacijski cikli postajajo vse krajši, hkrati pa je povpraševanje po individualiziranih izdelkih z visoko kakovostjo čedalje večje. Predavali so menedžerji, oblikovalci in uporabniki iz industrijske proizvodne panoge; predstavljali so inovativne rešitve, ki so rezultat uporabe simulacijskih tehnik. Forum je bil namenjen podjetjem, ki se do sedaj še niso srečala oziroma ukvarjala s simulacijskimi orodji. Tehničnemu menedžmentu so tako z uporabniškega vidika prikazali poslovno pomembnost in uporabnost tovrstnih tehnologij. Forum je potekal tri dni in je bil razdeljen na dve zasedanji dnevno. Vsaka seja je bila sestavljena iz vsaj treh predavanj, vodil pa jo je predsedujoči. Vsak dan posebej se je seja osredotočila na eno dejavnost. Tako je bila sreda namenjena elektroniki in blagu široke potrošnje, četrtek avtomobilizmu in petek orodjarstvu ter izdelavi orodij za brizganje polimerov, pa tudi elektroniki in blagu široke potrošnje. Bistveno vprašanje, na katerega se je vsak dan skušalo odgovoriti, je, zakaj so simulacijske tehnike pomembne in uporabne.
Razvoj materialov
Materiali so vir inovacij na različnih aplikativnih področjih. Euromold je v tem kontekstu poseben poudarek namenil
avtomobilski in letalski industriji ter medicinskemu industrijskemu sektorju. Prav znotraj omenjenih panog se sprememba pojavlja kot stalnica, zato so ravno materiali eden od odločilnih dejavnikov v procesni verigi razvij anja proizvo dov. Temu je bil namenjen poseben forum v hali 6.1 s preprostim naslovom »Materiali«. Pri uresničitvi različnih zamisli materiali odigrajo odločilno vlogo. Nosijo odgovornost, da lahko proizvodnja odgovori na zahteve trga. Materiali so pomembni tudi na področjih oblikovanja in inženirstva. Prav tako pridobiva na pomenu simulacija. Tako je lahko razvoj novih materialov z računalniško simulacijo bistveno hitrejši in učinkovitejši. Forum je vse te vidike skušal nazorno prikazati. Bistvo je bilo prav gotovo opozoriti na večplastnost problematike v odnosu do raznovrstnih materialov.
Razvoj na področju 3D-zajemanja oblik - hitro in enostavno
Ena od številnih zanimivosti na sejmu je bil Creaformov (Kanada) Handyscan 3D, kateremu napovedujejo velik uspeh. Proizvod je naredil velik tehnološki prodor v digitalnem tridimenzionalnem svetu. Tako je bilo zanj že pred samim sejmom veliko zanimanja; veliko novih potencialnih uporabnikov je na sejem prišlo zgolj prepričati se, katere so njegove lastnosti in kako se dejansko obnaša. Najbolj so bili navdušeni nad njegovo prenosljivostjo, natančnostjo, sposobnostjo, nezahtevnostjo pri uporabi in visokotehnološko zmogljivostjo. Handyscan 3D se je izkazal kot uporaben pri vzvratnem inženiringu, oblikovanju in proizvodnji, merjenju, digitalnem modeliranju in simulacijah, multimediji, medicinskih aplikacijah, pa tudi pri umetnosti.
Zanimivost za vsakdanjo uporabo
Podjetje Switchmobility je predstavilo svoj tako imenovani CP3, vozilo, pri katerem je vzvratna vožnja pravzaprav nepotrebna, saj se lahko obrača na mestu in tako omogoča lažje ter natančnejše manevriranje. Prav tako nudi paralelni način vožnje, kar uporabniku omogoča, da se lahko prebije čez marsikatere ovire. Prek senzorja na krmilni ročici je zaznana želena sprememba smeri. Tako zadnja kolesa dodatno aktivno krmilijo takrat, kadar je to potrebno. Elektronska podpora pri krmiljenju zadnjih koles iz-
boljša nadzor nad vozilom v dani situaciji. Sedež se lahko obrača za 170°, kar uporabniku omogoča hitrejšo in lažjo namestitev na vozilo. Profil gum je bil razvit za različne načine vožnje, ki jih CP3 omogoča, ter za minimalno raven povzročanja hrupa. Električno vozilo ima razvit sistem varčnega upravljanja z energijo. Sistem med samo vožnjo ali v stanju mirovanja vozila uravnava energijo s preostalimi kilometri, kar je prikazano na zaslonu. Pri Switchmobility poudarjajo, da so imeli pri razvijanju vozila v mislih predvsem potrebe uporabnika. Tako so z različnimi načini operiranja in krmiljenja povečali udobje in varnost.
Tehnološki prodor azijske konkurence
Kitajska je imela na Euromoldu v kategoriji tujih razstavljavcev največji delež predstavnikov. Tudi ta podatek priča o njenem vse večjem prodoru na zahodne trge. Kitajci so skušali prek svojih razstavišč Evropejce opozoriti na dejstvo, da jim lahko konkurirajo še z marsičem drugim kot samo s cenejšo delovno silo. Razvoj njihove tehnologije na področju orodjarstva, izdelave vzorcev, pro-totipiranja, inženirstva, avtomatizacije in procesiranja se lahko primerja z marsikaterimi evropskimi podjetji oziroma jih nekoliko celo prehiteva. Z znanjem angleškega jezika so Kitajci na Euromoldu presegli marsikaterega evropskega predstavnika. Ker se skušajo čim bolj uveljaviti v evropskem prostoru, se trudijo na vsakem koraku, dostopni so za vsakogar in dojemljivi tudi za drugačna mnenja (kar pa ne velja vedno pri drugih,
tudi domačih razstavljavcih). Prav naraščajoči kitajski ponudbi na svetovnih trgih je bila namenjena ena od štirih mednarodnih konferenc z naslovom »Kitajsko orodjarstvo in izdelava orodij za brizganje polimerov -mit in resničnost«. Poslušalce je konferenca informirala o aktualnih razvojih na azijskem trgu ter začrtala pričakovane smernice.
Večina evropskih podjetij, ki se ukvarjajo z orodjarstvom in izdelavo orodij za brizganje polimerov, razmišlja o možnostih, ki jim jih ponujajo države Daljnega vzhoda, med katerimi je vsekakor najpomembnejša Kitajska. Največja pomanjkljivost so slaba transpa-rentnost podatkov in motnje v pridobivanju ustreznih in relevantnih informacij. Prav zato ima vse več evropskih podjetij željo po navezavi stikov s kitajskimi partnerji v dejavnosti. Zanima jih tudi, kakšen je njihov napredek na področju orodjarstva, kako obravnavajo in zagotavljajo kakovost, kakšne so možnosti nakupa kitajskih izdelkov, ter druge možnosti povezovanja in sodelovanja v globalnem svetu. Tako so predstavniki združenja kitajskih podjetij, ki se ukvarjajo z orodjarstvom in izdelavo orodij za brizganje polimerov, predstavili in razložili strukturo in razvoj azijskih trgov.
Glavni namen Euromolda je bil tako dosežen. Sejem se je predstavil kot odgovor na vse večjo potrebo po komunikacijski platformi, ki povezuje podjetja in ljudi iz različnih panog. Ravno povezovanje, sodelovanje, izmenjava izkušenj in sinergija med različnimi gospodarskimi subjekti pa so ključ do uspeha v globalni tekmi ohranjanja konkurenčnosti in zagotavljanja dolgoročne učinkovitosti in uspešnosti. ■
i % ^ \ N
Metal lani z 2,2 milijarde tolarjev čistega dobička
Družba Metal Ravne, ki je del skupine Slovenska industrija jekla (SIJ), je lansko leto končala z 2,2 milijarde tolarjev čistega dobička. Po zelo uspešnem letu 2005 so se razmere na prodajnem in nabavnem trgu umirile, kljub temu pa so v družbi s tem dosežkom uresničili z gospodarskim načrtom postavljene cilje.
Metalova donosnost prodaje je znašala 6,5 odstotka, kar je drugi najboljši rezultat v zgodovini podjetja, potem ko je ta leta 2005 znašala rekordnih 11 odstotkov. Dodana vrednost na zaposlenega, ki je eden pomembnejših kazalnikov uspešnosti podjetja, bo znašala 37.848 evrov, kar je bolje od zastavljenega cilja (36.430 evrov).
V	ravenski družbi so lani proizvedli približno 107.000 ton odlitega jekla, kar je približno toliko kot v letu 2005, prodali pa so okoli 75.000 ton izdelkov. Vrednost prodaje je tako znašala 141 milijonov evrov, od tega 80 odstotkov na tujih trgih.
Sicer pa je bilo lansko leto tudi začetek intenzivne investicijske dejavnosti v Metalu Ravne. Poleg drugih investicij sta se začeli izvajati dve strateški, in sicer nova kovačnica težkih odkovkov in prenova valjarne gredic. V letu 2006 so tako za investicije porabili 14,5 milijona evrov.
Letos naj bi se po napovedih analitikov nadaljevale ugodne tržne razmere na jeklarskem trgu, kar potrjuje tudi raven že sprejetih naročil v ravenskem podjetju. Največje povpraševanje je na področju težkih odkovkov, kjer so imeli z naročili zasedene proizvodne zmogljivosti skorajda za vse letošnje leto.
V	Metalu pričakujejo, da bodo letos prodali približno 79.000 ton končnih izdelkov in storitev, s katerimi želijo ustvariti 144,2 milijona evrov prometa. V primerjavi z lani bo po načrtih količinska prodaja višja za 1,3, vrednostna pa za 2,7 odstotka. V primeru uresničitve načrtov si tako obetajo čisti dobiček v višini 9,24 milijona evrov, kar bo približno enako kot lani. Števila zaposlenih ne bodo povečevali in bo ostalo pri sedanjih 970 delavcih.
Za srednje in manjše investicije bodo v letu 2007 namenili 11,16 milijona evrov, za nadaljevanje investicij, ki so v teku, pa 27,26 milijona evrov, kar je skupno približno 38,5 milijona evrov.
Znanost preoblikovanja
Učenje o novih tehnologijah preoblikovanja - 2. del
Nova tehnologija preoblikovanja, kot smo omenili že v eni od prejšnjih številk revije, potuje skozi štiri stopnje: od ustvarjanja tehnologije do končne uporabe le-te v industriji:
1)	ustvarjanje nove tehnologije,
2)	spreminjanje te tehnologije v praktično obliko, uporabno za presarnice,
3)	izdelovanje uporabne tehnologije, primerne za končnega uporabnika,
4)	vključitev tehnologije v vsakdanje izdelovalne operacije.
Zaradi zapletene narave koraka 1 in 2 smo se odločili, da ju bomo podrobneje opisali v eni od naslednjih številk revije. Tretji je bil opisan in predstavljen že v aprilski številki revije IRT3000.
V tej številki revije pa bo predstavljen četrti korak, torej vključitev tehnologije v vsakdanje izdelovalne operacije.
Najpomembneje je, da imamo v proizvodnem obratu zaposlenega vrhunskega strokovnjaka. Brez njega bo implementacija zelo težavna in zelo verjetno ne bo učinkovita. Ta strokovnjak mora segati dovolj visoko v organizacijski strukturi, da lahko sam izvaja svoje zamisli in ukaze ter je za njih tudi odgovoren. Neposredna ali posredna linija do vodje proizvodnje bi bila idealna. Kakor koli že, to delo je izredno naporno in zahteva polno zaposlenega človeka. Le-ta je odgovoren za prvotno načrtovanje, nadziranje postavljanja tehnologije in poučevanje drugih zaposlenih v zvezi z novo tehnologijo - oprema, programska oprema, postopek, protokoli in vse drugo. Delo zahteva izredno veliko usklajevanja in večkratdnevno pogovarjanje ter dogovarjanje z drugimi zaposlenimi. Zanimivo, kako vas nihče ne bo utegnil poklicati ali najti v vaši pisarni, da bi vam zastavil vprašanje, povedal problem ali idejo. Pogosto vas bodo poklicali in povedali odlično informacijo, ko boste hodili mimo njihovih delovnih postaj.
Priporočljivo je, da strokovnjak, ki ima na voljo že tako malo prostega časa, še takrat bere različne tehnične revije (npr. IRT3000) ali obiskuje podobna, toda ne konkurenčna podjetja. To pa zato, da bi pridobil nove ideje. Priporočljivo je tudi obiskovanje različnih seminarjev in drugih možnosti prenosa znanj o tehnologijah, ki smo jih omenili že
v prejšnji številki revije (korak 3), ne samo zaradi tehnične vsebine, ampak tudi zaradi srečanja z drugimi strokovnjaki s tega področja, ki so lahko izjemen vir pomoči. Vse prevečkrat udeleženci na seminarjih rečejo: »Moj šef bi moral biti nujno tukaj, da bi slišal tole.«
V podjetjih se za te vrhunske strokovnjake uporabljajo različni nazivi (npr. menedžer (direktor) tehnologije, namestnik menedžerja (direktorja) tehnologije ipd.). Kakršen koli že je naziv takega strokovnjaka v podjetju, mora le-ta najprej najti pomočnika in ga usposobiti, da bo lahko v prihodnosti prevzel njegove zadolžitve, saj se v podjetjih velikokrat zgodi, da vrhunski strokovnjaki zaradi izjemnih dosežkov in v želji podjetja, da jih zadrži v podjetju, napredujejo na boljša delovna mesta in zato potrebujejo ustrezno usposobljeno zamenjavo. Na žalost pa se vse prevečkrat zgodi, da so ti strokovnjaki premeščeni na delovna mesta, ki niso niti malo povezana z njihovim strokovnim znanjem. Običajno so to delovna mesta, ki so v danem trenutku na razpolago in so bolje plačana. Tako se npr. lahko zgodi, da zaposlijo menedžer-ja za tehnologijo pločevine na delovnem mestu nabavnega za plastiko.
Nadalje je pomembno, da se tim zaveda svoje odgovornosti pri uvajanju in postavljanju novih tehnologij. Prepričati se morajo tudi o tem, ali le-te delujejo v skladu s specifikacijami. Tim bi bil v najboljšem primeru sestavljen iz naslednjih članov: proizvodni nadzornik ali proizvodni menedžer (ki je odgovoren, da so stvari narejene), produktni tehnolog (ki ima potrebno znanje o novem izdelku), procesni tehnolog (s potrebnim znanjem o konstruiranju linije), najnižje na rangirni lestvici pa je delavec, ki je odgovoren za delovanje linije (gre za osebo s praktičnim znanjem o izdelavi izdelka).
Domnevajmo, da je linija nameščena in deluje, izdelek pa ni narejen v zahtevanih merilih. Skliče se tim in inženir razvoja na glas prebere celotno delovanje procesa: »Korak 23 je ... , korak 24 naredi ... , korak 25 preveri ... itn.« Medtem se roke delavcev dvignejo v zrak. Branje se zaustavi, tako da lahko delavec na liniji spregovori: »Toda to ni tako, kot ste nam naročili.« Problem
je rešen. Vprašamo se lahko, kako pogosto so delavci na liniji, ki so najbližje dejanski težavi in imajo največ informacij o njej, izključeni iz reševanja le-te.
Novost je tudi tehnološki tim SWAT. Pred petnajstimi leti je tim SWAT v presarni-cah vključeval strokovnjake za orodja in stroje, strokovnjake za materiale in maziva ter osebe, ki so sprejemale in obdelovale podatke. S stopnjo strokovnega znanja, ki ga zahtevajo nove tehnologije, morajo biti v tim še dodatno vključeni strokovnjaki z različnih področij. Poleg že naštetih so danes potrebni strokovnjaki za informatiko, sistem kontrole ter strokovnjaki na področju robotike.
Še pomembnejše, nova tehnologija bo zahtevala nova orodja ter naprave za vrednotenje: ultrazvočno merjenje debeline, prostostoječe obremenjevalne celice, računalnike s pretvornikom analognega signala v digitalni, visokohitrostne videoka-mere, osciloskope in drugo opremo, ki bo sposobna ravnati z velikim številom podatkov za hitre analize in pretvarjanje le-teh v neko informacijo. V številnih primerih so ti timi SWAT kot izganjevalci mitov (myth busters) na TV. Ti prejmejo trditev problema, sestavijo in spremljajo preizkus, da bi potrdili oziroma ovrgli trditev. Brez ugibanja - samo podatki.
Končno, izvedba nove tehnologije bo najverjetneje zahtevala izračun celotnih stroškov, ki bo omogočala vodilnim, da bodo sprejemali pravilne odločitve. Podjetje v Avstraliji se je odločilo, da bo izdelovalo orodja - keramične obročkaste vložke za globoki vlek zelo debelih jeklenih platin, ki hitro postanejo ekstremno vroče. Nekateri bi to idejo nemudoma zavrnili z razlogom, da je predraga. Kakor koli že, najboljši jekleni obročki se obrabijo po 10.000 kosih. Keramični obročki pa ostanejo praktično novi po 1,5 milijona kosih. Začnite seštevati vse prihranke stroškov za dejansko sliko prednosti pri vpeljevanju nove tehnologije.
Pravi ljudje na pravem mestu so odločilnega pomena za uspešno vpeljavo nove tehnologije. Pravzaprav delujejo tako vse stvari.
www.metalforming.com
DU RATOM I C™ PRIHODNOST
SECO]
Seco Tools SI d.o.o.,
Cesta k Tamu 9, SI - 2000 MARIBOR Tel.: 02 450-23-40 Fax: 02 450-23-41 www. secotools. com/ si
Hlajenje orodij po konturah
Mreža namesto kanala
Hofmann Innovation Group je razvil nov način hlajenja orodnih gravur: namesto posameznih hladilnih kanalov so uporabili površinske strukture. Te strukture izdelujejo z laserskim postopkom z dodajanjem materiala, ki so ga poimenovali Lasercusing.
Hofmann Innovation Group želi s svojim postopkom Lasercusing, ki so ga predstavili pred nekaj leti, ubrati novo pot pri hlajenju orodij. Posebnost orodij je v tem, da za hlajenje namesto hladilnih kanalov skrbijo hladilne površine. Postopek Lasercusing so razvili pri Hofmannovem hčerinskem podjetju Concept Laser. Ta postopek z dodajanjem materiala omogoča izgradnjo kovinskih delov iz enokomponentnih kovinskih prahov, plast po plast.
Za hlajenje orodij uporabljajo dve vrsti struktur. Prva struktura je narejena iz večjega števila vzporednih pentelj, ki segajo v večje dovodne in odvodne izvrtine. Vzporedna namestitev pentelj pri tem skrbi za dovolj velik volumski pretok. Majhen premer kanalov omogoča hlajenje tudi samo 4,5 mm širokih stojin. Mogoče so kupolaste strukture, dimenzij od 4,5 mm x 7,5 mm naprej in poljubne višine.
Druga struktura ni sestavljena iz pentelj, ampak iz mrežaste hladilne površine, ki je samo 2 mm pod površino orodja in mora omogočiti velik volumski pretok. Majhna oddaljenost od površine orodja omogoča zelo učinkovito hlajenje in s tem zelo kratke čase ciklov tudi pri visokokakovostnih orodnih jeklih. Naslednja prednost je v tem, da je temperiranje mogoče prilagoditi posameznim delom orodja. Tako lahko odpravimo nezaželene temperaturne raztezke brizgancev in ciljano kompenziramo razte-zke delno kristaliničnih materialov. Mrežna struktura je kombinirana z izolirnim slojem, ki omogoča pospešene temperaturne spremembe v fazi hlajenja.
Površina orodja
Površinsko hlajenje
Izolacijski sloj
Hlajenje površine
Hlajenje drsnika
Po zaslugi majhnega premera hladilnih kanalov lahko hladimo ne samo velike površine, ampak tudi rebra, stojine, kupole in druge fine strukture.
Filigranska, mrežasta struktura blizu površine skrbi za učinkovito hlajenje. Dodaten izolacijski sloj omogoča hitre temperaturne spremembe.
Preizkušeno v praksi
Hofmann priporoča kot material za hladilne strukture orodno jeklo CL50WS, ki je bilo razvito posebej za brizganje plastike in tlačni liv. Jeklo s trdoto do 54 HRC in visoko žilavostjo lahko obdelujemo z vsemi običajnimi postopki v orodjarstvu. Brez omejitev lahko uporabljamo postopke za oplemenitenje površine s plazem-skim nitriranjem in vse vrste prevlek. Maksimalne dimenzije so 250 x 250 x 17 mm in jih pogojuje delovni prostor naprave za Lasercusing M3 linear. Prve hladilne strukture te vrste se uspešno uporabljajo že nekaj let. Težav z onesnaženostjo hladilnega sistema ni, kar pri Hofmannu pripisujejo velikim pretočnim hitrostim. Obstaja pa tudi možnost vgradnje čistilnih kanalov za izvedbo preventivnega čiščenja neposredno na stroju.
Arcelor Mittal bo postavil ogromno jeklarno v Indiji
Največji svetovni proizvajalec jekla na svetu družba Arcelor Mittal bo v severovzhodni indijski zvezni državi Orisi postavil devet milijard dolarjev vreden kompleks jeklarn. Gre za drugo največjo tujo naložbo v Indiji.
Arcelor Mittal bo postavil dve jeklarni. Prvo, za katero naj bi porabili pet milijard dolarjev, v štirih letih, drugo, njena vrednost je štiri milijarde dolarjev, pa v štirih letih in pol po postavitvi prve. V obeh jeklarnah naj bi letno skupno izdelali šest milijonov ton jekla. ■
Znanost preoblikovanja
Koliko se lahko kovina stanjša?
Zakaj gradienti deformiranja zmanjšujejo povprečno dolžino linije, je bilo opisano že v eni od prejšnjih številk revije. V zadnji številki revije pa je bilo prikazano, da je dopustni vrh deformacije (večja na ravnini pločevine) v lo-kaliziranem področju odvisen od manjše deformacije na ravnini pločevine (e2), dosežene pri preoblikovalnem procesu. V tem članku bomo raziskovali, kako združiti dve glavni deformaciji (večjo in manjšo na ravnini pločevine), da bi določili vrednost tanjšanja pločevine.
Preoblikovanje pločevine je omejeno s serijo pravil, večinoma določenih s fizikalnimi zakoni. Zanimivo in izredno pomembno pravilo je, da pri preoblikovanju velja zakon o konstantnosti volumna. Pred deformiranjem ima pločevina neko nespremenljivo vrednost volumna. Razen če material ni odstranjen med deformiranjem (običajno z zarezovanjem površine), se njegov volumen ne spremeni. Da bi dosegli zahtevano obliko izdelka, moramo doseči povečanje površine, pri tem pa se mora debelina pločevine zmanjšati. To velja tako za pločevino kot celoto kot tudi za vsak majhen lokalni element materiala.
To konstantnost volumna lahko zapišemo z enačbo, ki vsebuje vrednosti deformacije, dobljene z merjenjem mreže iz krogcev in z ultrazvočno napravo za merjenje debeline.
(večja deformacija na ravnini pločevine (ej) +1) (manjša deformacija na ravnini pločevine (e2) +1) (deformacija debeline
(£3) +1) = 1,
kjer so tri deformacije zapisane kot decimalna števila in ne v odstotkih
Primer izračuna: (0,45 + 1) (0,15 + 1) (0,40 + 1) = 1 ali (1,45) (1,15) (-0,6) = 1. V tem primeru so večja in manjša deformacija na ravnini pločevine (g in e2), dobljeni z merjenjem mreže iz krogcev, ter deformacija debeline (e3), dobljena z ultrazvočnim merjenjem debeline, vstavljene v enačbo z namenom merjenja natančnosti.
Večina nas ne mara enačb, ker se lahko pri računanju pojavijo napake, prav tako pa si je težko predstavljati medsebojno vplivanje spremenljivk. Zato se za hitro izračunavanje uporablja nomograph (Slika 1). Večjo deformacijo na ravnini pločevine (gj), ki je vedno pozitivna, predstavlja vertikalna os nomografa. Manjšo deformacijo na ravnini pločevine (e2), ki pa je lahko v primerjavi z g pozitivna, nič ali negativna, pa predstavlja vodoravna os nomografa. Ukrivljene linije, ki potekajo od zgornjega levega dela do spodnjega desnega dela nomografa,
predstavljajo konstantno tanjšanje, katerega vrednosti so prikazane okoli zgornjega levega dela in na vrhu nomografa.
Opomba: Za lažjo uporabo si lahko na internetni strani revije IRT3000 (www. irt3000.si) ogledate in nato na svoj računalnik naložite nomograf v .pdf-formatu, velikosti A 4. Kliknite torej na internetno stran revije, potem kliknite na številko revije, ki jo berete, nato pa na nomograf (Ta številka bo na internetu objavljena 5. marca 2007)
Običajno je nomograf najbolj uporaben v primeru, ko želimo izračunati tretjo deformacijo, medtem ko sta drugi dve deformaciji že poznani. Če za zgled vzamemo zgornji primer, večja deformacija - g (+45 odstotkov) in manjša deformacija - g (+15 odstotkov), je ta prikazan s točko številka 1 na nomografu. Ta točka leži na -40 odstotkih krivulje, ki predstavlja deformacijo debeline (e3) in se popolnoma ujema z rezultati zgornjega izračuna.
	\ \	\ ' \ \ i \ E, (%)			\			
	\ ■ \	\ i\		v		\		
	\ \ j\ ' \			\				
					\		\	
	\ v X iN			s.	\	v		\
	VIV jVj		v	s		s		
	i \ \ \		'		\	p	\	
	VjvIv \[		* ) \	\	\		\	\
	\\ \ \ i\							
			v	\		s,		ti
1 s				s	\		s	
k s	K			\		S		
\	\i\ \\ \		s.	\	\	/		
	\ * \	\ X	\	s				
	» v v V\ : \ % \ \I >			1				
	: v							
-30 -20 -10
10 20
8(%)
Slika 1: Nomograf prikazuje razmerje med večjo (e1), manjšo (e) in debelinsko (e) deformacijo. Iz poznavanja dveh od omenjenih treh deformacij lahko odčitamo vrednost za tretjo - neznano deformacijo.
Ko sta obe glavni deformaciji (e1 in e2) pozitivni, je potrebna, za ohranitev zakona o konstantnosti volumna, večja deformacija debeline (e3). Dokaz za to jasno prikazuje točka številka 2 na nomografu. Za obe vrednosti glavnih deformacij predpostavimo, da sta +30 odstotkov. Deformacija debeline je torej v tem primeru -40 odstotkov. Obdržimo večjo deformacijo na +30 odstotkov, da bi upoštevali zahteve oblikovalca izdelka. Proces se zdaj spremeni z namenom zmanjšati manjšo deformacijo na 0 odstotkov (točka števila 3). V tem primeru se deformacija debeline zmanjša na -23 odstotkov. Še vedno pustimo vrednost večje deformacije na +30 odstotkov. Nadaljnje spremembe procesa povzročijo padec manjše deformacije na -30 odstotkov (točka številka 4). To stiskanje pločevine v smeri manjše deformacije na pločevini prisili material, da se razteguje v smeri večje deformacije, pri tem pa se debelina izdelka zmanjšuje. Pravzaprav nomo-graf prikazuje, da je deformacija debeline za točko številka 4 +10 odstotkov. Debelina pločevine se torej pri -30 odstotkih manjše
Slika 2: Zasenčen del nomografa prikazuje kombinacije deformacij, ki niso več dovoljene in so večje od omejitve - 20 odstotkov maksimalne deformacije debeline.
deformacije (e2) povečuje. Namesto težav v zvezi z lokalizacijo in trganjem je bolj verjetno, da se bo material v točki številka 4 upognil, če seveda ne bo podprt.
Nanašanje serij meritev z namenom slediti spremembam procesa predstavlja še eno pomembno korist nomografa. Sprememba procesa od točke številka 1 do točke številka 2 (Slika 1) prikazuje zmanjšanje večje deformacije (e1), medtem ko ostane vrednost tanjšanja konstantna. Ta sprememba je seveda lahko namerna. Bolj verjetno pa je, da je sprememba nepričakovana in da nastane zaradi obrabe in/ali ostankov na orodju.
Danes je vse več izdelkov preoblikovanih z 20-odstotnim maksimalnim tanjšanjem. To prikazuje Slika 2, na kateri so z osenčenim delom nomografa označene kombinacije deformiranja, ki niso več dovoljene. Ta 20-odstotna omejitev maksimalnega tanjšanja omeji manjšo deformacijo (e2) na maksimalno +12 odstotkov. Še huje, pri preoblikovanju nekaterih izdelkov je zahtevano maksimalno tanjšanje le 15 odstotkov.
V bližnji prihodnosti ne bo več dovoljeno izdelovati večine globokih izboklin in velikih povečanj dolžine linije v dveh
smereh. Medtem ko morda take omejitve temeljijo na upravičenih konstrukcijskih zadevah, pa se morajo oblikovalci in izdelovalci orodja ter izdelka zaradi takih omejitev zavedati preoblikovalnih posledic. Vse te omejitve so primerne za izvedbo preoblikovanja z računalniško podprtimi numeričnimi simulacijami z namenom poiskati dovoljeno tehnološko okno (če sploh obstaja katero), s katerim bo mogoče izdelati želeno obliko izdelka, preden bo orodje sploh narejeno.
www.metalforming.com
Inovativni stroji za struženje in frezanje
Izboljšani stružni centri, frezalni stroji z linearnimi pogoni in integrirane rešitve s področja avtomatizacije so najpogostejše produktne inovacije, ki jih uvaja razširjeni avstrijski Emco Group.
Na področju stružnic in stružnih centrov so uveljavljeno stružnico EmcoMat Super 11 nadomestili z modelom EmcoMat 14. Funkcijski razkorak med konvencionalnim programom in cikličnimi
stružnicami so premostili z najmanjšo ciklično stružnico v ponudbi - EmcoMat 160. Poleg tega so v družini stružnih centrov MaxxTurn lani predstavili dva nova modela: MaxxTurn 110, ki uporablja naj-
novejšo Siemensovo krmilno tehniko ter različico stroja MaxxTurn 65 za palice premera 77 mm. Podjetje ponuja tudi cenovno ugodne rešitve s področja avtomatizacije, kamor spadajo zmogljivi portalni sistemi, vgrajeni v obstoječe proizvodne sisteme. Popolnoma avtomatski obdelovalni sistem HyperTurn 665 (na sliki) združuje operacije struženja, frezanja, brušenja, izdelave zobnikov in tornega varjenja. Nove blagovne znamke v skupini se razvijajo z integracijo najmodernejše pogonske tehnike. Emco-Famup v svoje vertikalne obdelovalne centre s potujočim stebrom MMV uvaja linearne pogone za odločilno izboljšanje natančnosti. Emco-Mecof, novi član skupine, ki je nastal z nakupom podjetja Mecof S.p.A., pa ponuja izdelek Prima 1.3 v segmentu velikih obdelovalnih CNC centrov za orodjarsko industrijo. ■
www.emco.co.uk
Mastercam /
m^TB^_i,-. ZastoDstvo za Droaram Mastercam ^
zastopstvo za program Mastercam
Šolanje uporabe programa Mastercam Prilagoditve postprocesorjev J	_ _ ClMCO DNC povezave strojev
A-CAM, inženiring, d.o.o.
Predjamska 11,1000 Ljubljana Tel.: 01 257 63 21 www.mastercam.si
Z merjenjem do množice točk
Osnovni namen skeniranja (digitalizacije) je izdelava digitalne kopije izdelka. Najprej je treba izdelek digitalizirati, nato pa se na podlagi tako pridobljenih podatkov o geometriji izdela CAD-model ali določi pot obdelave. V tem članku je na podlagi koordinatnega merjenja opisano, za kakšen postopek gre in na kaj je treba biti še posebej pozoren.
Giovani Bono
Prvotno so s tem postopkom izdelovali proizvode drugih proizvajalcev in jih nato izboljševali. S tem so prihranili stroške načrtovanja. S tem postopkom so tudi na novo konstruirali proiz-vode, ki so jih izdelovali po licenci, ali izboljšali njihovo zunanjo podobo. Pri kontruiranju novega proizvoda so upoštevali vse parametre glede funkcionalnosti in izdelave; na ta način so prišli do izvedbe, ki je bila zmogljivejša ali cenejša. Tako se je izoblikoval pojem skeniranje (digitalizacija). Ta postopek je doživel popolno preobrazbo pod vplivom hitrega inženiringa, ki je bil v posameznih oddelkih in celotnih podjetjih čedalje bolj razširjen. Digitalizacija vzorca obdelovanca in izdelava numeričnega modela na osnovi zajete množice točk, ki je nadomestila neposredno modeliranje v CAD-sistemu, je podjetjem omogočila, da so skrajšali čas razvoja, velikokrat celo za več tednov.
Koordinatne merilne naprave za najrazličnejše vrste uporabe
V današnjem času lahko celoten postopek skeniranja (digitalizacije) poteka brez izdelave funkcionalnega prototipa. Zelo zanesljiv postopek temelji na uporabi koordinatnih merilnih naprav (KMN), ki so
opremljene s tipali in programi za merjenje zahtevnih površin. KMN so fleksibilne na-prave, ki omogočajo zelo natančno merjenje kakršnega koli merjenca, pri tem pa lahko zagotavljajo omejene čase ciklov merjenja. Uspešno uporabo KMN pri razvoju in izdelavi komponent zahtevnih geometrij podpira programska oprema. Le-ta je namenjena za oblikovanje in kontrolo površin ter izdelavo programov za CNC-obdelavo kalupov in orodij. Uporaba KMN za merjenje oblike merjenca ima velik vpliv na produktivnost procesa, vendar je treba upoštevati tudi zahtevnost površin, ki jih bomo merili. KMN so tako, odvisno od vrste uporabe, opremljene z raznovrstnimi merilnimi tipali.
Tipalne glave z enim tipalom so najbolj razširjene na področju merjenja prizmatičnih delov in preprostih površin. Na površini zajemajo točko za točko. Analogna tipala za kontinuirano merjenje pa nasprotno lahko hitro zajamejo na tisoče točk. Kadar pa je treba meriti površino zelo majhnih komponent ali delov, izdelanih iz zelo mehkih materialov, npr. iz gline ali plastelina, postane merjenje z dotikom problematično. V takih primerih je dobrodošlo merjenje brez dotika (brez-kontaktno merjenje). Gre za merjenje z optičnimi tipali, ki se delijo na tipala za posamezne točke, svetlobne zapore in tipala, ki omogočajo analiziranje upodobitve delov merjenca; na le-tega se projicira strukturna svetlobna mreža. Novi optični sistemi za merjenje omogočajo zajem velikih elementov modela, karoserij ali konstrukcije letala, ki poteka zelo hitro, saj lahko zajamejo skoraj 20.000 točk v sekundi.
Pomembna je tudi programska oprema
Na kakovost končnega proizvoda seveda zelo vpliva osnovna natančnost KMN, vendar pa je predvsem zajem velikega števila točk na površini tisti, ki omogoča reali-stič-no podobo obdelovanca. Zahteve glede optimiranja časa merilnih ciklov in kakovosti končnega proizvoda zahtevajo ne le hitro in natančno KMN, pač pa tudi programsko opremo, ki omogoča optimalno obdelavo merilnih poti. Programska oprema pomaga premagovati številne ovire in, skupaj s krmiljem, omogoča učinkovito kontrolo
Merilni sistem CMM podaljšuje doseg laserskega sledilnika
Koordinatni merilni sistem (CMM) TrackArm, ki ga je pred kratkim lansiralo podjetje Faro Technologies in je v Evropi na voljo pri podjetju Faro Europe, združuje dva prenosna merilna sistema v enem paketu.
Posebno konstruiran laserski merilni sistem Faro Laser Tracker ima doseg do 70 m in lahko deluje v kombinaciji z merilno roko dolgega dosega Platinum FaroArm. Proizvajalci lahko uporabljajo laserski sledilnik za vse večje 3D-aplikacije, pri čemer je prednost platinaste merilne roke FaroArm ta, da doseže tudi najbolj skrita mesta, ki jih sledilni sistemi spregledajo. TrackArm se lahko v trenutku preklopi s sledilni-ka na merilno roko. Tako lahko uporabniki izmerijo kar koli, pri čemer velikost in mesto nista ovira. Največja prednost tehnologije Trackarm je ta, da zaradi laserskega sledilnika na merilni roki uporabnikom ni treba določati referenčnih točk, s čimer prihranijo precej časa.
Trackarm je na voljo kot celoten sistem, čigar deli se lahko uporabljajo ločeno v obliki dveh samostoječih, prenosnih merilnih sistemov. Trenutno lahko uporabniki merilne roke USB FaroArm in laserskega sledilnika Faro naročijo posodobitev TrackArm, ki omogoča skupno delovanje dveh prenosnih merilnih sistemov. ■
MAGIČNO OKO: Skeniranje (digitalizacija) modela izpolistirola z optičnim tipalom za kontinuirano skeniranje.
BREZ PRESTANKA: Skeniranje (digitalizacija) pri obdelovancu s kontaktnim tipalom.
dinamike KMN. Če so merjenci prostih ali posebnih oblik, poteka postopek tipanja s kontinuiranim skeniranjem površine. Rezultat tega postopka je digitalizirana površina v obliki množice izmerjenih točk, ki jo je s CAD-postopkom mogoče obdelati, tako da nastane končen numerični model. Interaktivni vmesnik lahko zelo hitro izdela celoten mate-matični opis površine modela. Pri tej metodi ustrezen CAD-paket s sukcesivno aproksimacijo površin na novo skonstruira numerični model obdelovanca. Sistem tudi vsakič preveri stopnjo ujemanja površine, ki jo konstruira, in površine dejanskega modela. Na koncu, kjer je to potrebno, dopolni konstrukcijo z dodelavo, podaljševanjem in spajanjem površin. Interaktivnost tega procesa omogoča tudi izboljšave morebitnih nepravilnosti dejanskega modela.
Obdelava množice izmerjenih točk
Takoj ko se površina obdelovanca zajame z množico točk, se te točke programsko začne obdelovati, kar privede do povsem novega načrta izmerjene površine modela. Izmerjene vrednosti merilnega tipala, ki je služilo
AVTOMATSKO: Oblikovanje dejanskih površin iz množice izmerjenih točk (dejanska površina je rdeča).
za skeniranje, se tako lahko kompenzirajo. Karakteristični sektorji izdelanega modela se prenesejo v zunanji CAD/CAM v obliki poligonalnih elementov in kot sekvence točk. Drugo možnost za lokalno obdelavo množice izmerjenih točk ponuja avtomatska izdelava poliedričnih, t. i. navideznih površin v formatu STL. Po končanem zajemu in obdelavi podatkov CAD/CAM zaključi postopek skeniranja (digitalizacije), pri čemer namensko obdela izmere in 3D-tolerance, da bi tako izdelali pravilne modele v skladu z mednarodno veljavnimi standardi in pripravili poti za obdelavo z odrezovalnimi orodji.
Za oblikovalce in konstrukterje
Skeniranje (digitalizacija) je zelo uporaben postopek tako s stališča oblikovanja kakor tudi s stališča konstruiranja proizvodov prostih oblik, kot so npr. karoserije vozil. Celoten proces se začne neposredno na modelu, izdelanem v nespremenjenem merilu, ki je lahko izdelan npr. iz umetne mase. Model se nato s KMN digitalizira in tako dobimo površino v obliki množice točk, ki se nato prenese v CAD-sistem, kjer se izdela numerični model. Model, ki je bil prej izoblikovan, določen, modificiran, izboljšan in kontroliran, se prenese v zunanji CAD/CAM-sistem. Tam nastanejo poti orodja za obdelavo modela, in sicer v razmerju 1:1. Ta drugi fizični model nato kontrolirajo s KMN, tako da ga primerjajo z izvirnim numeričnim modelom. Funkcije dejanskega fizičnega modela nato zelo podrobno preizkušajo. V tej fazi ugotavljajo morebitne potrebe po korekciji modela, s stališča funkcionalnosti, estetike in izdelave, in sicer tako, da se ukvarjajo izključno z ustreznimi funkcionalnimi področji. Spremembe se nato avtomatsko prenesejo na numerični mo-del. Na koncu tega postopka dobijo certificiran dejanski model in ujemajoč numerični model, na podlagi
katerega nato lahko določijo vse potrebne elemente za serijsko proizvodnjo, vključno s programi za kontrolo dimenzij.
Največ pridobi orodjarstvo
Oblikovanje in izdelava različnih orodij vedno predvideva tridimenzionalne modele. Te modele se lahko izdela z numeričnimi postopki načrtovanja pa tudi z ročnimi postopki, se pravi, tako da se na podlagi risb izdela model iz smole ali lesa. Ročni postopki omogočajo le izdelavo modela, zato je treba na podlagi modela izdelati program za obdelavo orodij. Uporablja se postopek, pri katerem se zajamejo točke površine modela, nato pa se te točke obdela, s čimer se pridobijo poti orodja za vse faze obdelave in vse sestavne dele. Zajem geometrijskih značilnosti površine modela zahteva sisteme, ki lahko hitro in natančno zajamejo vse potrebne podatke modela za obliko-vanje NC-kode in za izpeljavo merilnih programov. Najprimernejši za to nalogo je koordinatni merilni stroj, ki omogoča delo s kontaktnimi in optičnimi glavami za skeniranje in zajem ogromne količine merilnih podatkov.
Podatki, ki so bili pridobljeni s skeniranjem, se avtomatsko obdelajo; tako se lahko neposredno in takoj uporabijo, za določanje poti orodja pri obdelavi. Na ta način izdelane CNC-programe za frezanje je mogoče pretvoriti v najrazličnejše formate, tako da se potem lahko uporabljajo s katerim koli na trgu razširjenim krmiljem.
Giovani Bono je vodja trženja pri podjetju DEA SpA.
ru
U (ü N
ru
E
o
U
rG
N
ru
E
o
> ru
Načrtovanje, analiza in optimizacija
Diskretna simulacija kosovne proizvodnje
Dr. Tomaž Perme
Podjetja lahko danes ostanejo konkurenčna le s stalnim posodabljanjem oziroma avtomatizacijo, informatizacijo in uvajanjem sodobnih tehnologij v proizvodnjo in poslovanje, kar zahteva velika vlaganja. Kakovostnega in zanesljivega sprejemanja odločitev ter s tem zagotovitve najučinkovitejše porabe vloženega časa in denarja zaradi zapletenosti sodobnih sistemov ni več mogoče opreti samo na znanje, izkušnje in navdih. V večini praktičnih primerov tudi analitično-matematični postopki ne zadostujejo za dovolj natančen izračun ali oceno posledic, ki jih povzroči neka odločitev. Zato se vse pogosteje uporablja simulacija, ki pa si vsaj na področju načrtovanja, analize in optimizacije proizvodnih in logističnih sistemov šele utira pot do prave veljave.
Dovolj zanesljiva ocena tehnične učinkovitosti vse bolj zapletenih proizvodnih in logističnih sistemov na stopnji načrtovanja novih in prenavljanja obstoječih zmogljivosti danes ni več mogoča brez sodobnih računalniško podprtih rešitev, med katere spada tudi diskretna simulacija. Kljub njenim nedvomnim koristim pa število uporabnikov programskih rešitev za diskretno simulacijo in optimizacijo kosovne proizvodnje in logistike še krepko zaostaja za programskimi rešitvami za razvoj in analizo izdelka (CAD, CAE), načrtovanje izdelave (CAM) in upravljanje z življenjskim ciklusom (PLM). Glavni razlogi za to so predvsem slabo poznavanje diskretne simulacije, njenih zmogljivosti in koristi, pa tudi nezadostna pozornost na priložnosti, povezane z organizacijskimi in logističnimi izzivi proizvodnje, dobavne verige in verige vrednosti.
Diskretna simulacija
Simulacija je na splošno programska rešitev, namenjena izdelavi dinamičnega računalniškega oziroma digitalnega modela zapletenega sistema, pridobivanju podatkov o njegovem dinamičnem obnašanju in optimizaciji njegovega delovanja. Digitalni model omogoča uporabniku izvajanje poskusov in scenarijev kaj-če, ne da bi pri tem posegal v delovanje dejanskega sistema, oziroma na stopnji načrtovanja novega.
Kosovna proizvodnja je z vidika toka materiala in sredstev ter vodenja in nadzora proizvodnje izrazito diskreten sistem oziroma sistem, katerega spremembe stanja nas zanimajo samo v določenih časovnih točkah. S tega vidika se stanje materia-
la in sredstev spremeni le na začetku in koncu izdelovalnega procesa ali transporta, vmes pa samo v primeru okvar ali zastojev, ki pa so tudi diskretni dogodki.
Model diskretnih sistemov je opis sestavin sistema in logičnih povezav med njimi na način, ki omogoča diskretno simulacijo oziroma izvajanje modela v računalniku. Diskretna simulacija obravnava dogodke le v tistih časovnih točkah, v katerih se spremenijo lastnosti opazovanih predmetov in procesov, kar omogoča simulacijo daljšega časovnega obdobja v zelo kratkem času. Tako lahko simuliramo večdnevno, tedensko ali mesečno proizvodnjo celotne tovarne in dobimo podatke o njeni zmogljivosti ali učinkovitosti v nekaj minutah ali največ urah.
Potek simulacije
Simulacija poteka v treh osnovnih korakih: izdelava modela, izvajanje poskusov ter razlaga rezultatov in ukrepanje (Slika 1). Podatki o obstoječi proizvodnji oziroma načrt novega sistema sta osnova za izgradnjo simulacijskega modela, s katerim se nato izvajajo poskusi, katerih rezultati se analizirajo in so podlaga za sprejemanje odločitev o ukrepih za spremembo obstoječe proizvodnje ali dopolnitev načrta.
Podatki za simulacijo
Za izdelavo simulacijskega modela in izvajanje poskusov so potrebni podatki o zgradbi proizvodnega ali logističnega sistema, izdelkih, naročilih in napakah. Zgradbo sistema opisujejo tloris prostorske razmestitve v točkovni ali vektorski grafiki (2D in 3D), podatki o sredstvih
Slika 1: Potek simulacije
(stroji, transportne naprave, delovna mesta) in človeških virih (operaterji na strojih, delavci za tekočim trakom), postopki vodenja proizvodnje v običajnih in težavnih pogojih, koledar delovnega časa in drugi podatki o tehnoloških in organizacijskih značilnostih proizvodnje.
Podatki o izdelkih oziroma proizvodnem programu opisujejo velikost serije, število delov v sestavu, število sestavov v izdelku, število kosov na paleti ali transportnem vozičku ter njihovo prostornino, velikost, maso, barvo in druge lastnosti, ki so pomembne za natančen in točen opis. Podatki o naročilih in nalogih vsebujejo enolično oznako naročila oziroma naloga, količino, datum, podatke o naročniku oziroma kupcu, način vodenja (načelo vlečenja ali potiskanja nalogov) in metode organiziranja proizvodnje (skupinska tehnologija, ravno ob pravem času ali ravno v pravem zaporedju). Napake opredeljujejo motnje, kot so okvare strojev, popravila, slabi sestavni deli, delež izmeta, in druge nenadne dogodke, ki vplivajo na kakovost in učinkovitost proizvodnje.
Količina in kakovost podatkov vplivata na podrobnost modela in kakovost rezultatov simulacije, vendar velja upoštevati, da so za simulacijo dovolj podatki, ki so običajno na voljo za načrtovanje oziroma analizo nove ali obstoječe proizvodnje.
Modeliranje
Modeliranje je odvisno od ciljev simulacije, razpoložljivih podatkov in simulacijskega orodja. Zmogljivosti sodobne programske rešitve za diskretno simulacijo se pokažejo predvsem pri zapletenih in obsežnih proizvodnih in logističnih sistemih, kjer prevladuje malo- ali srednjeserijska proizvodnja z obsežnim proizvodnim programom in veliko različicami izdelka. Če je med cilji simulacije tudi preverjanje načina vodenja proizvodnje, vrste in zaporedja operacij, postopka vodenja transportnih sredstev in drugih metod in postopkov, ki zahtevajo dodatno programiranje, je to treba upoštevati že pred začetkom modeliranja. Glede na zahteve modeliranja je priporočljivo pri izbiri simulacijskega programa upoštevati lastnosti, ki zagotavljajo predmetno usmer-
jeno in strukturirano izdelavo modela (od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor) z razumljivimi gradniki, enostavno in hitro dograjevanje ter prilagajanje modela, možnost vključevanja zapletenih in obsežnih postopkov krmiljenja in vodenja ter odprtost za povezovanje (vmesniki).
Simulacija
Simulacija je izvajanje simulacijskega modela v računalniku in ima v primerjavi z resnično proizvodnjo dve pomembni prednosti. Izvajanje modela lahko ponavljamo z enakimi ali spremenjenimi parametri, dokler ne zadostimo potrebam analize in optimizacije. Pri tem pa lahko brez omejitve merimo oziroma beležimo vse parametre, tudi tiste, ki bi v dejanski proizvodnji zahtevali zapletene merilne sisteme oziroma dodatne sisteme za zajem, prenos in obdelavo podatkov.
Analiza rezultatov in optimizacija
Običajno so nekateri vhodni podatki sto-hastični, kar zahteva tako statistično analizo in pripravo vhodnih podatkov kot tudi statistično obdelavo rezultatov in določitev meje zaupanja. Za samodejno večkratno izvajanje simulacije s spreminjanjem parametrov in optimizacijo je zelo pomembno, da simulacijsko orodje vključuje tudi program za statistično obdelavo podatkov in vmesnik, ki omogoča izvoz rezultatov za njihovo naknadno dodatno obdelavo in prikaz.
Za učinkovito analizo so zelo uporabna tudi orodja za samodejni prikaz izkoriščenosti in zasedenosti sredstev, gostote toka materiala med procesi in časovni prikaz izvrševanja nalogov in zasedenosti sredstev (Slika 2). S temi orodji lahko enostavno in hitro odkrijemo ozka grla, pa tudi nepotrebne zmogljivosti, kar je pomembna pomoč pri oblikovanju učinkovite in vitke proizvodnje.
Najpreprostejšo optimizacijo lahko izvedemo tako, da izvedemo več poskusov z različnimi parametri modela, na koncu pa izberemo najboljšo glede na postavljena merila. Pri tem moramo običajno spreminjati in analizirati več parametrov hkrati, kar lahko naredimo s sistemom za upravljanje s poskusi, ki samodejno nastavi parametre posameznega poskusa, izvede poskuse in prikaže zbrane rezultate. Najzmogljivejše program-
ske rešitve diskretne simulacije omogočajo samodejno in učinkovito iskanje najboljših parametrov sistema ali najučinkovitejšega zaporedja naročil tudi z genetskimi algoritmi in nevronskimi mrežami.
2D- in 3D-animacija
Rezultat simulacije je tudi animacija, ki ljudem nazorno in najbolj razumljivo predstavi zapletenost in delovanje sodobnih, prilagodljivih ter visokoavtomatiziranih proizvodnih in logističnih sistemov. Slikovna 2D-animacija je običajen in nujno potreben prikaz na stopnji modeliranja in analize rezultatov simulacije. Je hitra, ciljno usmerjena in večinoma tudi zadostna oblika prikaza. 3D-animacija pa je namenjena predvsem lažjemu pojasnjevanju in jasnejši ter bolj resnični predstavitvi digitalnega modela načrta oziroma obstoječega sistema, zato je to običajno zadnji bolj vizualno usmerjeni korak simulacije.
Uporaba simulacije
Diskretna simulacija lahko prispeva k odkrivanju in odpravljanju pomanjkljivosti, ki bi zahtevali drage in časovno zamudne ukrepe na stopnji zagona sistema, pomaga pa tudi pri zmanjšanju stroškov postavitve in zagona proizvodnega sistema, ne da bi pri tem tvegali zmanjšanje zahtevane zmogljivosti, in izboljšanju produktivnosti obstoječih proizvodnih sistemov na osnovi ukrepov, predhodno preverjenih s simulacijo.
Diskretna simulacija je pri načrtovanju novih proizvodnih zmogljivosti uporabna pri:
-	določitvi in optimizaciji časov in produktivnosti,
-	določitvi mer, velikosti, števila in zmogljivosti sredstev,
-	ugotovitvi mejne zmogljivosti,
-	raziskavi vpliva napak in motenj,
-	ugotovitvi potreb po človeških virih,
-	izboljšanju vedenja o obnašanju sistema,
-	določitvi ustreznih postopkov vodenja in
-	ocenitvi alternativnih možnosti.
Pri optimizaciji obstoječih sistemov se simulacija najpogosteje uporablja za določitev:
-	najboljšega postopka vodenja,
-	najučinkovitejšega zaporedja naročil in nalogov ter
Slika 2: Analiza ozkih grl, gostote toka materiala in zasedenosti sredstev
-	za preverjanje dnevnih in tedenskih postopkov in proizvodnih načrtov.
Digitalni model pa nudi tudi dobro osnovo za:
-	izdelavo postopkov krmiljenja strojev in naprav ter vodenja proizvodnje,
-	preverjanje različnih postopkov na stopnji zagona nove zmogljivosti,
-	urjenje operaterjev in delavcev za ukrepanje v različnih stanjih proizvodnje in
-	oceno ključnih kazalnikov učinkovitosti obstoječe ali načrtovane proizvodnje.
Uspešna uporaba diskretne simulacije zahteva skrbno pripravo, ustrezno programsko orodje, usposobljene kadre ter predvsem resnično potrebo in prepričanje uporabnika, da z drugimi metodami ne more zadovoljiti zahtev po natančnem in točnem načrtovanju. Uporabnik mora najprej odgovoriti na vprašanji, kateri izzivi še ostanejo brez uporabe diskretne simulacije in kakšna so zato tveganja uresničitve postavljenih ciljev in zahtev. Odgovor na to je povezan tudi s stroškovno upravičenostjo uporabe simulacije, vendar se vse prevečkrat postavlja pred vprašanje o nujnosti njene uporabe. Stroške izvedbe simulacije je mogoče zelo natančno in točno izračunati, medtem ko lahko njene koristi pred
Slika 3: 3D-prikaz kot vizualni del digitalnega modela
uporabo le predvidimo, pozneje pa jih tudi težko ovrednotimo, saj običajno nimamo primerne primerjave. Po podatkih združenja nemških inženirjev (VDI-Richtlinie 3633) ima simulacija vpliv na približno 20 odstotkov vrednosti celotne investicije, pri čemer se povprečen prihranek giblje med 2 in 4 odstotki, izdatki za simulacijo pa med 0,5 in 1 odstotkom. Novejši podatki raziskave trga diskretne simulacije v Evropi pa kažejo na 5- do 20-odstotni prihranek investicije novega sistema in 15- do 20-od-stotno povečanje produktivnosti ter 20- do
60-odstotno zmanjšanje proizvodnih časov in sredstev obstoječe proizvodnje.
Povečevanje dodane vrednosti ni mogoče samo z zmanjševanjem stroškov, temveč predvsem s kakovostnim izdelkom in učinkovito proizvodnjo. To zahteva vlaganja tudi v orodja za optimizacijo, med katerimi se diskretna simulacija počasi, vendar vztrajno pomika proti točki, ko bo postala obvezen del procesov načrtovanja in vodenja proizvodnje in temu namenjenih izobraževalnih programov. ■
%
UGS
Troni forming the process of Innovation

Tecnomatix
Plant Simulation
Programska rešitev za načrtovanje, analizo in optimizacijo najzahtevnejših proizvodnih in logističnih sistemov.
Omogoča hitro izdelavo digitalnega modela tovarne, diskretno simulacijo njenega delovanja, pridobivanje ključnih kazalnikov učinkovitosti in zagotavljanje največje zmogljivosti in produktivnosti še pred zagonom proizvodnje.
Teamcenter
PLM tehnologija
ÌTS
d.o.o.
industrijski tehnološki sistemi
Ruska I, 1000 Ljubljana te!.: 01/4300-323 info@its-plm.si www.its-plm.si
Sodobni univerzitetni izobraževalni program
MEHATRONIK - poklic, usmerjen v prihodnost
Fakulteta za strojništvo (FS) in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze v Mariboru že več let uspešno izvajata interdisciplinarno študijsko smer mehatronika. Izredno dober odziv študentov in industrije je spodbudil fakulteti, da sta pripravili samostojen univerzitetni študijski program mehatronika in zanj pridobili akreditacijo Sveta za visoko šolstvo. Mladi imajo tako možnost v novem študijskem letu vpisati študijski program, ki jih bo vodil do novega samostojnega poklica univerzitetni diplomirani inženir mehatronike. Program je pripravljen po bolonjskem modelu in je zelo projektno usmerjen, kar poudarja tudi njegov moto, ki je znana Konfucijeva misel: »Povej mi in bom pozabil, pokaži mi in si bom zapomnil, vključi me v delo, da bom znal.«
Bogdan Valentan dr. Igor Drstvenšek dr. Riko Šafarič
Kaj je mehatronika
Izraz mehatronika se je pojavil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja kot izpeljanka iz besed mehanika in elektronika. Poudariti je hotel povezanost dveh ved v novo tehnično smer, ki predstavlja združevanje mehanskih in elektronskih sistemov. Mehatronika je zbir osnovnih znanj, postopkov in tehnik za razvoj, izdelavo in vzdrževanje sodobnih strojev, naprav in sistemov. Je izrazito interdisciplinarna tehniška disciplina, ki povezuje znanja klasičnih disciplin, dopolnjena z računalništvom in informatiko, v smislu funkcionalnosti novih izdelkov [1].
Mehatronika je predvsem nov način razmišljanja v načrtovanju izdelkov in sistemov, ki omogoča celovito združitev strojegradnje in precizne mehanike, elektrotehnike in elektronike, avtomatskega vodenja, računalništva in informatike v osnovni proces načrtovanja. Pri tem in-
Izobraževanje in trening		Delovna praksa		Marketing
Slika 1: Elementi mehatronike
ženir spozna sistem kot celoto, s čimer doseže večjo kakovost, zanesljivost, funkcionalnost in nižje proizvodne stroške izdelka (Slika 1).
Mehatronika v izobraževanju
Prva predavanja mehatronike so bila leta 1983 na specialističnem in podiplomskem študiju na japonski univerzi Toyosaski in nato na univerzi Tohoko, kjer so istega leta odprli tudi prvi oddelek za mehatroniko in precizno inženirstvo. Po letu 1985 se je študij mehatronike razširil v ZDA in Evropo, nato pa tudi drugod po svetu.
Univerza v Mariboru je na pobudo gospodarstva začela vpeljevati mehatroniko v izobraževalni program v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, odobritev za študijsko smer mehatronike pa so dobili leta 1999 [2]. Tako se je lahko v študijskem letu 2000/2001 prva generacija študentov tretjega letnika univerzitetnega študija na Fakulteti za strojništvo in Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko odločila za nadaljevanje študija na meha-troniki. Študijska smer se izvaja na obeh fakultetah, v svoji široki paleti izbirnih predmetov pa ima tudi predmete s področja ekonomije in podjetništva, kar študentom omogoča individualno specializacijo študija.
Mehatronika po bolonjsko v Mariboru
Mehatronika stopa v študijskem letu 2007/2008 na mariborski univerzi na samostojno pot s študijskim programom, ki je
Slika 2: Zasnova vozila študentov mehatronike v sklopu projektnega dela
oblikovan in pripravljen v skladu z bolonj-skim modelom prenove terciarnega izobraževanja. Že jeseni 2007 se bo začel vpis študentov v prvi letnik triletnega univerzitetnega študija za pridobitev strokovnega naziva univerzitetni diplomirani inženir mehatronike [3].
Temeljni cilj skupnega interdisciplinarnega, univerzitetnega, dodiplomskega programa MEHATRONIKA je izobraziti široko razgledanega diplomanta, ki bo poleg znanja in razumevanja izkazoval tudi samostojnost, ustvarjalnost, inovativnost in kritičnost pri reševanju problemov na področju mehatronike. Študenti tega programa se bodo s študijem usposobili za prenos pridobljenih teoretičnih in strokovnih znanj v prakso in reševanje problemov v delovnih okoljih [3].
Slika 3: Model terenskega vozila 6x6
Študij se izvaja po sodobnih didaktičnih metodah, podprtih s svetovnim spletom in v sodobno opremljenih prostorih fakultet. Projektno usmerjeno delo spodbuja skupinsko delo in partnerski odnos med profesorji in študenti. Od leta 2000 so študentje v sklopu projektnega dela izpeljali več odmevnih projektov, med njimi tudi invalidski voziček
z govornim upravljanjem, vozilo na hibridni pogon (Slika 2), kolo na pomožni električni pogon in model terenskega vozila (Slika 3). Študent ima možnost študija v tujini in opravljanja projektnih in diplomskih nalog na industrijskih objektih, po končani diplomi pa lahko nadaljuje študij na magistrski in doktorski stopnji po bolonjskem modelu.
Mehatronika - usmerjena v prihodnost
Mehatronika v današnjem, hitro razvijajočem se svetu tehnike predstavlja idealno si-nergijo ved, s čimer zagotavlja trdno osnovo za kakovosten študij tudi v prihodnje. Skupaj z razvojem tehnike je nujen razvoj naprednih in učinkovitih študijskih smeri, ki zagotavljajo perspektivne kadre za sodobno in v razvoj usmerjeno industrijo. Mehatronika je nedvomno tista, ki je že danes pripravljena na izzive prihodnosti.■
Literatura
[1]	Šafarič R.: Sistemi mehatronike. www.ro.feri.uni-mb.si/predmeti/sis_ meh/vsebina.htm
[2]	Lovrec D.: Interdisciplinarni studijski program Mehatronika na Univerzi v Mariboru, Ventil, 2000, letn. 6, št. 2, str. 94-98
[3]	http://mehatronika.uni-mb.si
Bogdan Valentan dr. Igor Drstvenšek
Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru dr. Riko Šafarič
Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru
Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper
Dodiplomska šola Podiplomska šola
(razpis 1. 6. 2007)
Izberite modro
Management/dipl. ekonomist/ka (VS) Management/dipl. ekonomist/ka (UN)
Management/spec, managementa Management v izobraževanju / spec, manag, v izob. Management / mag. managementa Ekonomija in finance / mag. ekonomije Management / mag. znanosti Management / dr. znanosti
Več: www.fm-kp.si
Koper i Celje i Škofja Loka i Nova Gorica
COMPUTER VISION GROUP
Računalniški vid
□ čl, ki jim nič ne uide
Družba FDS Research je mednarodno priznano
podjetje za ustvarjanje zahtevnih optičnih rešitev v industrijskih procesih. Z vrhunskim domačim znanjem izdelujemo sisteme avtomatske optične kontrole, razvijamo optično tehnologijo in gradimo celovite rešitve optičnega razpoznavanja tudi za najbolj zahtevna industrijska okolja (avtomobilska, farmacevtska, prehrambena industrija ..., robotika ...).
Avtomatska optična kontrdla omogoča:
•	PGPDLND PDNDVLJIVDST PRGCESDV
•	1 □□-□DSTDTNI NADZOR KAKDVDSTI VES CAS □ BRATDVANJA
•	KRMILJENJE TEHNDLDSKIH PRDCESDV NA PDDLAGI SLIKE
•	REAGIRANJE V REALNEM ČASU
•	DIMENZIJSKO KDNTRDLD
•	KDNTRDLD PDVRSINE
•	PRDSTDRSKD ZAZNAVD
•	D E LD VAN JE V ZA ČLDVEKA NEPRIMERNEM DKDLJU
FDS Research - Gradimo celovite optične rešitve
Kje se vidiš cez 3
ai
Poglej v svojo prihodnost! Že kmalu boš lahko ustvarjal celovite rešitve optičnega razpoznavanja, iskal rešitve za opremo najbolj zahtevnih industrijskih okolij in reševal naloge, ki se na prvi pogled zdijo nerešljive
Če te zanimajo optične rešitve in robotika, če so ti zapleteni problemi izziv in če bi želel delati v podjetju, ki je za svoje rešitve prejelo Microsoftovo nagrado neposredno iz rok Bila Gatesa, potem nam piši na info@fdsresearch.si ali nam na naslov FDS Research d. o. o., Suhadolčanova 28,1231 Ljubljana pošlji svoj življenjepis in prošnjo za zaposlitev.
Zaposlimo kadre elektro, strojniške in računalniške usmeritve, strokovnjake za računalniški vid in prenos rešitev v industrijo.
FDS Research	CTfcM
Gradimo prihodnost celovitih osebnosti	COMPUTER VISION GROUP
Industrijska oprema
Podrobnosti odločajo o kakovosti celote
Industrijsko opremo, kot so omare, ohišja, terminali in upravljalni pulti, najdemo v vsaki proizvodnji. Opazimo jih, če so sodobne in dopadljive oblike, sicer pa jih jemljemo kot samoumevni del izdelovalnih strojev in naprav ter proizvodnih linij in sistemov. Vendar so izredno pomembni na področju avtomatizacije in informatizacije proizvodnje, saj ustrezno načrtovani, izbrani in vgrajeni zagotavljajo varno in učinkovito delovanje predvsem električnih, elektronskih, računalniških in komunikacijskih sestavin v industrijskem okolju.
Matjaž Miškec
Uporabniki v industrijskem okolju zahtevajo od rešitev sistemov industrijskih omar, kompaktnih ohišij, terminalov in upravljalnih pultov, klimatskih naprav in sistemov, močnostnih energetskih vodov, ohišij za informatiko in industrijskih mrež ethernet jasne tehnične in ekonomske prednosti, ustre-zanje predpisom za uporabo, vzdrževanje in servis na lokalnem in globalnem področju ter kakovost in dobavo v roku. Uspešen sistem industrijske opreme omogoča tvorjenje dovršenih rešitev z učinkovitim sistemom načrtovanja na podlagi standardnih platform in sistemske združljivosti, kar skrajša čas sestavljanja in zagotavlja kakovost, sistemsko varnost ter rentabilnost rešitve.
Avtomobilska industrija, ki je tehnološko raznolika in zahtevna, je s potrebami in razvojem veliko prispevala k oblikovanju
celovitih in dovršenih rešitev industrijske opreme, zato je tudi najbolj primerna za njihovo predstavitev (Slika 1).
Preoblikovalna linija
Avtomatiziran proizvodni proces izdelave avtomobila se začne v oddelku za preoblikovanje pločevine, kjer se zahtevajo velike energetske moči, visoka zaščita in učinkovito hlajenje vgrajene opreme v stikalnih omarah ter strojih. Zato so najprimernejše visoke omare, dostopne z vseh strani, ki se jih lahko poljubno združuje, imajo visoko varnost in dovršeno integracijo nizkonapetostnih razvodov in hladilnih komponent (Slika 2). Operaterju sta za upravljanje s strojem na voljo upravljalni pult in upravljavska plošča z nosilno roko, ki jo lahko pritrdimo neposredno na stroj, in nudita dobro ter ergono-mično povezavo med človekom in strojem.
Slika 1: Proizvodna linija za izdelavo avtomobila
Slika 2: Omare z visoko varnostjo in integracijo razvodov in hlajenja
Izdelava karoserije
V oddelku za sestavo in varjenje karoserij se preoblikovana pločevina v več operacijah sestavi in zvari v karoserijo avtomobila. Delo je večinoma avtomatizirano, poleg robotov pa vključuje tudi pnevmatične in električne sestavine za pozicioniranje in vpenjanje, naprave za točkovno varjenje in varjenje po postopkih MAG in MIG. Tudi tu so potrebne visoke energetske moči, visoka varnost in učinkovito hlajenje ter tudi dobra komunikacijska povezava. Krmilni sistemi za vodenje in upravljanje robotov so v omarah za PC-računalnike oziroma enojnih omarah, povezanih z vodilom (bus). Pri hlajenju stikalnih omar in robotov je zelo pomembno tudi hlajenje, ki se lahko izvede s sistemom centralnega hlajenja.
Transportni sistem
Med posameznimi operacijami oziroma delovnimi mesti se sestavni deli, podsestavi in izdelki prenašajo ročno, z manipulatorji,
roboti, paletnimi transportnimi trakovi in talnimi oziroma visečimi transporterji, ki so združeni v procesno oziroma izdelovalno verigo. Njihove električne, elektronske in krmilne sestavine so nameščene v vrstnih stikalnih omarah s hlajenjem in prezračevanjem ter nadzorom vstopa, predstavljajo pa jedro transportne tehnike.
Lakirnica
Postopek v lakirnici je razdeljen na tri stopnje, in sicer pripravo pločevine, tesnje-nje in lakiranje. V pripravi se pločevina očisti in pripravi za kataforezno lakiranje, pri čemer z električnim tokom nanesemo kataforezni lak. Temu sledijo sušenje pri visoki temperaturi (1800 °C), tesnjenje, zaščita podvozja in nameščanje protizvočnih oblog. Karoserijo nato prevzame obrat površinske obdelave, kjer karoserija dobi več nanosov barve. Postopki oziroma naprave
šen, temperatura okolja pa visoka, zato tako okolje postavlja posebne zahteve za izbiro omar in druge opreme. Predvsem je pomembno dobro tesnjenje električnih in krmilnih omar in s tem varovanje občutljive opreme, zato je najboljša izbira hlajenja centralni hladilni sistem s prostorsko ločeno pripravo hladilnega medija in oddaljenimi prenosniki toplote, ki so nameščeni na omarah in strojih.
Obdelava
Pri funkcionalnih avtonomnih obdelovalnih centrih sta stikalna omara in hladilna tehnika pogosto integrirani v ohišje stroja. Krmilno elektroniko v omarah hladi prenosnik toplote, ki je lahko tudi na zadnji strani omare. Tu je za komunikacijo in programiranje dobrodošla uporaba upravljavskih plošč in računalniških
Delovni pult z upravljavskim panelom
zahtevajo veliko električne moči, zato so potrebni hladilni sistemi omar in strojev, ki so zasnovani po načinu centralnega hladilnega sistema.
Livarna
V celotni proizvodnji je to oddelek, kjer so najtežji pogoji. Zrak je onesnažen in pra-
*
RITTAL V AVTOMATIZACIJI
Rittal d.o.o. • Prodaja stikalnih omar« Šmartinska cesta 152 • 1533 Ljubljana
telefon +386(0)1/5466370 • faks: +386(0)1/5411710 • e-pošta: info@rittal.si • www.rittal.si
Rittal d.o.o., PE Maribor« Limbuška cesta 2 • 2341 Limbuš
telefon: +386(0)2/4213700/701 • faks: +386(0)2/4213702 • e-pošta: bojan.gustincic@rittal.si
na linji za sestavljanje pa so industrijski delovni pulti z upravljavskimi ploščami za upravljanje manjših naprav in ročnih delovnih mest.
Končna kontrola
Na koncu celotne izdelovalne verige je mesto za točenje goriva, zagon motorja, nastavitev paralelnosti koles in žarometov, preizkus motorja na valjih ter zaščito podvozja. Pri točenju goriva in pranju so potrebna ohišja, izdelana iz nerjavne pločevine. Operaterjem na zadnji kontroli so v pomoč terminali, ki so izvedeni v obliki delovnega pulta oziroma panela z nosilno roko.
Terminal na ročnem mestu za sestavljanje
Montaža
Ob izhodu iz zbirnega skladišča karoserij se začne oddelek montaže oziroma linija končnega sestavljanja avtomobila, kjer se dopolnjujejo ročno delo, mehanizirano in robotizirano sestavljanje, različni transportni sistemi in sistemi za ravnanje z materialom. Računalniške omare, v katerih so računalniki in komunikacijska oprema, varujejo pomembne podatke, ki so potrebni za točno in kakovostno sestavljanje. Glavnina krmilne opreme je v vrstnih omarah,
Upravljavski panel z nosilno roko
Omrežja
Energetsko in komunikacijsko omrežje skrbi za centralno vodenje proizvodne linije in sistema za prenos in ravnanje z materialom, upravljanje in komuniciranje, informiranje delavcev in operaterjev, za varovanje dostopa in požarno javljanje ter še druge manj opazne, pa vendar pomembne podrobnosti, ki vse skupaj vplivajo na kakovost izdelave in izdelka v avtomobilski, pa tudi v drugih sorodnih izdelovalnih panogah, kjer je kakovostna, varna in ekonomična industrijska oprema pogoj za dobro delovanje celotnega proizvodnega sistema. ■
Matjaž Miškec
Rittal, d. o. o., Ljubljana
Sodobna kontrola procesov in izdelkov
Elementi avtomatske optične kontrole
Avtomatska optična kontrola je postala že uveljavljen način zagotavljanja kakovosti sodobnih proizvodnih procesov. Glavni razlogi za njeno uvajanje so hitrost, točnost in natančnost kontrole ter nadomestitev oziroma odprava človekovega subjektivnega dejavnika pri odločanju o ustreznosti izdelka. Sodoben sistem za optično kontrolo vključuje poleg kamere in računalnika oziroma procesne enote tudi ustrezno optiko, osvetlitev, elektroniko, programsko opremo, sistem za transport in ravnanje s predmetom opazovanja ter pripadajoče krmilje. Ti elementi tvorijo običajno zapletene naprave, ki so nepogrešljive predvsem v procesu končne kontrole izdelka.
Dr. Francelj Trdič
Obvladovanje in zagotavljanje kakovosti izdelka sta dva ključna pogoja za obstoj proizvodnega podjetja na vse bolj konkurenčnem trgu. Že majhna dimenzijska neustreznost sestavnega dela lahko povzroči motnjo pri uporabniku, poškodbo orodij, zastoj v procesu končne montaže velike avtomobilske proizvodne linije ali neustrezen končni izdelek. Za dobavitelja sestavnih delov lahko to pomeni precejšnje stroške reklamacij, slabši položaj pri kupcu ali celo izgubo posla.
Hkrati so proizvajalci pod nenehnim pritiskom ekonomskih dejavnikov narediti čim več s čim nižjimi stroški, kar pomeni več izdelkov v istem času oziroma skrajševanje proizvodnega ciklusa. To zmanjšuje možnost celovitega obvladovanja proizvodnega procesa in s tem povečuje verjetnost nastanka manj kakovostnih izdelkov, kar narekuje potrebo po vse večjih vlaganjih v postopke in procese zagotavljanja kakovosti.
Predvsem v kosovni proizvodnji so geometrijski parametri, kot so dimenzije in lastnosti površine, pomembna značilnost izdelka, ki določajo njegovo funkcionalnost, zato je avtomatska optična kontrola vse bolj pogost in hkrati neizogiben mehanizem nadzora kakovosti. Zniževanje cen komponent in razvoj tehnologije avtomatske optične kontrole ter vse hujša konkurenca tudi na tem področju nudijo vse boljše možnosti za njeno učinkovito uporabo v praksi.
Kamera namesto oči
Sistemi za avtomatsko optično kontrolo nadomeščajo človekovo vizualno vrednotenje. Pogosto se pri razmišljanju o vpeljavi te tehnologije v procese pomisli le na kamero in morda še na enoto za obdelavo
slike. V praksi je kamera običajno stroškovno precej majhen oziroma celo zanemarljiv element, ki pa pogojuje vrsto drugih, za tehnološko ustreznost rešitve pomembnih elementov.
Kamera, ki dejansko zajame sliko, je prvi in tudi najbolj viden in prepoznaven element celotnega sistema avtomatske optične kontrole. Paleta kamer in njihov izbor sta zelo široka. Lahko so digitalne ali analogne, imajo različno ločljivost, hitrost in občutljivost v posameznih delih svetlobnega oziroma elektromagnetnega spektra ter različne zmožnosti povezav in sinhronizacije z drugimi elementi kontrolnega sistema.
Obvezen del kamere je optika oziroma objektiv, ki projicira sliko opazovanega predmeta na zaznavalo kamere. Objektivi se med seboj ločijo po zornem kotu in še po množici drugih optičnih lastnostih, ki določajo njihovo kakovost in uporabnost. Pravilna izbira optike je odvisna od geometrijsko-optičnih lastnosti izdelka, zahtevanega vidnega polja, prostorskih možnosti postavitve in ločljivosti kame-
Od kamere do obdelave slike
Vmesnik med kamero in sistemom za obdelavo slike prenese signal iz kamere v procesno enoto in ga po potrebi pretvori
Primer celovitega sistema avtomatske optične kontrole pločevink. Vsebuje vse od optike, kamer, sistemov osvetljevanja do transportnih sistemov in pripadajočega krmilja, tako da deluje kot samostojna enota.
re.
v digitalno obliko. Pri analognih kamerah so to digitalizatorji, pri digitalnih pa komunikacijski vmesniki, ki povezujejo kamero s procesno enoto. Za zahtevnejše rešitve je potrebna sinhronizacija zajema slike na kameri, osvetlitve in gibanja predmeta opazovanja. Vmesnik mora omogočati dovolj hiter prenos signala oziroma podatkov v centralni pomnilnik procesne enote, v primeru uporabe več kamer hkrati pa tudi sinhronizacijo vmesnikov. Področje vmesnikov je pomembno predvsem pri analognih kamerah, ki imajo v aplikacijah optične kontrole izdelka še vedno približno 80-odstotni delež.
Nemalokrat je težje vgraditi telecentrični objektiv na kontrolno mesto kot pa samo kamero.
Procesne enote za zajem in obdelavo slike
Porazdelitev obdelave podatkov je pomembna v rešitvah z večjim številom kamer, in kjer sta hitrost zajema in obdelave slike ključnega pomena. V aplikacijah z več kamerami teče obdelava podatkov pogosto na več procesnih enotah hkrati, zato je na stopnji projektiranja treba temeljito uskladiti porazdelitev procesne moči, na primer s porazdelitvijo procesnih intervalov, da se ne zgodi, da je ena procesna enota premalo izkoriščena, druga pa ne zmore obdelati vseh zajetih signalov oziroma podatkov. V praksi se to pojavi tam, kjer je velika hitrost gibanja predmeta mimo mesta kontrole, enota za izmet pa tik za njim. Procesna enota večino časa čaka, ko pa izdelek prispe v vidno polje kamere, mora hitro obdelati sliko in sporočiti ustreznost izdelka.
Osvetljevanje
Osvetlitev je eden ključnih segmentov avtomatske optične kontrole, saj določa optično
raznolikost možnih mest napak od okolice. Če osvetlitev tega ne omogoča dovolj robustno, potem tudi programska oprema za obdelavo slike ne more delovati zanesljivo. Verjetnost, da slab izdelek ne bo prepoznan pravilno ali da bo dober zaradi spreminjajočih se optičnih lastnosti prepoznan kot neustrezen, je velika. Naloga sistema osvetljevanja vedno zagotovi take optične pogoje, da bodo opazovani deli predmeta v čim večjem kontrastu glede na okolico.
Enotnega pravila za izbiro sistema osvetljevanja ni, saj mora biti vedno prilagojen optičnim zakonitostim izdelka in nemalokrat tudi njegovim geometrijskim značilnostim. Ta je predvsem projektiran glede na pričakovane napake, ki jih želimo prepoznati, in predvsem na omejene zmožnosti manipulacije predmeta opazovanja oziroma omejene zmožnosti vzpostavitve najboljših vidnih polj.
Pomemben dejavnik osvetljevanja je tudi izključitev okoliške svetlobe, kar pride do izraza predvsem pri natančnejših meritvah, izdelkih večjih geometrijskih razsežnosti in na področju robotike. Optični sistem je treba projektirati in postaviti tako, da zunanji dejavniki ne vplivajo na točnost in natančnost rezultatov meritev.
Večino elementov osvetljevanja je treba krmiliti in ustrezno napajati. Jakost, optične kote in spektralne lastnosti svetlobnega vira je treba sproti prilagajati opazovanemu predmetu. Krmiljenje svetlobnih virov mora biti povezano in sinhronizirano s proženjem kamer, zajemom slike na procesni enoti in krmiljenjem transporta ter manipulacije predmeta. Velika večina kamer ima 12-voltno napajanje, kar ni v skladu z industrijskim standardom 24-voltnega napajanja drugih naprav. Pri svetilnih virih pa standarda za napajanje ni, kar izhaja predvsem iz tehnoloških lastnosti svetlobnih virov in nestandardiziranih krmilnih enot.
Ravnanje s predmetom opazovanja
Če želimo, da bo sistem za avtomatsko optično kontrolo uspešno nadomestil vizualno kontrolo, ki jo izvaja človek, je treba zagotoviti tudi temu primerno ravnanje
Osvetljevanje je prilagojeno optično-geometrij-skim zakonitostim izdelka in gabaritom kontrolnega mesta.
Hitra gospodarska rast Indije in Kitajske prinaša tudi težave
Vrh lestvice najhitreje rastočih gospodarstev sveta sta lani zasedali kitajsko in indijsko gospodarstvo. Kitajsko gospodarstvo je med julijem in septembrom raslo po 10,4-odstotni stopnji, medtem ko je Indija v enakem obdobju zabeležila 9,2-odsto-tno gospodarsko rast. Kljub izjemni gospodarski rasti pa se obe državi borita s težavami, kot so revščina, pomanjkanje pitne vode in velike okoljske nesreče.
Indiji in Kitajski napovedujejo visoko gospodarsko rast tudi v prihodnje. V naslednjem fiskalnem letu, ki se bo začelo aprila, naj bi se Kitajski obetala desetodstotna rast gospodarstva, medtem ko indijskemu gospodarstvu napovedujejo 7,3-odstotno rast.
Kljub velikemu razmahu gospodarstva velik delež prebivalstva obeh azijskih gigantov predvsem na podeželju še vedno živi v revščini. Po ocenah Svetovne banke na Kitajskem deset odstotkov 1,3-milijardne populacije živi z manj kot dolarjem na dan. V Indiji pri milijardi prebivalcev v enaki revščini živi 40 odstotkov ljudi. V Indiji je tretjina prebivalstva nepismenega, petina pa nima dostopa do primerne pitne vode.
Milijarde neposrednih tujih investicij sta v preteklem obdobju obe državi namenjali predvsem za gradnjo železnic, pristanišč in druge infrastrukture, ki bi gospodarstvoma omogočala nadaljnjo rast. Vladi obeh držav pa se vedno bolj zavedata, da bosta za dolgoročno rast morali z odpravljanjem revščine in stabilnostjo gospodarstva spodbuditi tudi domačo potrošnjo.
Velik problem predstavljajo tudi okoljske težave in odrezanost ozemelj v notranjosti držav od velikih obalnih gospodarskih središč. Indijska vlada je za razvoj podeželja med letoma 2005 in 2009 predvidela 26 milijard dolarjev. Tudi za kitajske komunistične voditelje je postalo povečevanje prihodkov za podeželje ena od prednostnih nalog, ki bo omogočila politično stabilnost in dolgoročno gospodarsko rast s povečevanjem domače potrošnje.
oziroma manipulacijo s predmetom opazovanja. Popolna kontrola izdelka zahteva pregled vseh površin, vključno z notranjimi izvrtinami in slepimi površinami. Za to so potrebni elementi za pozicioniranje, ki zagotovijo namestitev izdelka v ustrezne lege in s tem optične pogoje za zajem slike želenih delov predmeta. Pozicionirni in vpenjalni elementi sistema za transport in manipulacijo določajo lego predmeta glede na optične osi, s tem pa neposredno vplivajo na projekcijske napake, ki nastanejo kot posledica nesoosnosti optike glede na lego predmeta opazovanja, kar vpliva tudi na točnost in natančnost rezultatov meritev.
Sistemi za transport in manipulacijo morajo biti neposredno sinhronizirani s kamerami, osvetljevanjem in zajemom ter obdelavo slike. Običajno imajo svoja lastna krmilja, ki upravljajo z dejanskim tokom materiala, zato je njihova sinhronizacija s sistemom avtomatske optične kontrole še toliko bolj pomembna.
Programska oprema
Programska oprema je jedro avtomatske
optične kontrole in se mora v primerjavi s programsko opremo na krmilnikih ter sistemih SCADA spopadati z izredno nepredvidljivimi vhodnimi podatki. Med
Pogosto so roboti najboljša rešitev za ravnanje s predmetom pri avtomatski optični kontroli. Slika prikazuje primer optičnega kontrolnega sistema s štirinajstimi kamerami in paleto osvetlitev na stopnji izgradnje.
serijsko proizvodnjo v industrijskem okolju so optične lastnosti predmetov opazovanja izjemno spremenljive, kar povzroča
različne slikovne lastnosti podatkov, na katere se mora programska oprema nenehno prilagajati in ustrezno odzvati.
2.5D rezkanje 3D rezkanje + VHO
•	3+2 večstransko rezkanje
•	Sočasna 5-osna obdelava
•	Struženje (gnana orodja, XYZBC, dve vreteni....)
•	2/4-osna elektroerozijska žična obdelava (WEDM)
Popolno programsko orodje za CNC
CAD/CAM ing. in CNC stroji Jernej Lokovšek s.p. Bajtova ul. 3,1000 Ljubljana, tel.: +386 1 42 24 904, faks: +386 1 422 4905, e-pošta: info@solidcam.si, www.solidcam.si
	Certified
	CAM
	Product
avtomatske optične kontrole
Zato je programsko opremo izjemno težko optimizirati in predvsem preizkusiti na nekaj razpoložljivih vzorcih med pripravo projekta, saj sta popis resničnega stanja in statistična reprezentativnost vzorčnih podatkov mogoča šele ob pogoji serijske proizvodnje.
Merilna mesta
Dva od začetnih korakov na stopnji projektiranja rešitve avtomatske optične kontrole sta določitev kontrol in njihovo združevanje v merilna mesta. Celovita in popolna optična kontrola na enem samem merilnem mestu je zaradi prostorske omejitve za postavitev kamer, svetlobnih virov in predvsem možnosti za zagotavljanje zahtevanih optičnih pogojev skoraj nemogoča, zato je sistem avtomatske optične kontrole običajno izveden na več merilnih mestih.
Prispevek je orisal najbolj ključne elemente sistemov avtomatske optične kontrole ter nekaj značilnosti njihovega snovanja Merilno mesto včasih obsega tudi večje število kamer in paleto različnih svetilnih teles.
in gradnje. Še enkrat naj poudarimo, da je pri projektiranju avtomatskih optičnih kontrol treba upoštevati vrsto dejavnikov in nikakor ne samo lastnosti kamere ter zmogljivosti procesne enote. Skupna značilnost vseh rešitev avtomatske optične kontrole je, da je vsaka od njih popolnoma različna, kot so različni tudi opazovani predmeti oziroma izdelki, ki jih kontroliramo. ■
Dr. Francelj Trdič,
FDS Research, d. o. o., Trzin
Naloga programske opreme je v danem primeru prepoznati izjemno majhne napake na izdelku (spodnji del slike) z izjemno spremenljivimi in nehomogenimi optičnimi značilnostmi. Okolica področij prepo-znave je povsem običajno ozadje izdelka, naloga programske opreme pa, da jo tako tudi obravnava.
Na Kitajsko do 64 milijard dolarjev tujih naložb
Kitajska naj bi letos po pričakovanju Kitajske akademije družbenih znanosti, ki je svetovalno telo kitajske vlade, pritegnila za 63,81 milijarde dolarjev tujih neposrednih investicij, kar je za štiri odstotke več kot leta 2006. Lani naj bi na Kitajsko priteklo za 60,3 milijarde dolarjev tujih neposrednih investicij, kar je približno enako kot leta 2005.
Krepka rast svetovnega gospodarstva Svetovno gospodarstvo je leto 2006 končalo s krepko rastjo. To je ob siceršnji negotovosti glede morebitnega zloma ameriškega gospodarstva in posledične stagnacije svetovnega gospodarstva dobra popotnica za leto 2007. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je bila lani 5,1-odstotna gospodarska rast, letos pa naj bi ta znašala 4,9 odstotka. Svetovno gospodarstvo, ki v zadnjih štirih letih beleži približno petodstotno rast, je tako v največjem razcvetu po 70. letih prejšnjega stoletja.
Svetovno gospodarstvo je, kot kaže, na trdni poti okrevanja, ki ga lani niso uspele zlomiti niti rekordne cene nafte. Te so se poleti povzpele celo na 80 dolarjev za sod. Tudi blagovna menjava kljub vztrajnemu zaviranju pogajanj za liberalizacijo svetovne trgovine narašča z veliko hitrostjo.
Krepko rast svetovnega gospodarstva napoveduje tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki izraža zadovoljstvo predvsem nad bolj uravnoteženo rastjo. Geografsko razpršena rast namreč daje trdno izhodišče za nadaljnjo rast. Po navedbah OECD je bilo za Evropo leto 2006 obdobje, v katerem se je dokončno izkazalo, da je gospodarstvo na poti okrevanja. Najbolj izstopa Nemčija, ki velja za motor evropskega gospodarstva.
Kot kaže, je edina temna senca evropskega gospodarstva močan evro, ki bi
lahko krepko oslabil izvoz. Toda zaskrbljenost nad močno evropsko valuto izraža le Francija, medtem ko druge države članice območja evra menijo, da je za dinamično gospodarsko rast močna valuta potrebna.
Drugo največje gospodarstvo na svetu, Japonska, beleži najboljšo rast po drugi svetovni vojni. Tamkajšnje gospodarstvo raste že 58. mesec zaporedoma, a se je ritem zaradi strahu pred vnovično deflacijo nekoliko umiril.
Azija ostaja najbolj dinamično gospodarstvo na svetu, izstopata pa Kitajska in Indija. Gospodarske razmere se izboljšujejo tudi v Afriki, čeprav razmeroma počasi. Najbolj zaskrbljujoče so razmere v ZDA, katerih gospodarstvo bi lahko zapadlo v stagnacijo, to pa bi vplivalo na gospodarske razmere po vsem svetu.
Robotizacija
Prenova in posodobitev robotskih varilnih celic
Podjetje PS, d. o. o., Logatec se ukvarja z avtomatizacijo strojev in procesov, že od samega začetka pa je usmerjeno v motorske pogone. V 14-letnem delovanju si je na tem področju nabralo veliko znanja in izkušenj, kar je nedvomno pripomoglo k temu, da jim je podjetje ETA Cerkno zaupalo prenovo in posodobitev šestih robotskih celic, ki varijo vezni element na grelno ploščo. Prenova je bila s tehnološkega vidika smiselna, saj je mehanski del celice z robotom in krivilnim strojem služil svojemu namenu, krmilniki in elektronska oprema pa so bili zastareli in niso omogočali sodobnega upravljanja, krmiljenja in povezovanja celic v proizvodno linijo.
Boštjan Kirn
Stanje pred prenovo
Robotsko celico za varjenje veznega elementa na grelno ploščo (Slika 1) sestavljajo robot, naprava za točkovno varjenje in stroj za pripravo veznega elementa (krivilnik). Robotsko celico je obdajala zaščitna ograja, tako da je bil vstop mogoč samo skozi vrata (Slika 2), ki so bila opremljena z varnostnim stikalom. V izjemnih primerih je lahko operater med delovanjem vstopil v robotsko celico tako, da je varnostno stikalo premostil s ključem.
Slika 1: Električna grelna plošča z veznim elementom
Slika 2: Ograja robotske celice pred prenovo (desno) in po njej (levo)
Krivilnik je namenjen izdelavi veznega elementa priključnega kontakta za grelno ploščo. Stroj je imel za krivljenje poleg pnevmatičnih delovnih valjev še dva koračna in en servomotor za pomik in krivljenje žice. Poleg krmiljenja servomotorja in koračnih motorjev je moral krmilnik obdelati še 80 vhodno-izhodnih točk, preko katerih so bili priključeni potni ventili in zaznavala. Celica vključuje tudi postajo za zaustavljanje, pozicioniranje in dviganje grelnih plošč na tekočem traku, ki ima 16 vhodno-izhodnih točk za priklop pnevmatičnih komponent in zaznaval. Kri-vilnik in postaja za dviganje grelnih plošč sta imela svojo omaro za krmilje in upravljavsko ploščo s prikazovalnikom in tipkovnico.
Robotiziran prenos veznega elementa s krivilnika na grelno ploščo in točkasto varjenje veznega elementa na kotni priključek grelne plošče sestavljata robotska roka in prijemalo z varilno glavo. Robotska roka je tipa SCARA (Bosch SR 800) s štirimi pro-stostnimi stopnjami, ki jih poganjajo servomotori. Na roki robota so še zaznavala končnih položajev in referenčnih točk osi.
Prijemalo z varilno glavo ima pnevmatične delovne valje za pogon prstov prijemala, premik elektrod točkovnega varjenja in nastavitev njihove višine. Za točkovno varjenje se uporablja varilni izvor, ki je preko transformatorja priključen na elektrode na varilni glavi, ki jo nosi robot. Varilni izvor na ukaz krmilnika robota spusti na elektrodo časovno kratek (nekaj milisekund) in zelo velik tok (nekaj kiloamperov), s čimer se izvede varjenje.
Robot je imel samostojno elektroomaro s krmiljem in upravljavsko ploščo. Programiranje robota je potekalo preko računal-
nika PC, ki ga je bilo treba na vozičku pripeljati v robotsko celico in ga priključiti na krmilnik robota.
Upoštevanje varnostnih zahtev pri projektiranju
Že na samem začetku izvedbenega dela projekta se je pojavilo vprašanje, kako zagotoviti varnost operaterja, ki bo delal v robotski celici. Izziv je bil na varen način zagotoviti, da se pri vstopu operaterja v ograjen prostor robotske celice ne izključi moč izvršnih elementov, ker postane s tem ta nefunkcionalna. Po pogovorih z odgovornimi in operaterjem smo prišli do naslednjih sklepov:
-	Zaščitna ograja naj bo narejena tik ob robotu in krivilniku, s čimer se operaterju omogoči lažje spremljanje delovanja robotske celice. Robot in krivilnik imata sedaj vsak svoja vrata z varnostnim stikalom.
-	Pri običajnem delovanju se ob odprtju vrat robotske celice odvzame moč izvršnim elementom. Pod napajanjem ostanejo le pnevmatični delovni valji, ki so namenjeni režimu vstavljanja žice v krivilnik in niso nevarni za operaterja.
-	Operater mora biti med učenjem robota v njegovi neposredni bližini. To je za operaterja lahko pri nenadnih gibih robota zelo nevarno, zato je bil uveden režim učenja robota, ki deluje z zmanjšanim napajanjem (48 V DC) servore-gulatorjev. Pri tem napajanju razvijejo servomotorji le majhne hitrosti in moči, kar za operaterja ni več nevarno.
To pomeni: če odpremo vrata robotske celice in če je bil izbran režim za učenje robota, deluje ta le z zmanjšano močjo in zniža-
no hitrostjo. Krivilnik in točkovno varjenje delujeta le, če so vrata zaprta. Celotna varnost je zagotovljena izključno s strojno in v nobenem primeru s programsko opremo.
Strojna oprema
Pri prenovi je bilo treba postaviti novo zaščitno ograjo in zamenjati pnevmatične komponente in zaznavala, kar je izvedlo podjetje ETA samo. Izvajalec pa je izdelal novo ožičenje, zamenjal motorje, izdelal novo elektroomaro s krmiljem, napisal program za krmilnik in pripravil ustrezen vmesnik med robotsko celico in operaterjem.
Namesto koračnih motorjev na krivilniku in servomotorjev s krtačkami na robotski roki so v prenovljeni celici sedaj ustrezni servomotorji Unimotor (Control Techniques) in Tetra (Motor Power Company). Motorji so priključeni na servoregulatorje Unidrive SP (Control Techiques), ki omogočajo poleg ostalih funkcij tudi za varnost zelo pomembno napajanje 48 V DC.
Krmilnik robotizirane celice je Motion coordinator MC224 (Trio) z dvema razširitve-nima moduloma, kar omogoča usklajeno in sočasno krmiljenje sedmih servoosi in vseh digitalnih vhodno-izhodnih modulov ter povezavo na mrežo PROFIBUS-DP in ethernet. Krmilnik ima tako funkcijo pozicijskega krmilnika kot programljivega logičnega krmilnika (PLK). Vseh 9 digitalnih vhodno-izhodnih modulov je povezanih s krmilnikom preko mreže CAN in omogočajo povezavo 160 vhodno-izhodnih točk. S tem so vhodno-izhodni moduli v neposredni bližini potnih ventilov in zaznaval. Krmilje celotne celice razen digitalnih vho-dno-izhodnih modulov je sedaj v eni elek-troomari (Slika 3).
Za vmesnik med človekom in strojem oziroma med robotsko celico in operaterjem
služi upravljavska plošča z zaslonom, občutljivim na dotik, TIU510 (Horner) in ročno enoto za programiranje (Slika 4).
Slika 3: Elektroomara s krmiljem prenovljene robotizirane celice
Slika 4: Upravljavska plošča z zaslonom, občutljivim na dotik, ročna enota za programiranje in del omarice z vhodno-izhodnimi moduli
Programska oprema
Pri izbiri krmilnika je bila glavna zahteva zmožnost vodenja robotske roke, ki ima tri rotacijske in eno linearno os v kartezijskem koordinatnem sistemu (KKS). Izbrani krmilnik Motion coordinator MC224 lahko krmili sočasno in usklajeno do 24 servoo-si. Za razvoj krmilnega programa pa nudi proizvajalec krmilnika programsko opremo Motion Perfect.
Motion Perfect je programsko orodje za razvoj aplikacij, konfiguriranje krmilnika in nadzor procesa na krmilniku. Vključuje tudi programski jezik, podoben programskemu jeziku Basic, ki vsebuje ukaze oziroma funkcije na višji programski ravni, s katerimi se lahko enostavno in hitro napiše program za krmiljenje gibanja in položaja več sočasno delujočih servoosi ter drugih vhodno-izhodnih točk, ki so priključene na krmilnik preko oddaljenih modulov. Med drugimi vsebuje tudi funkcijo za robote tipa SCARA, ki transformira koordinati prve in druge osi iz kartezijskega koordinatnega sistema v polarnega.
Program za upravljanje in krmiljenje celotne robotske varilne celice je razvit s programsko opremo Motion Perfect in teče na krmilniku Motion coordinator MC224.
Program za upravljanje in krmiljenje robotske celice
Posebna pozornost je bila posvečena programu za upravljanje in krmiljenje oziroma načinu, kako operater komunicira s strojem in piše program, po katerem delujejo vse naprave v celici.
Nova zaščitna ograja omogoča, da je upravljavska plošča dosegljiva tudi zunaj zaščitne ograje robotske celice. Na njem so glavno stikalo, tipke za vklop moči, preklopnik za preklapljanje med režimi napajanja (400 V AC in 48 V DC), tipki za izbiro funkcij in operaterjev zaslon, ki je občutljiv na dotik.
Na upravljavski plošči operater izbira med različnimi režimi delovanja, vpisuje programe in spremlja statuse delovanja robotske celice. Glede na nalogo, ki jo mora robotska celica opraviti v proizvodni liniji, lahko izberemo delovanje s krivilnikom, brez krivilnika (robot opravlja samo dodatno varjenje na veznem elementu) ali samo zaustavljanje palet na transportnem traku.
Ko deluje robotska celica v načinu z robotom in s krivilnikom ali brez njega, se lahko izberejo naslednji režimi: iskanje referenčne točke, avtomatski, koračni in ročni režim.
Rezultati izvedbenega dela prenove
Od prenove in posodobitev robotskih celic je preteklo eno leto in rezultati kažejo, da so bili doseženi vsi cilji naloge, predvsem pa njeno zanesljivo delovanje. Poleg tega so sedaj robotske celice bolj varne za operaterja, vmesnik med robotsko celico in operaterjem pa je prilagojen resničnim potrebam in omogoča enostavnejše, lažje in hitrejše delo (sliki 5).
Novo vodotopno mazivo za postopke vlečenja
Podjetje D.A. Stuart Co. iz Warrenvilla, ki izdeluje maziva, fluide za obdelovanje kovin, aditive, ki zmanjšujejo trenje, in čistila za uporabo med obdelovalnim postopkom in po njem, predstavlja v vodi topljivo mešanico Drawsol WM990, ki
vsebuje rafinirana olja, maziva in snovi proti rjavenju za uporabo pri srednje zahtevnih do visoko zahtevnih vlečnih in izsekovalnih operacijah. Drawsol WM 990 lahko razredčimo, pri čemer ga lahko uporabimo tudi pri običajnih operacijah stiskanja. Po uradnih podatkih podjetja se po končani obdelavi na izdelku ne pojavljajo ostanki Drawsola, kar vpliva na primerno rokovanje in minimalno dimljenje med varjenjem. Mazivo zagotovlja izjemno kakovost površine na izdelku, vsebuje antikorozijsko zaščito in ga je mogoče enostavno odstraniti. ■
www.dastuart.com
Vse robotske celice so preko mreže PRO-FIBUS-DP povezane s centralnim krmilnikom linije za izdelavo grelnih plošč (Slika 6). Od tam operater v vsako robotsko celico pošlje kodo veznega elementa, ki ga mora robotska celica izdelati. Prav tako se lahko sedaj z enega mesta izvrši daljinski zagon vseh robotskih celic. Krmilniki robotskih celic pošiljajo sprotne podatke o dejanskem stanju njihovega delovanja na centralni krmilnik, s čimer je zagotovljena sledljivost in takojšnje odpravljanje nepredvidenih zastojev.
Vse robotske celice so preko mreže ethernet povezane s centralnim računalnikom, kjer se arhivirajo vsi napisani programi (Slika 6) in od koder se programi tudi nalagajo na krmilnik robotske celice.
Krmilnik S7 315 2DP
Profibus
Strežnik (računalnik PC)
Vozlišče
Ethernet
Celica 1		Celica 2		Celica 3		Celica 4
Robot		Robot		Robot		Robot
Krivilnik		Krivilnik		Krivilnik		Krivilnik
						
Celica 5		Celica 6
Robot		Robot
		
Slika 6: Povezava krmilnikov robotskih celic s krmilnikom linije S7 315 2DP in strežnikom
Z novim pristopom k programiranju tako kri-vilnika kakor tudi robota smo dosegli bistveno enostavnejše programiranje, saj je programsko okolje povsem prilagojeno posebnostim posa-
meznega dela stroja. S tem je delo operaterja enostavnejše in predvsem hitrejše. ■
Boštjan Kirn, PS, d. o. o., Logatec.
IFAM 2007
Trije dnevi v svetu avtomatizacije, mehatronike in robotike
V dvorani Zlatorog v Celju je od 31. januarja do 2. februarja potekal mednarodni strokovni medpodjetniški (B2B) sejem s področij avtomatizacije, mehatronike in robotike IFAM 2007. Sejem sta organizirali podjetji ICM in AX elektronika, kot soorganizator pa se jima je tokrat prvič pridružila še tehnološka mreža Tehnologije vodenja procesov. Na sejmu je sodelovalo 41 razstavljavcev, ki so predstavili izdelke in rešitve 97 podjetij iz 13 držav. V treh dneh si je po neuradnih podatkih sejem ogledalo približno 1500 obiskovalcev.
Sejem je uspel tako strokovno kot organizacijsko, zrasel pa je po številu razstavljavcev in zastopanih podjetij ter seveda po velikosti razstavne površine. V treh dneh si ga je ogledalo dvainpolkrat več obiskovalcev kot leto prej, kar kaže na pomembnost in potrebnost tovrstne prireditve v Sloveniji. Vse to so rezultati jasne in nedvoumno strukturirane razstavne vsebine, ciljnega občinstva in industrijskega področja, ki jih nagovarja. To dejstvo in lokacija prireditve, ki je dokazala, da lahko ob dobri organizaciji nudi odlične pogoje razstavljavcem in obiskovalcem, sta zagotovila uspešno uresničenje poslovnih in drugih želja vseh udeležencev.
Pohvalne besede o sejmu prihajajo tudi s strani razstavljavcev, tako da ni nobene ovire, da naslednje leto ob takem času ne bi pozdravili edinega strokovnega medpodje-tniškega (B2B) sejma s področij avtomatizacije, mehatronike in robotike v Sloveniji in bližnjih državah, s še več razstavljavci in še bogatejšimi obsejemskimi dogodki. Zagotovilo za to je tudi vizija sejma IFAM, ki želi z dvigom kakovosti in mednarodno širitvijo strokovne sejemske prireditve po-
nuditi najboljši pregled izdelkov, rešitev in storitev, pa tudi novosti in smernic razvoja na področjih avtomatizacije, robotizacije, mehatronike, proizvodne informatike in drugih, ki so namenjeni povečanju učinkovitosti procesov, zagotavljanju kakovosti izdelkov in zadovoljitvi poslovnih
potreb vseh panog industrije. Tako bo nedvomno tudi naslednji sejem IFAM dobra priložnost za srečanja, ustvarjanje novih poslovnih stikov in izmenjavo koristnih informacij med dobavitelji, ponudniki in uporabniki tega, za konkurenčnost podjetij vse pomembnejšega področja. ■
Podjetje za trženje, projektiranje ter gradnjo industrijskih robotskih in fleksibilnih sistemov
VODILNI SVETOVNI PROIZVAJALEC ROBOTOV
MOTOMAN
MOTOMAN ROBOTEC s
proizvodnjo 18.000 robotov
letno nudi široko paleto
robotskih aplikacij na
področjih:
.strege
.rezanja
.tlačnega liva
.brušenja oz. površinske
obdelave
.montaže
Naša strokovna ekipa vam nudi celovito rešitev od idejne izvedbe projekta do zagona, usposabljanja in servisiranja.
fci It-1-
Mlpfe
> lAj I1J j
5 \£J J
Naslov: Lepovie 23, 1310 Ribnica, SLOVENIJA Telefon: + 386 (0)1 83 72 410 + 3B6 (0)1 83 72 350 Telefax: -t- 386 (0)1 83 61 243 / www.raotom3nrohotec.si E-mail: infoü'motomanrobotec.si
Proizvodni informacijski sistem
Obvladovanje maloserijske naročniške proizvodnje
Učinkovito operativno načrtovanje in vodenje proizvodnje sta za maloserijsko naročniško proizvodnjo pomembna vidika poslovno uspešnega in stabilnega poslovanja. Celovito obvladovanje in upravljanje proizvodnje ni učinkovito brez ustrezne informacijske podpore oziroma proizvodnega informacijskega sistema, ki omogoča sprotno zajemanje podatkov o dejanskem stanju in operativno načrtovanje proizvodnje.
Hubert Golle Marko Škrlj
Značilnosti maloserijske naročniške proizvodnje
Med malimi in srednje velikimi slovenskimi podjetji je veliko takih, ki poskušajo svoj tržni položaj okrepiti z načrtovanjem in izdelavo izdelkov po posebnih zahtevah kupca. Taka poslovna strategija je lahko uspešna, predvsem če se podjetje s svojimi izdelki usmeri v ozko tržno nišo. Slovenski trg je navadno za primeren obseg poslovanja premajhen, zato ga mora podjetje pridobiti na širšem trgu.
Značilnosti take strategije razvoja podjetja so:
-	veliko število različnih izdelkov,
-	prilagoditve izdelka posameznim kupcem,
-	izdelki so pogosto izvedenke nekaj osnovnih modelov,
-	v izdelke je vgrajeno čedalje več razvoj -nih znanj,
-	vedno večji je pomen oblikovanja izdelkov,
-	izdelki morajo izpolnjevati pogoje zahtevnih mednarodnih standardov,
-	čas razvoja novih izdelkov je čedalje krajši,
-	izjemno majhna ponovljivost enakih izdelkov,
-	zelo majhno število enakih izdelkov za proizvodnjo,
-	zahtevani so čedalje krajši časi od naročila do dostave blaga kupcu.
Obvladovanje kakovosti izdelka v celotni verigi je seveda ključen predpogoj za sodelovanje na trgu, vendar to še ne zadošča za uspešno poslovanje podjetja. Da bi podjetje tudi po učinkovitosti lahko uspešno tekmovalo s konkurenco, mora uravnoteženo razviti vse pomembne poslovne funkcije:
-	hiter razvoj novih izdelkov z uporabo naprednih računalniško podprtih po-
stopkov prostorskega modeliranja izdelkov,
-	uvedbo sodobnih in učinkovitih tehnologij obdelave in montaže,
-	fleksibilno in učinkovito proizvodnjo ter
-	trženje na širšem evropskem in globalnem trgu.
Povečane zahteve za obvladovanje proizvodnje
Podjetje svojih izdelkov ne more več proizvajati na zalogo oziroma po napovedih prodaje, ampak samo po konkretnem naročilu kupca. Pogosto mora podjetje po prejetem naročilu najprej izvesti spremembe na izdelku po posebnih kupčevih zahtevah. V določenem obsegu proizvodnja
sicer lahko izdela standardne polizdelke, vendar se vodstvo proizvodnje sooča tudi z dodatnimi zahtevami po zmanjševanju zalog in nanje vezanega kapitala.
V takih pogojih se zelo poveča zahtevnost obvladovanja proizvodnje:
-	tehnološka in kontrolna dokumentacija izdelkov je pogosto nepopolna v času, ko je izdelek že v proizvodnji,
-	težko je načrtovati proizvodnjo in kupcem zagotavljati roke naročil,
-	težavno je sledenje materialov in polizdelkov skozi proizvodnjo,
-	velika je možnost napak ali zamenjave polizdelkov v proizvodnji,
-	stroški za popravila zahtevnih izdelkov so visoki,
POSLOVNI INFORMACIJSKI SISTEM
-	naročila kupcev,
-	planiranje proizvodnje,
-	tehnološki postopki,
-	nabava materiala...
PROIZVODNJA
operativno upravljanje proizvodnje, obvladovanje virov
Slika 1: Tok podatkov med poslovno in proizvodno ravnjo v podjetju
-	zamudno je zbiranje povratnih informacij iz proizvodnje,
-	podatki so v različnih ročnih evidencah.
Poslovni informacijski sistem podjetja (ERP - Enterpise Resource Planning) daje vodstvu proizvodnje zelo omejene možnosti za učinkovito operativno vodenje proizvodnje. Z izpisom proizvodnih delovnih nalogov s predpisano tehnologijo dela namreč pristojnost sistema ERP v neposrednem vodenju proizvodnje običajno preneha in se nadaljuje pri sprejemu izdelkov v skladišče.
Vodstvo proizvodnje je pogosto prisiljeno ukrepati na pamet, brez potrebnih podatkov o dejanskem stanju v proizvodnji. Posledica tega so zelo dinamično, težko obvladljivo proizvodno okolje in hudi pritiski na proizvodni menedžment.
Izboljšanje obvladovanja proizvodnje
Učinkovito operativno načrtovanje in vodenje proizvodnje zahteva sprotne podatke o stanju na delovnih nalogih, zasedenosti strojev, razporeditvi delavcev, kraju in številu polizdelkov in obdelovancev ter druge podatke, ki kažejo trenutno stanje proizvodnje. Ročno zbiranje teh podatkov je nezanesljivo, zamudno in daje nepopolno sliko stanja.
Zato je potreben računalniško podprt sistem za sledenje dogajanja v proizvodnji v dejanskem času, ki mora omogočiti:
-	vzpostavitev transparentnega pregleda vseh pomembnih dejavnikov v proizvodnem procesu,
-	vzpostavitev sledljivosti toka materiala in polizdelkov skozi proizvodni proces,
-	uvedbo orodij za podporo operativnemu načrtovanju proizvodnje,
-	posodobljeno tehnično dokumentacijo na delovnih mestih,
-	podporo kontroli in zagotavljanju kakovosti izdelkov,
-	vzpostavitev metrike porabljenih virov podjetja.
Sistem, ki celovito izpolnjuje postavljene zahteve, imenujemo proizvodni informacijski sistem. Zagotoviti mora čim bolj avtomatiziran zajem podatkov neposredno v proizvodnji, integracijo s poslovnim informacijskim sistemom ter orodja za obdelavo in prikaz podatkov.
Sistem sledenja proizvodnje v podjetju Škrlj
Škrlj, d. o. o., je prodorno družinsko podjetje, ki je zraslo na temeljih dolgoletne podjetniške tradicije. Večino proizvodnje zavzema oprema za male in srednje vinarje. To so raznovrstne posode za vino in vinifi-katorji ter pnevmatske stiskalnice za grozdje. Manjši, a kljub temu nezanemarljiv delež predstavljajo različne procesne posode za farmacevtsko, pivovarsko, mlekarsko in drugo živilsko industrijo. Podjetje je uveljavljeno na mednarodnih trgih, saj 90 odstotkov proizvodnje izvozi v Zahodno Evropo in ZDA.
Lepota vinskih kleti je v njihovi raznolikosti
Za dejavnost podjetja Škrlj so značilne vse lastnosti maloserijske naročniške proizvodnje, naštete v uvodnem delu prispevka. Podjetje je uspešno zaradi kakovosti iz-
POSLOVNI INFORMACIJSKI SISTEM
(SAP, BaaN, Navision, Pantheon...)
razporejanje delavcev izmet, stroški vzdrževanje, orodja ozka grla, zastoji, sledljivost, lokacije
delkov in svoje prilagodljivosti. Rezultat odzivanja na konkretne potrebe kupcev je veliko število izdelkov v mnogih različicah oblik, dimenzij, priključkov in opreme. Vinskih kleti pač res ne kaže tipizirati in standardizirati.
Slika 2: Proizvodni informacijski sistem zapolnjuje vrzel med poslovno in proizvodno ravnjo podjetja.
Slika 3: Širok proizvodni program postavlja podjetje pred zahtevne preizkušnje.
Zaradi velikega števila različnih polizdelkov in majhnih serij velik del proizvodnje ni in ne bo avtomatiziran, tako da veliko dela opravijo strokovno dobro usposobljeni delavci. Za uspešnost podjetja širok program izdelkov sam po sebi seveda še ne zadošča - predstavlja celo past za učinkovito vodenje proizvodnje, saj je razdrobljeno proizvodnjo občutno težje obvladovati.
Koliko časa potrebujemo za dokončanje nekega izdelka? Koliko izdelkov je dokončal varilec v včerajšnji popoldanski izmeni? Ali so preizkusi pokazali ustrezno kakovost izdelave in tesnjenje posode? Ali lahko potrdim naročilo tovornjaka in s tem pravočasno dostavo blaga kupcu? To so le nekatera vprašanja, na katera želi vodja proizvodnje dobiti zelo natančne in zanesljive odgovore in podatke.
Uvedba sistema za sledenje proizvodnje Integra ARTIS
Podjetje se je zato določilo za postopno uvedbo ustrezne informacijske podpore vodenju proizvodnje. V prvem koraku je bil uveden sistem za sledenje proizvodnje Integra Artis, ki vključuje: - 15 terminalov s čitalniki črtne kode za zajem podatkov o delu proizvodnih delavcev, ki so nameščeni v vseh proizvodnih oddelkih in povezani v omrežje ethernet,
-	podatkovni strežnik SQL s centralno bazo podatkov,
-	integracijo s poslovnim informacijskim sistemom Pantheon,
-	programsko rešitev za registracijo dela na delovnih nalogih,
-	programsko rešitev za obdelavo in analizo podatkov o delu.
Glavne koristi uvedenega sistema za uporabnika so:
-	hiter dostop do resničnih podatkov o dejanskem stanju v proizvodnji,
-	zbrani podatki so izhodišče za izvajanje in načrtovanje delovnega procesa,
-	povratne informacije omogočajo izračun dejanskih stroškov proizvodnje.
Z zbranimi in obdelanimi dejanskimi podatki bo podjetje izboljšalo svoje standarde za izdelavo posameznih stopenj proizvodnje in si s tem zagotovilo bistveno boljše načrtovanje in obvladovanje proizvodnje.
Naslednji korak projekta celovite informacijske podpore je nadgradnja rešitve z avtomatskim sledenjem obratovanja strojev preko standardnega vmesnika OPC, ki je za procesno raven proizvodnje izveden iz Microsoftove tehnologije OLE.
Ethernet
RS232
CYBRO
CAN bus
Slika 4: Uporaba standardne tehnologije OPC za prenos podatkov na procesni ravni proizvodnje
Tretji korak bo uvedba orodij za podporo operativnemu načrtovanju proizvodnje, ki jih bo naročnik uporabljal v povezavi z osnovnim načrtovanjem v svojem poslovnem sistemu. V proizvodni proces bodo integrirani kontrola in zagotavljanje kakovosti izdelkov ter označevanje in sledenje toka materiala na proizvodnih
lokacijah.Tako bo v nekaj letih v podjetju Škrlj, d. o. o., izgrajen celovit proizvodni informacijski sistem, ki bo podjetju omogočal hitreje in učinkoviteje izpolnjevati zahteve trga. ■
Hubert Golle, Robotina, d. o. o. Marko Škrlj, Škrlj, d. o. o.
® GAZELA
-ìte:
TiN
TLN
TiAlN
TiCN-MP
CrN liAITiN
nACRo
TIAKN
Odrezovanje Prebijanje
nACo
Tribologija
rFMTFP Toniu porvi rir
r v
O
GAZELA PLATIT d.o.o. C.K.Ž. 56, 8270 KRŠKO
Tel.: 07 488 0 488, fax: 07 488 0 489 mail: info@gazela.si, web: www.gazela.si
KDO SMO?
Smo društvo, ki združuje podjetja in osebe, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z vzdrževalno dejavnostjo.
•	Izdajamo revijo "Vzdrževalec".
•	organiziramo stalna svetovanja in seminarje s področja vzdrževanja.
•	vsako leto organiziramo srečanje vzdrževalcev.
KJE NAS NAJDETE
DRUŠTVO VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE
Stegne 21c, 1000 Ljubljana
Uradne ure: vsak četrtek od9.00 do 14.00
v pisarni društva
T: 0151130 06
F: 0151130 07
M: 041387 432 (dosegljiv vsak dan) E: zdravko.valentincic@drustvo-dvs.si I: http://www.drustvo-dvs.si	|
Naslov uredništva:	!
DVS, p.p. 15, 2310 Slovenska Bistrica	f
E: zlatka.dreo@izza.si	i
Siemens A&D in UGS
Na pragu digitalne tovarne
Siemens je na svoji letni skupščini 25. januarja objavil nakup družbe UGS za 3,5 milijarde ameriških dolarjev. Siemensova skupina za avtomatizacijo in pogonsko tehniko (A&D) bo s priključitvijo ponudnika programskih rešitev UGS razširila paleto ponudbe na področju tehnologij avtomatizacije z industrijskimi programskimi rešitvami za načrtovanje, konstruiranje in simulacijo, ki so povezane v upravljanje življenjskega ciklusa izdelka (PLM). S tem bo lahko Siemens, vodilni na področju industrijske avtomatizacije, prvi na svetu ponudil popolnoma združeno rešitev za izdelavo digitalne tovarne, ki bo pokrivala celoten življenjski ciklus izdelka, izdelovalnih procesov in sredstev.
UGS
Družba UGS s sedežem v mestu Plano v Teksasu (ZDA) ima 7300 zaposlenih po vsem svetu in več kot 46.000 strank v 62 državah. 4,4 milijona licenčnih mest jo uvršča na vodilno mesto ponudnikov programskih rešitev in storitev na področju upravljanja z življenjskim ciklusom izdelka (PLM), ki je pomembna osnova proizvodnega poslovanja. PLM omogoča razvoj, izdelavo in upravljanje izdelkov v digitalnem okolju, s čimer podjetjem pomaga pri njihovi prenovi in rasti. Družba UGS je dobavitelj programskih rešitev za avtomobilsko, letalsko, vojaško, elektronsko industrijo, industrijo bele tehnike in potrošniškega blaga ter orod-jarstvo in strojegradnjo, ustaljen dohodek in svetovni tržni delež pa ima na področju digitalne izdelave in cPDM, ki je najhitreje rastoč del trga PLM. V finančnem letu 2005 je družba prikazala 1,2 milijarde ameriških dolarjev dohodkov, v tretji četrtini leta 2006 pa že trinajsto zaporedno rast dohodka.
Siemens A&D
Siemens A&D s sedežem v Nürenbergu (Nemčija) je vodilni dobavitelj opreme in rešitev na področju avtomatizacije in pogonske tehnike. Obsežen program vključuje standardne izdelke za proizvodno in procesno industrijo, električne inštalacijske tehnike ter sistemske in panožne rešitve od obdelovalnih strojev do celovitih rešitev za avtomobilsko in kemično industrijo. A&D je tudi ponudnik programskih rešitev za optimizacijo proizvodnih procesov ter informacijsko povezavo proizvodnje in poslovodstva, ki jih združuje v popolnoma združljivo avtomatizacijo (TIA - Totally Integrated Automation). TIA povezuje vse ravni v proizvodnem podjetju, od proizvodne, krmilne do izvršne in poslovne, ter podpira proizvodni življenjski ciklus od načrtovanja in inženiringa preko nabave in namestitve do obratovanja. A&D ima več kot 70.000 zaposlenih po vsem svetu in je v
finančnem letu 2006 (do 30. septembra) skupini pridelal 1,572 milijarde evrov dobička.
Digitalna združitev
Svetovni trg programskih rešitev in storitev PLM ima vrednost približno 13 milijard ameriških dolarjev s pričakovano 7- do 9-odstotno letno rastjo. S tehnološkega vidika bo imelo zbliževanje življenjskega ciklusa izdelka in informacijskih tehnologij za proizvodnjo, poslovanje in storitve pomemben vpliv na nekatere dele tega trga. Še pred kratkim otoki programskih rešitev za razvoj izdelkov, izdelavo in poslovanje se bodo postopoma preoblikovali v združen poslovni sistem. To bo ponudniku omogočilo celovite rešitve, doseganje višje stopnje rasti, večjo dodano vrednost in prednost pred tekmeci.
Programske rešitve družbe UGS pokrivajo celotno področje upravljanja s podatki o izdelku (cPDM - collaborative Product Data Management), računalniško podprtega kon-
struiranja, izdelave in inženirstva (CAD/ CAM/CAE) ter digitalne simulacije izdelave oziroma digitalne tovarne (digital factory). Siemens AG in UGS sta začela sodelovati že leta 2003 s skupnim projektom na področju tehnologij digitalne izdelave oziroma izdelave v digitalnem okolju. Obe podjetji se zavedata, da bo razvoj prihodnjih proizvodnih sistemov segal od ustvarjalnega razvojnega procesa izdelka z orodji CAD do oblikovanja strategij logistike, servisnih storitev in odprave izdelka. Pametni in modularni mehatron-ski sistemi bodo omogočali hitro in prožno spreminjanje ter prilagajanje proizvodnje. Eden ključnih dejavnikov za konkurenčen uspeh bo vzpostavitev digitalne povezave med razvojem izdelka in izdelavo, vključno s sledenjem proizvodnje in možnostjo uskladitve s sistemi za podporo prodaji in nabavi.
Z združitvijo se bo 3000 programskih inženirjev družbe UGS pridružilo skupini, ki bo štela skupno 7000 strokovnjakov s področja
Celovita rešitev (ERP)
Proizvodni Informacijski sistem (MES)
Definicija upravljanja Izdelka
Upravljanje
virov proizvodnje
.. .. Analiza Koordinacija uiinkovitosti
Življenjski ciklus proizvodnje^
Načrtovanje in inženiring
Vgradnja in zagon
Zasnova popolnoma združljive avtomatizacije TIA
programskih rešitev. Neprekinjen in gladko tekoč tok informacij in podatkov, ki omogoča učinkovito sodelovanje celotne verige vrednosti, je postal odločilen za povečanje produktivnosti v izdelovalnih industrijah, kjer pritisk konkurence nenehno raste. Z združitvijo palet rešitev obeh družb bodo lahko uporabniki vstopili v popolnoma novo merilo učinkovitosti, ne glede na to, ali so proizvodno oziroma inženirsko podjetje, združeva-lec sistemskih rešitev ali izdelovalec strojev. Združene rešitve bodo vodile v zmanjšanje proizvodnih stroškov, večjo kakovost izdelkov, krajši čas prihoda izdelka na trg in boljšo prilagodljivost zahtevam ter razvoju trga.
Prepričanje v uspeh
»S priključitvijo družbe UGS lahko zdaj združimo pristojnosti s področja digitalne tovarne in v svetu vodilne izkušnje v industrijski avtomatizaciji. Ta edinstvena združitev bo okrepila naš položaj vodilnega v razvoju sistemov avtomatizacije in pognala poslovanje na tem področju v povsem nove razsežnosti,« je povedal Klaus Kleinfeld, predsednik in izvršni direktor družbe Siemens AG. Siemens A&D in UGS sta dve svetovno priznani družbi, ki sta že v preteklosti odlično sodelovali, zdaj pa bosta združili sile in s sinergijo tvorili še veliko večjo rast.
»Združitev Siemensa in UGS je jasna napoved sprememb na področju PLM v svetu, saj ima-
si? Jr
ébk ° " " *
k./ ^^
** PL»
l * 3
m
PLM Components
Upravljanje z digitalnim življenjskim ciklusom
mo skupno predstavo o prihodnosti popolnoma združljive avtomatizacije (TIA),« je povedal Tony Affuso, izvršni direktor in predsednik družbe UGS. »Naši uporabniki bodo s tem pridobili oporo in dolgoročno varnost investicije, ki jo zagotavlja v svetu največje, najuspešnejše in najbolj inovativno podjetje. Mi pa lahko zagotovimo dodano vrednost Siemensovim uporabnikom kot najbolj izkušen ponudnik rešitev PLM v odprtih sistemih, kar poenostavi združitev s tehnologijami Siemensovih rešitev, ki so prisotne na vseh ključnih trgih.« Siemens A&D in UGS sta znana kot vodilna na področju odprtih standardov in vmesni-
kov na svojem industrijskem področju. Z združitvijo izkušenj iz fizičnega sveta avtomatizacije in virtualnega sveta programskih rešitev PLM bo Siemens postal edino podjetje, ki bo lahko svojim uporabnikom ponudilo združljivo programsko in strojno opremo ter rešitve za podporo vsem proizvodnim procesom. Vse prihodnje programske in strojne rešitve bodo podpirale današnje in prihodnje vodilne vmesnike in standarde. Cilj je postati prvi na trgu z inovativno rešitvijo digitalne tovarne, ki bo poenotila inženirsko področje in področje avtomatizacije, je povedal Helmut Giesele, predsednik Siemensa A&D.
TEHNA PLUS
■ d.o.o.
trgovsko in proizvodno podjetje
V prodajnem programu imamo vsa orodja vrhunske kakovosti za kovinskopredelovalno industrijo, med katerimi so najpomembnejši naslednji programi:
MITSUBISHI, ki ima v programu več kot 37.000 različnih orodij, kot so:
•	orodja za struženje
•	orodja za vrtanje do trdote 60 HRc
•	orodja za rezka nje
•	rezkarji iz karbidnih trdin do trdote 70 HRc ALFRA- magnetni vrtalniki in kronski svedri RIX - vse vrste žag za strojno industrijo OSBORN - vse vrste ščetk za čiščenje in poliranje WERNER WILKE - vse vrste rotorezkarjev
vse vrste HSS- in HSSE-svedrov ter navojnih svedrov
Rezkalne glave AJX od premera 20 do 100 mm, ekstremne zmogljivosti s pomikom 24 m/min, oziroma maksimalnim pomikom 4 mm/zob, najprimernejša glava za hitro 3D-vkopavanje do trdote 55 HRc.
TEHNA PLUS, d.0.0.,
Njiverce, Ob železnici 6, 2325 Kidričevo Poslovalnica: Rogozniška 14,2250 Ptuj
E-mail: tehnaplus@siol.net Tel.: 02/780 67 00,780 67 01 Fax: 02/780 67 02,780 67 05
Wallis...
I MITSUBISHI CARBIDE
/JO
A Mm
MITSUBISHI CARBIDE
Itlx
OSBORN
INTERNATIONAL
IÒIIIS... ^=/{MMCkobelcoTOOL:
M MITSUBISHI CARBIDE	J ^
MLM letos s skoraj milijonom evrov dobička
Mariborska livarna Maribor (MLM) je lansko poslovno leto končala z več kot 92 milijoni evrov prihodkov od prodaje in čistim dobičkom v višini skoraj milijon evrov. Po besedah predsednika uprave Branka Žerdonra lanskoletni rezultati, ob dejstvu, da je imela MLM še pred tremi leti izgubo, kažejo na pravilnost preteklih odločitev in jasno stabilizacijo poslovanja.
MLM je kljub hudi konkurenci na vseh treh področjih poslovanja - aluminijski ulitki za avtomobilsko industrijo, bakreni odkovki in sanitarne armature - v primerjavi z letom prej povečala prihodke za 42 odstotkov. Tako realizacijo so dosegli z enakim številom zaposlenih, s čimer si je po mnenju predsednika uprave MLM le še utrdila poslovni položaj, in to kljub nepričakovano visokim podražitvam surovin na svetovnem trgu.
»Iskanje notranjih rezerv bomo nadaljevali tudi v prihodnje, hkrati pa bomo pospešeno internacionalizi-rali proizvodnjo. Prvi procesi prenosa nekaterih delov proizvodnje v Srbijo že potekajo, zdaj pa preučujemo možnosti, da bi del proizvodnje preselili tudi do Kitajske,« je pojasnil Žerdoner in dodal, da se v Mariboru kljub precejšnjemu številu brezposelnih še vedno srečujejo s kadrovskim primanjkljajem nekaterih profilov za njihove potrebe, čeprav potrebe po delavcih objavljajo skoraj ves čas.
Sicer pa v MLM želijo vedno večjo uspešnost nadaljevati tudi v prihodnjih letih. Za leto 2007 tako načrtujejo več kot 100 milijonov evrov prihodkov ter nekoliko nižji dobiček od lanskega, kar bo predvsem posledica dražje električne energije in višjih obrestnih mer. Do leta 2010 si bodo prizadevali za podvojitev sedanjega dobička, prihodke pa želijo zvišati na več kot 123 milijonov evrov. ■
DRUŠTVO AVTO MATI KOV SLOVENIJE
vabi na 5. konferenco
AVTOMATIZACIJA V INDUSTRIJI IN GOSPODARSTVU A I 0 D
ki bo 11. in 12. aprila 2007 v hotelu Habakuk v Mariboru.
Glavni dogodek konference bodo predavanja predstavnikov najuglednejših podjetij s področja avtomatizacije in informatizacije proizvodnje. Predavanja bodo obravnavala avtomatizacijo industrijskih objektov in hišne avtomatike.
Gost bo tudi državni sekretar v Službi Vlade RS za razvoj dr. Andrej Horvat, ki bo govoril o razvojnih perspektivah Slovenije in o vlogi avtomatike. Konferenco bodo spremljale mnoge predstavitve, veliko bo predavanj in razstav izdelkov, rešitev in storitev, ki so rezultat domačega znanja. Študentom bosta namenjena borza kadrov in tekmovanje za najboljši prispevek.
Več podatkov o konferenci je na voljo na spletni strani društva www.drustvo-das.si.
dogodki in dosežki
Novo podjetje Sinabit: največje strateško združenje podjetij s področja avtomatizacije in informatizacije
Skupaj bodo osvajali tuje trge
Štiri slovenska podjetja s področja avtomatizacije in informatizacije: Syna-tec - program Sistemi za avtomatizacijo in informatizacijo, Abit, Aron inženiring in Vran inženiring so se v začetku letošnjega leta povezala v novonastalo strateško partnersko podjetje. Pod imenom Sinabit sedaj združujejo več kot 70 strokovnjakov za avtomatizacijo in informatizacijo, kar pomeni, da je s tem Sinabit postal največji slovenski ponudnik rešitev in storitev za omenjeno področje. Sinabit, ki je nastal z združevanjem imen Synatec in Abit, je član koncerna Kolektor s sedežem in poslovno enoto v Ljubljani, poslovno enoto v Idriji in s pisarnama v Mariboru in Tolminu.
KOLEKTORGRÜUP
SINABIT 9
»Glavni namen združevanja je doseganje sinergijskih učinkov in prodoren nastop na mednarodnem trgu,« je povedal Stojan Kokošar, eden od dveh direktorjev podjetja Sinabit in direktor podjetja Synatec, ki je večinski lastnik novonastalega podjetja. V tem je tudi vizija podjetja Sinabit: oblikovanje in ponudba tehnološko naprednih in inovativnih rešitev na področju avtomatizacije in informatizacije na širšem mednarodnem trgu. »Tako usmeritev nam omogoča kapital več kot 70 zaposlenih, ki obvladujejo širok spekter znanj s področja tehnologij, storitev in opreme za avtomatizacijo in informatizacijo za različna tehnološka področja,« je poudaril Kokošar. »V Si-nabitu bomo razvijali celostne rešitve avtomatizacije in informatizacije za različne panoge industrije, energetiko, zgradbe in komunalno infrastrukturo, pri čemer bomo ustvarjali in spremljali sisteme skozi njihov celoten življenjski cikel,« dodaja Jernej Hrovat, prav tako direktor Sinabita.
»Sinabit pomeni za koncern Kolektor nadaljevanje strategije rasti, vezane na organsko rast. Prepričan sem, da bomo z ustvarjanjem sinergij pri novih projektih prav v tej skupini pokazali, da smo poleg komutatorskega programa tudi na tem področju sposobni prevzeti položaj tehnološkega vodje,« ocenjuje
predsednik koncerna Kolektor Stojan Petrič.
Skladno z dogovorom o strateškem partnerstvu bodo pod skupno streho Sina-bita ohranili vse blagovne znamke vseh povezanih družb.
www.sinabit.si
3way, Štalčeva ul.5, 1215 Medvode, Tel.: (01)3616-539, Fax.: (01)3617-014, Http://www.3way-sp.si E-mail: info@3way-sp.si
CAD/CAM/PDM
STORITVE:
ZASTOPSTVO:
-	thinkdesign
-	hyperCAD
-	hyperMILL
-	K-Mold
-	D-Camcut
-	PointMaster
-	Partsolution
cu
C
>
O
(D C
Polikarbonat - absolutna transparentnost
Boštjan Berginc Matjaž Rot
Z letno rastjo porabe od 8 do 9 odstotkov je polikarbonat (PC) eden vodilnih materialov med inženirskimi termoplasti, katerih povprečna letna rast je 6-odstotna. Povečano povpraševanje se bo predvsem na Daljnem vzhodu nadaljevalo tudi v prihodnje, vedno večja pozornost pa bo usmerjena v blende. Zaradi odličnih optičnih, elektro-izolacijskih in mehanskih lastnosti, med katerimi izstopa žilavost, je material znan v vseh industrijskih panogah.
Polikarbonat je amorfen material in med uporabniki ter proizvajalci najbolj znan po zelo visoki transparentnosti, ki je v kombinaciji z visoko togostjo, toplotno odpornostjo in dimenzijsko stabilnostjo glavni razlog za široko uporabnost v vseh glavnih industrijskih panogah. Paleto dobrih lastnosti pa zaokrožujejo še dobre električne lastnosti, možnost sterilizacije in primernost za uporabo v blendih s stireni (ABS) in teraftalati (PET in PBT). Inženirski termoplasti, kamor spada tudi PC, zavzemajo približno 7 odstotkov celotne proizvodnje termoplastov. V tej skupini pa za ABS in ASA zaseda tretje mesto pred PMMA, PA 6 in PA 66. PC so leta 1953 skoraj hkrati odkrili v podjetjih Bayer in General Electric, od takrat pa dosega povprečno letno rast približno 8 odstotkov, kar je nad povprečjem v skupini inženirskih termoplastov. Največ se uporablja za optične shranjevalce podatkov (CD/DVD), sledijo pa elektronske in električne komponente, gradbeništvo ter avtomobilska industrija.
Medicina (3 %) Embalaže (3%)
Avtomobilska industrija (9%)
Gradbeništvo (14%)
PC-blendi (16 %)
Drugo (1%)
Optični nosilci podatkov (32%)
Elektrika/ elektronika (22%)
1 1 Slika 1: Uporaba PC v svetu leta 2004		
Preglednica 1: Svetovni proizvajalci PC		
Proizvajalec	Lokacija	Trgovsko ime
Bayer MaterilaSceince	Belgija, Nemčija, Kitajska (2006), Tajska, ZDA	Makrolon, Apec
GE Advanced Materials	Nizozemska, Spanija, Japonska, ZDA	Lexan PC
Dow Chemical Sumitomo Dow LG Dow	Nemčija, Japonska, Koreja, ZDA	Calibre
Teijin	Kitajska (2005), Japonska, Singapur	Panlite
Mitsubushi Mitsubushi/Sam Yang	Japonska, Tajska, Koreja	Iupilon, Novarex, Kobaloy, Tirex
Idemitsu Idemitsu/ Romosa	Japonska, Tajvan	Tarflon
Asahi/Chi Mei	Tajvan	Wonderlite
glavni pomanjkljivosti, kot sta občutljivost za zarezni učinek in slabša odpornost na hidrolizo. Na splošno ima PC odlične mehanske lastnosti v širokem temperaturnem območju, od -100 do 140 °C. Pri nižjih temperaturah je natezna trdnost največja, z višanjem temperature pa pada skoraj linearno (Slika 2). Ravno nasprotno je pri
	Mpa
	140
	120
O •a	100
ä	Kl)
rt	
a	60
« £	40
	20
	0
				— 20% steklena vlakna			
				—10% steklena v			akna
							
							
							
							
							
							
-40 -20 0 20 40 60 80 100 °C Temperatura
Lastnosti
Visoka žilavost in togost sta lastnosti, zaradi katerih je PC zelo primeren za številne aplikacije v vseh industrijskih panogah. Pri konstrukciji izdelkov je treba upoštevati le
Slika 2: Natezna trdnost osnovnega in ojačane-ga PC pri različnih temperaturah
udarni žilavosti, ki se zmanjšuje z zniževanjem temperature (Slika 3a). Zaradi visoke žilavosti dajejo izdelki iz polikarbonata vtis, da so skoraj nezlomljivi, kar jih naredi primerne tudi za uporabo v najtežjih pogojih. Žilavost pri nizkih temperaturah se izboljšuje z dodatki ABS ali drugimi dodatki za povečanje žilavosti (nekatera barvila). Pri nekaterih pogojih se žilav polimer spremeni v krhek material, kar je treba upoštevati pri namenu uporabe. Pri PC je ta sprememba definirana kot temperaturna točka prehoda, nad katero je material žilav, pod njo pa krhek (Slika 3b).
Polikarbonati so slabo gorljivi in po klasifikaciji UL 94 ustrezajo vsem razredom, od HB (najnižje zahteve, brez dodatkov za samogasnost) do 5Va (najvišje zahteve, z dodatki za samogasnost). Drugo merilo, ki določa gorljivost polimera, je indeks kisika in predstavlja minimalno vrednost kisika, ki je potrebna za gorenje epruvete. Minimalno gorenje mora trajati vsaj 3 minute oz. 50 mm daleč. Vrednosti za PC so od 25 do 28 odstotkov, nekatere vrste pa imajo vrednost do 38 odstotkov, kar pomeni, da je v zemeljski atmosferi samogasen.
Estetske in optične lastnosti PC so zelo dobre, poleg tega zelo dobro posnema reliefne lastnosti oblikovnih delov orodja, na izde-
-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 °C Temperatura
Žilavost
žilav
žilav/krhek
krhek
Temperatura
Prednosti	Slabosti
trdnost, togost in žilavost v temperaturnem območju od -150 do 135 °C, ojačan pa do 145	omejena kemična odpornost občutljiv za zarezni učinek in tvorbo napetostnih razpok
dobre električne izolacijske lastnosti	izločanje ogljika ob nepravilni predelavi (dolg čas pregrevanja)
transparenten	
odpornost proti atmosferskim vplivom	
samogasnost	
dimenzijska stabilnost	
Preglednica 3: Osnovne lastnosti PC			predelovalni cikli, odpadni material pa se
Lastnosti		PC	lahko zmelje in ponovno uporabi, pri če-
Natezna trdnost	osnovni	50-70 MPa	mer je treba paziti na čistočo. Obvezno je sušenje, ker lahko vlaga povzroči degrada-
	s steklenimi vlakni	100-140 MPa	
Modul elastičnosti	osnovni	2-2,4 GPa	
	s steklenimi vlakni	5-10 GPa	cijo materiala pri predelavi, to pa zniža pre-
Temperatura zadrževanja oblike - HDT/A 1,80 M		IPa 110-140, *do 150 C	dvsem kakovost površine in žilavost. Suše-
Charpy - udarna žilavost	z zarezo	10-75 kJ/m2	
23 °C	brez zareze	b. p.	nje naj poteka pri 120 °C, odvisno od vrste
Gorljivost UL94		HB, V-2 (V-0)ds	peči, od 2 do 4 ure, da bo najvišji delež vlage 0,02 odstotka. Pred sušenjem vsebuje navla-
Skrček	prečni	0,75 %	
	smer tečenja	0,6-1,2 %	
b. p. - brez preloma, * - s steklenimi vlakni, d. s. -		- dodatki za samogasnost	žen PC od 0,15 do 0,35 odstotka vlage.
Slika 3a: Zarezna žilavost po Izodu osnovnega in žilavega PC pri različnih temperaturah
Slika 3b: Znižanje žilavosti pri temperaturi prehoda
lek pa prenese visoko kakovost, visok sijaj ali pa teksturirano površino. PC prepušča več kot 90 odstotkov vidne svetlobe in do 70 odstotkov infrardeče svetlobe, modificirane različice pa ne prepuščajo UV-žarkov z valovno dolžino do 400 nm. Osnovnim vrstam dolgotrajna izpostavitev UV-žar-kom zniža transparentnost, izdelki pa porumenijo. Posebni modificirani tipi so za UV-žarke manj občutljivi, zato se lahko uporabljajo na prostem.
PC je slabo odporen na hidrolizo v topli vodi in neodporen proti aromatskim ogljikovodikom, etrom, aldehidom in aminom. Je pa odporen proti oljem, mazivom, pogonskim gorivom, alifatskim ogljikovodikom itn. Medtem ko je na splošno odporen proti vodi, pa postane pod obremenitvijo v vlažnem okolju krhek.
Preglednica 2: Prednosti in slabosti PC
Predelava
Polikarbonati se lahko predelujejo z brizganjem, pihanjem, brizganjem penjenih izdelkov, ekstrudiranjem in ekstruzijskim pihanjem. Ekstrudirane plošče se lahko nato preoblikuje s termoformiranjem. Zaradi amorfne strukture so mogoči kratki
Proizvodnja optičnih nosilcev CD/DVD
Proizvodnja optičnih nosilcev običajno poteka v čistih sobah, saj prašnati delci, lasje in druge nečistoče vplivajo na njihovo kakovost. Osnova zgoščenke je ploščat disk iz polikarbonata, v katerem je oblikovana spirala, po kateri potuje laserski žarek in bere oziroma zapisuje podatke. V osnovi obstajata dve vrsti zgoščenk - nezapisljive zgoščenke, na katere se podatki zapišejo že pri proizvodnji PC-diska, in zapi-sljive zgoščenke CD-R, na katere lahko uporabniki sami zapisujejo podatke.
Osnova vsake proizvodnje zgoščenk je matrica, ki mora biti izdelana zelo natančno, saj vsaka napaka povzroči neberljivost zgoščenk. Na podlagi matrice se izdela stamper, ki je vstavljen v orodje, montirano na brizgalni stroj. Matrica je polirana, tako da je površina zelo gladka, saj celo mikroskopske napake vplivajo na kakovost plošč. Matrico nato očistijo z detergenti in ultrazvokom ter vstavijo v napravo za nanos ali na svetlobo odporne ali pa neodporne prevleke. Z modrim ali ultravijoličnim laserjem potem v matrici izdelajo luknjice, ki predstavljajo podatke v digitalni obliki. Kakovost matrice nato lahko preverijo z rdečim laserjem, tako da se lahko npr. glasba posluša neposredno z matrice. Sledi toplotna obdelava površine matrice, da se utrdi in metalizira z vakuumskim naparevanjem niklja do debeline približno 400 nm. Iz matrice se nato z zapletenim postopkom elektrogalva-nizacije izdelata začetni stamper oz. »oče« in »mama«, ki je zrcalna slika »očeta«. Iz »mame« izdelajo stamper oziroma »sina«, ki je običajno debel 0,3 mm in vstavljen v orodje. Med procesom brizganja se stamper obrabi, na osnovi »mame« pa se ga lahko izdela do dvajsetkrat.
Celoten cikel brizganja traja le 3 sekunde in je popolnoma avtoma-
tiziran. Uporablja se poseben PC z zelo dobrimi optičnimi lastnostmi in nizko viskoznostjo, tako da je ploščica zelo natančna zrcalna kopija stam-perja. Zabrizgani disk (včasih zeleni disk) se nato odstrani iz orodja z robotom, opremljenim z vakuumskimi prijemali, ki ga odložijo na posebne nastavke, kjer se ohladi in transportira na mesto za metalizacijo. Takrat so podatki že na disku, vendar jih še ni mogoče prebrati, ker na disk še ni naparjena odbojna plast. Diski CD-R, ki so namenjeni zapisovanju v domačih računalnikih, pa imajo v ploščici oblikovano samo spiralo brez podatkov. Na diske CD-R se nato nanese zelo drago in na svetlobo (laser) občutljivo barvilo, ki ga laserski žarek stopi (naredi luknjo).
Na obe vrsti diskov nato s postopkom metaliziranja v vakuumski komori ob prisotnosti plina argon nanese-jo različne aluminijeve zlitine (čisto srebro za CD-R). Pri originalnih diskih se kovinska plast nanese na površino, kjer so vtisnjeni podatki, pri diskih CD-R pa na barvilo. Kovinsko plast (90nm) nato zaščitijo z lakom, in sicer do 200 nm na debelo. Zgoščenke nato še testirajo, pobarvajo in zapakirajo v primerno embalažo ter pošljejo na prodajne police. Podobno izdelujejo tudi diske DVD, le da so razdalje med sledmi spirale in podatkovnimi luknjicami dosti manjše in da namesto zaščitnega laka na površino nalepijo prazen disk, debeline 0,6 mm.
Priporoča se uporaba odprte šobe z velikim ustjem in samostojnim grelnikom. Zelo pomembno je, da čas zadrževanja taline pri temperaturi predelave ni daljši od 12 minut. Temperatura taline je od 280 do 320 °C, najvišje vrednosti pa so potrebne pri tankostenskih in estetsko zahtevnejših izdelkih. Ko se PC predeluje pri zgornji meji temperature predelave (320 °C), naj bo količina vbrizganega materiala od 60 do 80 odstotkov kapacitete cilindra, da se skrajša čas zadrževanja. Pri daljših prekinitvah (tudi čez noč) je treba znižati temperaturo cilindra na 180 do 200 °C, nikakor pa se ne sme material ohladiti v cilindru. Če temperatura cilindra pade pod 160 °C, se material prilepi na stene cilindra, zaradi degradacije materiala pa se pojavijo črne pike, ki kvarijo videz izdelka. Za čiščenje cilindra se uporablja PMMA in PE visoke viskoznosti, neposredno za PC pa naj se ne bi predelovala materiala ABS in PA.
Hitrost brizganja naj bo čim višja, posebno pri predelavi ojačanega PC, pri tem pa je treba poskrbeti za pravilno odzračevanje orodja. Temperatura orodja naj bo med 80 in 120 °C. Prenizka temperatura orodja povzroča napetosti v materialu in poslabša videz izdelka.
Izdelki iz PC se lahko spajajo z varjenjem (ultrazvočno, indukcijsko, varjenje s trenjem itn.) ali adhezivnimi sredstvi (spajanje z jeklom, aluminijem, medenino, gumo, plastiko itn.), površina pa mora biti prej očiščena. Izdelki se lahko tudi metalizirajo z vakuumskim naparevanjem ali elektrolizo.
Aplikacije
Glede na to, da je PC samogasen, se lahko uporablja za izdelavo široke palete električnih komponent, kot so stikala,
vtičnice, priključki, ohišja, releji itn. Dobre električne izolacijske lastnosti ohrani tudi ob prisotnosti vlage oz. agresivnih medijev. Transparentnost, hitri cikli, UV-stabilnost in neomejene možnosti pri konstrukciji izdelkov naredi PC primeren tudi za aplikacije v razsvetljavi. To vključuje fluorescenčne luči, ulične svetilke, semaforje, reflektorje, nosilce, zasilne luči, avtomobilske žaromete itn.
Avtomobilski žaromet (leča iz PC)
Visokožilavi PC se uporablja za izdelavo zaščitnih očal, korekcijskih leč, sončnih očal za zaščito pred UV- žarki do valovne dolžine 400 nm in vizirjev za smučarske čelade. PC omogoča izdelavo leč, ki so do 20 odstotkov tanjše od leč iz standardnih materialov, hkrati pa se jih lahko barva in so lažje od leč iz drugih materialov.
Povratne plastenke iz PC so dobro uveljavljena, cenovno ugodna in do okolja prijazna alternativa steklenicam, plastenkam PET in kartonski embalaži. PC-plastenke se lahko uporabijo do 50-krat, pri tem pa se ne navzamejo neželenih vonjav, kar je v skladu z evropskimi predpisi na področju prehrane, ohranijo visoko kakovost in transparentnost. Pri prehrambni
embalaži se PC uporablja kot vrhnji sloj pri večplastnih folijah, saj združuje dobre mehanske lastnosti, visok sijaj, dobro toplotno odpornost in odpornost proti prijemanju.
PC se uporablja za izdelavo nosilne plasti pri optičnih medijih CD/DVD (več v okvirčku). Te posebne vrste polikarbona-ta so zelo čiste, imajo majhno molekulsko maso in zelo dobro tečejo, hkrati pa je raztros svetlobe zelo majhen.
PC je primeren tudi za predelavo z eks-trudiranjem in se uporablja predvsem za izdelavo strešnih kritin. Tu pridejo do izraza dobra odpornost proti vremenskim vplivom, UV-stabilnost, dobre mehanske lastnosti itn.
Razvojne smernice
Razvoj polikarbonatov je usmerjen v izboljšanje specifičnih lastnosti za uporabo pri posebnih aplikacijah. Toplotna odpornost polikarbonatov se lahko izboljša z dodajanjem bisfenola TMC, tako da se temperatura mehčanja Vicat/B 120 poviša na 205 oC. Z dodajanjem bisfenola so razvili tudi specialen polikarbonat ST 3000 za izdelavo optičnih nosilcev podatkov. Novo in zelo široko področje so stranske in zadnje šipe v avtomobilih, ki se jih lahko izdela z brizganjem in so odporne proti praskam. Za to je potrebna posebna površinska obdelava, ki so jo razvili v podjetjih General Electric in Bayer. ■
Boštjan Berginc Matjaž Rot
Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani
Izdelava tankostenskih izdelkov in izdelkov z vložki	J
Na sejmu Interplastika 2007, ki je potekal v Moskvi od 30. januarja do 2. februarja, je Arburg predstavil zmogljivost strojev Allrounder pri proizvodnji zahtevnih izdelkov. Tankostenske izdelke so brizgali z električnim strojem Allrounder 320 A 600170, zabrizgavanje vložkov pa je potekalo na hidravličnem stroju 175 V 125-70.
Električni stroji so na voljo v velikostih od 500 do 2000 kN, vbrizgnejo pa lahko od 54 do 434 g polistirena. Glavni premiki, kot so odpiranje in zapiranje orodja, brizganje in plastificiranje, so električno gnani ter neodvisni drug od drugega, hkrati pa zagotavljajo visoko natančnost, dinamičnost in majhno hrupnost. Nekatere premike, kot je izmetavanje izdelka, se lahko izvaja s hidravličnimi pogoni, kar je prepuščeno
izbiri stranke. Na sejmu so na električnem stroju v štirignezdnem orodju s kratkimi cikli (od 2,5 do 3 s) izdelovali tankostensko ohišje mobilnega telefona. Za vbrizgavanje hitrostrjujočega materiala PBT Ultradur je potrebna velika dinamičnost vbrizgavanja, ki jo ta stroj tudi zagotavlja.
Na drugem stroju Allrounder 175 V pa so v enognezdnem orodju brizgali konektorje s štirimi kontaktnimi nogicami iz s steklenimi vlakni ojačanega poliamida PA 6. Zaradi nizke mize (800 mm) so ti stroji zelo primerni za ročno vstavljanje in odstranjevanje kosov iz orodja. Kot dodatna možnost so kupcem na voljo izvedbe z rotirajočo ali drsno mizo, s katerimi se cikel brizganja zmanjša na minimum. ■
www. arburg. com
Hidravlični stroj Arburg Allrounder 175 V 125-70 za zabrizgavanje vložkov
Mednarodno električen . Ponovljiv, precizen, hiter in energijsko varčen. S svojim popolnoma električnim ALLROUNDERjem A, ima ARBURG pravo rešitev za vse proizvodne zahteve. Popolma električen ALLDRIVE je na voljo z zapiralno silo od 500 do 2.000 kN. Učinkovitost in preciznost, ustrezna za mednarodne aplikacije.
ARBURG GmbH + Co KG
Postfach 11 09 • 72286 Lossburg Tel.:+49 (0)74 46 33-0 Fax: +49 (0) 74 46 33 33 65 e-mail: contact@arburg.com
AUBURG
o u
eh
j (SI) TERA d.o.o. Tolmin • Volče 138a • SI5220 Tolmin - Tel.: +386 (0) 5 38 00 300- Fax: +386 (0)53800311' info@tera.si • www.tera.si |
Zabrizgavanje kovinskih vložkov z zagotavljanjem stoodstotne kakovosti
Že nekaj časa ima podjetje Iskra Bovec, d. o. o., razvito zanimivo aplikacijo zabrizgavanja kovinskih vložkov, ki rešuje problem t. i. človeškega dejavnika pri mehanski obdelavi in vstavljanju kovinskih jeder v orodje za brizganje (zahtevana kakovost je v razredu 0 PPM*). V sinhronizirano celoto so povezani dva Stäublijeva šestosna robota, linijski robot Sepro in 80-tonski brizgalni stroj Krauss-Maffei. Članek opisuje celotno linijo in posamezne stopnje izdelave, od obdelave kovinskih jeder do vstavljanja le-teh v orodje za brizganje, njihovo izmetavanje in poznejše ovijanje folije ter navijanje. Predstavljene so tudi težave, ki so se pojavljale pri zagonu tega projekta.
Robert Čopi Milan Šturm
Vzrok za nadgradnjo klasičnega brizganja (ki bi se v tem primeru reševal z ročnim vstavljanjem kovinskih jeder) v avtomatizirano montažno celico je nedvomno zahtevana letna količina izdelkov, to je 3,5 milijona kosov na leto, in zahteva po 0 PPM. Izdelek je primarno navitje (Slika 1), sestavljeno iz kovinskega jedra (primarnega tuljavnika in navitja), obrizganega s ter-moplastičnim materialom. Na prvi pogled se zdi dokaj preprosto in enostavno. Vsi postopki namreč potekajo precej tekoče, operacije pa so med seboj sinhronizirane.
stroja (dve vzporedni liniji) delavec zloži kovinska jedra, ki se po prvem rezkanju (rezkamo najprej eno stran) samo zasukajo za 180° in porezkajo še na drugi strani. Po končani operaciji delavec zloži jedra v šar-žer, ta pa se potem prenese oziroma vstavi v zalogovnik avtomatizirane celice.
Avtomatizirana obdelovalna celica
Osnovna naloga te celice je obdelava vrha kovinskega jedra. Robovi morajo biti zaokroženi, kar smo z veliko poskusi dosegli s posebno izvedbo brusnega koluta (Slika 2). Klasično brušenje namreč ni dalo želenih rezultatov.
brušeno
Slika 1: Palična vžigalna tuljava; primarno navitje in končni izdelek
Priprava kovinskih jeder pred vstavljanjem v orodje
Kovinska jedra so pravzaprav paketki, sestavljeni iz večjega števila lamel. Med seboj so združeni po postopku paketiranja - spajanja z lastnim materialom. Tako jedro ima obliko pravokotnika. Prva operacija v podjetju Iskra Bovec pa je rezkanje oblike kovinskih jeder s profilnim rezkarjem na namenskem stroju, s čimer izdelamo obliko jedra, ki se vlaga v orodje. V šaržer
Slika 3: Obdelovalno celico sestavljajo dva Stäublijeva šestosna robota, linijski robot Sepro in 80-tonski brizgalni stroj Krauss-Maffei.
kosa omogoča avtomatsko odpiranje šar-žerjev in pripravo kosa, da ga prijemalo robota lahko prime. Dodani so senzorji za kontrolo prisotnosti kosa v šaržerju in logika za obračanje električne krožne mize.
Po prijemanju kosa sledi faza brušenja (Slika 4), ko robot kos zavrti za 360 stopinj. Meritev premera brusilnega koluta se vrši
Slika 2: Obdelan vrh kovinskega jedra
Obdelovalno celico (Slika 3) sestavljajo naslednji podsklopi: zalogovnik za neobdelane kose, sklop za osamitev kosa za strego robota Stäubli, brusilna enota, krožna miza za strego obdelanih kosov, ki jih linijski robot Sepro pobira in vlaga v orodje brizgal-nega stroja (Krauss-Maffei 80 t).
Zalogovnik za neobdelane kose je zaradi potrebe po avtonomiji izveden s krožno mizo z osmimi položaji, v katere se vlagajo šaržerji, ki so hkrati transportna embalaža po operaciji rezkanja. Enota za osamitev
Slika 4: Brušenje kovinskih jeder
ob vklopu stroja in vsakem brušenju. To je izvedeno posredno z merjenjem navora na vretenu brusa. Če navor med brušenjem ne doseže nastavljene vrednosti, kos v obdelavi robot odloži na mesto za izmet in izvrši avtomatsko korekcijo premera brusilnega koluta. Hkrati ta meritev izloči tudi kose, pri katerih je prišlo do napake pri pozici-oniranju ob prijemanju kosa ali pa je kaj narobe s prijemalno silo.
Veliko preizkusov in časa je zahtevala določitev gibanja robota po površini brusa, da je bila zagotovljena enakomerna obraba brusnega koluta. Zaradi geometrije obdelo-vanca sila na brusno površino variira, kar povzroča neenakomerno obrabo in neponovljivo obdelavo.
Pobrušen kos nato robot odlaga na krožno mizo s tremi postajami. Na vsaki postaji je osem gnezd v rasterju, ki je enak rasterju v brizgalnem orodju. Vsak robot obdela po štiri kose, da je zagotovljen čas cikla brizganja (ta traja pribl. 35 sekund).
Ko je vseh osem jeder pripravljenih, se miza zavrti in jedra v takem položaju čakajo, da jih s posebnim nastavkom prime li-
Slika 5: Pobiranje zabrizganih kosov in vstavljanje kovinskih jeder v orodje za brizganje
nijski robot Sepro. Ta jih nese nad orodje za brizganje in počaka, da se le-to odpre (Slika 5). Najprej s spodnjim nastavkom robot iz orodja pobere zabrizgana jedra, nato pa iz zgornjega nastavka vstavi jedra v orodje. Zabrizgane kose odloži na mizo oziroma v zaboj. Poleg tega vsake toliko časa izdelke odloži na posebno mesto (na katerih se vrši kontrola).
Zabrizgavanje kovinskih jeder
Material, s katerim zabrizgavamo jedra, je termoplast PET s 40 % steklenih vlaken. Orodje za brizganje je izdelano v lastni orodjarni in ima 8-gnezd. Vsa gnezda so zaradi lažje manipulacije postavljena v vrsto (Slika 6). Orodje ima toplokanalni sistem s štirimi toplokanalnimi šobami proizvajalca Ewikon in hladni razvod. Zaradi postavitve
Slika 6: Izmetalna stran orodja z osmimi izdelki
v vrsto in različnih dolžin poti - tečenja taline je toplokanalni blok uravnotežen. Tako »balansiranje« omogoča enakomerno polnjenje vseh osmih gravur, in kar je pri zabrizgavanju vložkov še bolj pomembno, enako tlačno razporeditev po vseh gravurah. Orodje ima vgrajen tudi tlačni senzor, ki spremlja potek tlaka v orodju in pri vsakršnem odstopanju od postavljene krivulje (sledi tlaku brizganja in tudi naknadnemu tlaku) javi napako, tako da robot, ki pobere izdelke iz orodja, le-te odloži na primerno mesto. Orodje ima vgrajen tudi temperaturni senzor, ki meri temperaturo v orodju in uravnava delovanje temperirnih naprav. Temperatura orodja je približno 115 °C,
temperatura vode na temperirni napravi pa 125 °C. Poleg tega ima orodje tudi dve stranski odpiranji (Slika 6). Spodaj imamo hidravlično, ker hidravlični cilinder premika gravurni vložek (stransko odpiranje), zgoraj pa pnevmatično, kjer igla samo stisne in poravna kovinske tuljave na spodnji vložek. Pred začetkom brizganja se igla odmakne, saj mora ta predel zaliti talina.
Material PET s steklenimi vlakni se brizga pri temperaturi pribl. 285 °C. Zaradi visokih temperatur taline in orodja je seveda treba orodje z izolacijsko ploščo izolirati in tako preprečiti prehajanje toplote na stroj. Sam cikel zabrizgavanja traja približno 35 sekund, od katerih samo vstavljanje in snemanje izdelkov zahteva 7 sekund. Zaradi tankih sten izdelka in težav pri zapolnjevanju je bilo treba na orodju izvesti tudi korekture hladnega razvodnega dolivnega kanala (najprej samo en tunelski dolivek na izdelek, nato dva). Tlaki tako pri brizganju dosegajo vrednosti okoli 1300-1400 barov. Naknadni tlak je zaradi tankih sten sorazmerno kratek in znaša približno 40 % bri-zgalnega tlaka.
Pri kompletni izvedbi in zabrizgavanju bi težko govorili samo še o orodju kot tehnični veličini. V tem primeru gre pravzaprav za pravi mehatronski sistem, ki ima poleg opisanih tudi dodatne možnosti, npr. v primeru izpada enega ali dveh robotov lahko v delo vskoči delavec in ročno upravlja stroj. V primeru izpada celotne celice pa so pripravljeni pripomočki, ki omogočajo ročno vstavljanje in snemanje izdelkov. Prav tako je orodje prirejeno in ga lahko uporabljamo na drugem brizgalnem stroju, če bi prišlo do večje okvare stroja. Ves čas proizvodnje izdelka sta na razpolago dve orodji za brizganje. Eno je na stroju, drugo pa v pripravljenosti. Na določen interval se orodji zamenjata, zaradi potrebnega vzdrževanja. Trenutno uporabljamo že drugi par orodij, to je tretje in četrto orodje, saj smo do začetka tega leta kupcu dobavili več kot 12 milijonov primarnih navitij.
Pokrov avtomobilskega motorja iz PA 66
Za to potezo so se odločili v Chrysler
Group, in sicer za nove 2,0- in 2,4-litrske motorje. Uporaba Zytel PA 66 je pripomogla k znižanju mase za 40 %, zmanjšanju stroškov, poenostavitvi sestavljanja zaradi združitve različnih funkcij in k zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje v primerjavi s tradicionalnimi materiali, kot so aluminij in duroplasti. Zaradi prisotnih olj in drugih agresivnih sredstev so uporabili posebno različico materiala Zytel PA 66, ki je odporna na visoke temperature in dobro teče. V primerjavi s PA 6 ima boljše mehanske lastnosti, manjše lezenje in odpornost proti staranju ob prisotnosti vročega zraka, vode in olj. Testiranje odpornosti je potekalo s potopitvijo v avtomobilsko olje, segreto na 150 °C za 3000 ur kjer so ugotavljali primernost materiala za uporabo v agresivnih okoljih.
http://uk.news.dupont.com
inovacijami se dobro služi
i leta 2010 dalje BASF pričakuje več kot 4 milijarde evrov le
novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice
Z ii
Od leta 2010 dalje BASF pričakuje več kot 4 milijarde evrov letne prodaje novih oziroma izboljšanih izdelkov in surovin, ki so na trgu največ pet let. Do 20 % omenjene vsote bo prinesla dodatna prodaja. Ti prihodki pa ne bodo temeljili na zamenjavi ponudbe obstoječih proizvodov. Prodajainovativnih proizvodov se bo po pričakovanjih v letu 2015 povečala na več kot 5 miluard eriov letno.
Izdatki, ki jih BASF namenja za raziskave in razvoj, se bodo leta 2006 povečali na skoraj 1,3 milijarde evrov, kar je za 20 % več kot v preteklem letu (1,6 milijarde evrov). Izdatki se bodo povečevali tudi vletu 2007, ko naj bi dosebli 1,4 milijard e evrov. S pove čevanjem sredstev za raziskave in razvej želi BASF okrepiti svoje globalne raziskovalne dejavnosti, kakor sta npr. globalna širitev raziskovalnih laboratorijev in ustanovitev regionalnih razvojnih centrov.
BASF združuje bodočenajpomembnejšetehnološke smerivpetih razvojnih sklopih: upravljanje z energijo, sprenremae v surovinah, nanotehnologija,biotehnologija rastlin in t. i. bela biotehnologija.
V obdobju med 2006 in 2008 je za razj skave in iazvoj v omenjenih petih s klopih namenjenih 850 milijonov evrov, inovacije pa naj bi po pričakovanjih BASF-a od leta 2015 prinesle prihodke od 2 do 4 milijarde evrov letno.
www.corporate.basf.com
brizgance. Zadnja operacija v podjetju pa je navijanje žice na tuljavnik (Slika 7). Iskra Bovec tako dobavlja PRIMARNO NA-VITJE, ki se pozneje vgradi v palično vžigalno tuljavo. Končni izdelek, PALIČNA VŽIGALNA TULJAVA (Slika 1), se nato vgrajuje v avtomobile znamke BMW
Podjetje Iskra Bovec se ukvarja z izdelavo končnih izdelkov za avtomobilsko industrijo (predvsem vžigalne tuljave), z brizganjem termoplastov in duroplastov ter z izdelavo orodij za brizganje tako termoplastov kot du-roplastov. Veliko izkušenj imajo na področju tehnologij varjenja, navijanja primarnih in sekundarnih navitij, zalivanja z epoksidnimi smolami ter brizganja termoplastov in duro-plastov z vstavljanjem insertov ali brez.
Slika 7: Navijanje jeder
Izvedbo celice za obdelavo vrha jedra je prevzelo podjetje BC 2222, d. o. o., iz Bovca s svojimi projektnimi partnerji. Skupaj z naročnikom so postavili tehnologijo obdelave, poskrbeli za programiranje robotov
in elektroopremo. Podjetje Sonet Plus je prispevalo konstrukcijske načrte in 3D-simulacije delovanja ter izdelalo brusilno vreteno, IT Elektronika pa zalogovnike z osamitvijo in sestavila stroj.
Kot že mnogokrat se je tudi sedaj pokazalo, da je za uspeh takega projekta pomembno tesno sodelovanje vseh vključenih; tako tehnologov znotraj podjetja kot tudi zunanjih partnerjev. Veliko je bilo izmenjav in zamisli v fazi snovanja ter izboljšav ob presoji konstrukcijskih rešitev, izdelanih v 3D-okolju. Dodelane rešitve so zagotovilo za uspeh, delu pa dajejo čar in zadovoljstvo. ■
*0 PPM: nič slabih kosov v seriji milijon
Robert Čopi, Iskra Bovec, d. o. o. Milan Šturm, BC2222, d. o. o.
DaPont postavlja novo tovarno v Singaparja
Konec lanskega leta je DuPont uradno začel postavljati tovarno za polizdelke pod komercialno oznako Vespel® (polizdelki iz poliimida) v Singapurju. Nova tovarna bo namenjena proizvodnji polizdelkov in oblik DuPont Vespel, ki so eno najhitreje rastočih po-
dročij. Vedno večje potrebe industrije po izdelkih, ki zamenjujejo kovine in zmanjšujejo težo ter stroške, opravičujejo investicijo. Singapurska proizvodnja skupaj s tovarnami v Ohiu, Delawareu, Belgiji in na Japonskem bo pokrila povečano povpraševanje tako
globalno kot lokalno. Nova proizvodna linija bo izdelke strankam dobavljala »on-time«. Pričakujejo, da bo tovarna začela obratovati v začetku leta 2008. ■
www2.dupont.com/Plastics
Celjski sejem, 17. do 20. aprila
roboti
RÖBOT1QUE
www.sepro-robotique.com
dozirni in sušilni sistemi
colortronic @
www.colortronic.de
temperirne naprave
single.
www.single-temp.de
Proizvodna linija za volanski mehanizem v Pakistanu
Podjetje Krauss-Maffei je dobilo naročilo za dobavo proizvodne linije za PURpenaste sisteme v pakistansko podjetje AuVitronics. Podjetje izdeluje volanske mehanizme za toyoto Corrolo, tehnologijo PUR-pen pa bo uporabilo za zalitje elementov volanskega sklopa. Aplikacija je zadostila vsem visokim zahtevam o površinski obdelavi podjetja Toyota. Sistem omogoča hitro in enostavno menjavanje barv, ker je mogoče vse elemente, ki so v stiku z barvilom, zamenjati v nekaj minutah. Rezultat so kratki nastavitveni cikli in
hitra zamenjava barvila. Orodja so opremljena z avtomatskimi ventili, ki iz orodja spuščajo pline, ne pa materiala. Proizvodnja je tako čistejša in bolj ekonomična.
Pakistanska avtomobilska industrija hitro raste in leta 2005 je proizvodnja avtomobilov prvič presegla mejo 150.000. V Pakistanu je trenutno 18 tovarn, ki se ukvarjajo s sestavljanjem avtomobilov, in 850 dobaviteljev komponent. ■
www.krauss-maffei.com/frontend/
Polikarbonat tudi v obliki palic, plošč ...
Na trgu je danes poleg polikarbonata v obliki granulata tudi polikarbonat v obliki okroglih polnih palic in plošč. Eden od ponudnikov je belgijsko podjetje Quadrant, ki ga pri nas zastopa podjetje SENATOR, d. o. o., iz Ljubljane.
Podjetje proizvaja okrogle polne palice s premerom 6-200 mm, plošče pa debeline 15-50 mm. Običajne dolžine palic so 1000 m oz. 3000 mm, plošče pa so v formatih 620 x 1000 mm ter 620 x 3000 mm.
PC 1000 je trgovski naziv za Quadrantove polizdelke iz UV-nestabiliziranega polikarbonata. Gre za čisti polikarbonat brez dodatkov.
Glavne lastnosti materiala PC 1000:
-	visoka mehanska trdnost
-	dobra odpornost proti lezenju
zelo visoka udarna trdnost, tudi pri nizkih temperaturah
togost v širokem temperaturnem območju zelo dobra dimenzijska stabilnost (majhno vpijanje vode in nizek koeficient toplotnega raztezanja) naravna barva (prosojnost) dobre električnoizolativne in dielektrič-ne lastnosti
primeren za stik s hrano (fiziološko neaktiven)
odpornost na temperature do 115 oC
Področje uporabe
PC 1000 je primeren za izdelavo preciznih delov v finomehaniki, za varnostno zasteklitev, izolacijske dele v elektrotehniki, za dele v stiku z živili ter za dele medicinskih in farmacevtskih aparatov. PC 1000 je idealen material za izdelavo prosojnih sestavnih delov.
PC 1000 se ne priporoča za zunanje aplikacije (zaradi slabše UV-odpornosti) in za delovanje v bazičnih medijih. Njegova odpornost na obrabo je slaba.
V fazi procesa jedkanja s fluorovodikovo kislino (pri proizvodnji belih žarnic) se žarnice namestijo v držala. Zaradi svoje dobre odpornosti na fluorovodikovo kislino je bil za izdelavo prijemal izbran PC 1000. Poleg te lastnosti ima PC 1000 tudi zelo dobro dimenzijsko stabilnost, nizko stopnjo notranjih napetosti ter dobro odpornost na temperature do 115 °C.
Trgovina, posredništvo in zastopstva d.o.o.
Tehnična plastika za strojno obdelavo
Informacije In naročila na:
tel. 01/549 27 49, faks: 01/549 27 50 E-pošta: info@senator.si spletna stran: www.senator.si, vaš kontakt: Ksenija Kresnik Conič
Za popolnost vaših strojnih delov - napredna tehnična plastika: okrogle polne palice ° plošče
° debelostenske cevi za struženje, rezkanje in vrtanje
puse...
Katalogi in svetovanje - brezplačno!
Pravilna izbira in predelava termoplastičnih materialov
Letos bomo na področju nekovin v naslednjih številkah pričujoče revije začeli objavljati članke pod naslovoma S pravilno izbiro materiala do dobrega izdelka in Najpogostejše napake pri predelavi termoplastov s tehnologijo brizganja. V njih bo predstavljena problematika predelave termoplastov. Želja vsakega, ki je vključen v proces izdelave plastičnih izdelkov, je, da pomaga ustvariti kakovosten izdelek z dolgo dobo uporabnosti in ustrezno funkcionalno zanesljivostjo.
Henrik Privšek
Da ne ostane samo pri željah, je za izdelavo dobrega izdelka treba tudi nekaj narediti. Predvsem se moramo potruditi, da pridobimo ustrezna znanja za pravilno izbiro materiala, oblikovanje izdelka, izdelavo orodja ter za pravilno določitev in vodenje celotnega tehnološkega postopka priprave in predelave materiala ter obdelave plastičnih polizdelkov. Vse te segmente potrebnih znanj najlažje pridobimo pri proizvajalcih materialov in strojev, pri katerih le-te kupujemo. Pridobivanje ustreznih informacij in priporočil mora potekati zelo sistematično in celovito. Izhodišče za zbiranje tovrstnih informacij so trije ključni obrazci, ki bodo objavljeni tudi v reviji. Ti so:
-	obrazec Tehnične zahteve za termo-plastični material,
-	obrazec Tehnološka priporočila za termoplastični material,
-	obrazec Konstrukcijska priporočila za termoplastični material.
Na podlagi teh informacij pristopimo k izdelavi celotne tehnološke dokumentacije, ki mora vsebovati jasne, dobro opredeljene tehnološke postopke in navodila za delo, sicer je proizvodni proces neobvladljiv, proizvodno osebje pa je pri reševanju nesporazumov, nejasnosti in ponavljajočih se težav preveč angažirano.
Pri informiranju bralcev želi pomembno vlogo imeti tudi naša revija. V rubrikah S pravilno izbiro materiala do dobrega izdelka in Najpogostejše napake pri predelavi termoplastov s tehnologijo brizganja bomo za razumevanje fizikalnih in tehnoloških značilnosti materialov ponudili več člankov, ki bodo v pomoč pri reševanju vsakodnevnih razvojnih in proizvodnih težav.
Pri sestavljanju tega gradiva so mi bile v veliko pomoč tehnične publikacije znanih evropskih proizvajalcev strojev in materialov, kot so Ankerwerk, Mannesmann De-mag KT, Krauss-Maffei, Engel, Bayer, G.E.P., DuPont, Degussa AG, Röhm ter druge.
S pravilno izbiro materiala do dobrega izdelka
Če želimo narediti izdelek z dolgo dobo uporabnosti in ustrezno funkcionalno zanesljivostjo, moramo zanj izbrati tak material, ki bo ustrezal vsem pogojem uporabe in bo imel točno opredeljene fizikalne (mehanske, toplotne, električne, splošne, specifične), kemične, predelovalne (indeks tečenja, skrček) in posebne lastnosti. Pri izbiri materiala moramo upoštevati še konstrukcijska priporočila, okoljevarstvene, zdravstvene zahteve, transportne in ekonomske zahteve. Vse te lastnosti, zahteve in priporočila opredelimo z obrazcem, ki ga dodajamo v nadaljevanju. Lastnosti so oštevilčene in po tem vrstnem redu bo v tej in naslednjih številkah revije sledila tudi njihova razlaga. Pojasnjene bodo še druge tehnične zahteve, kot so transport, skladiščenje, ekološke zahteve itn.
Definiranje lastnosti materiala
Omenjene lastnosti so opredeljene z različnimi standardi, ki jih proizvajalci materialov zelo svobodno izbirajo. Ti standardi pogosto med seboj niso primerljivi. Zaradi velikega števila med seboj neprimerljivih standardov je uporabnik materialov velikokrat pred težavo, po katerih standardih naj opredeli zahteve za material, ki ga želi
uporabljati. Običajno je tako, da upošteva kar tiste standarde, ki jih uporablja neki proizvajalec. To pa pomeni, da mora kupec materialov obvladovati kontrolne postopke vseh svojih dobaviteljev, ki so zelo številni.
Zaradi lažjega sporazumevanja med proizvajalcem in uporabnikom plastičnih materialov, pa tudi zaradi boljše medsebojne primerljivosti materialov različnih proizvajalcev je že veliko let prisotna želja po poenotenju standardov za opredeljevanje lastnosti materialov. Tako so leta 1988 štiri velika podjetja BASF, Bayer, Hüls in Hoechst izdelala poenoten sistem CAMPUS. Do danes je doživel že nekaj sprememb. V tem gradivu je predložena različica CAMPUS, ki temelji na standardu DIN EN ISO 10350. Ime CAMPUS pomeni Computer Aided Material Preselection by Uniform Standards. Ta sistem je priporočilo vsem proizvajalcem plastičnih mas, da za definiranje lastnosti svojih materialov upoštevajo izbrane standarde, saj je tudi dobre poznavalce begalo veliko število standardov in postopkov za določanje nekaterih lastnosti. Tako je na primer samo za udarno žilavost po DIN, ISO in ASTM v
rabi 33 različnih preizkusov, ki se med seboj razlikujejo po obliki in dimenzijah epruvete in pogojih preizkušanja. K temu sistemu pristopa vedno več proizvajalcev. Trenutno je še vedno premalo podatkov o materialih, ki bi temeljili na priporočilih sistema CAMPUS, zato je v prehodnem obdobju še vedno treba upoštevati starejše metode opredeljevanja lastnosti.
V nadaljevanju je priložen prvi del obrazca Tehnične zahteve za plastični material z navedenimi normami, priporočenimi v sistemu CAMPUS. V tem obrazcu so za primer navedene tudi take norme (zlasti za optične značilnosti), ki jih sistem CAMPUS ne vsebuje. Le-te so vključene zaradi specifike posameznih izdelkov in jih določa proizvajalec izdelkov glede na uporabnostne zahteve izdelka. Številčna oznaka pred lastnostjo je zato, da v nadaljnjem besedilu lažje najdemo razlago standarda.
Ožji izbor standardov po sistemu CAMPUS je za redni operativni nadzor kakovosti prejetega materiala še vedno preobsežen. Zato se proizvajalec in kupec materiala dogovorita za še ožji izbor norm, po katerih se bodo ope-
rativno nadzorovale tehnične lastnosti materiala ob vsaki pošiljki. Te normeTi standardi so v obrazcu Tehnične zahteve označeni z znakom plus (+). V interesu kupca je, da so normeso standardi izbrani iz sistema CAMPUS, vendar je med partnerjema mogoč tudi drugačen dogovor. Pri opredeljevanju tehničnoprevzemnih pogojev se proizvajalec zavezuje, da k vsaki pošiljki materiala priloži certifikat z meritvami vrednosti po dogovorjenih standardih. Poleg v certifikatu navedenih vrednosti proizvajalec jamči, da so tudi druge vrednosti, ki so navedene v zahtevah, v predpisanih mejah. Če med predelavo materiala ugotovimo, da kakovost materiala kljub ustreznemu certifikatu ni primerna, pristopimo k obsežnejšim meritvam drugih lastnosti in raziskavam vzrokov za proizvodne težave. V primeru odkritja napake sprožimo rekla-macijski postopek.
Opis standardov za ugotavljanje lastnosti termoplastičnih materialov po sistemu CAMPUS (standard DIN EN ISO 10350)
O materialu, ki ga uvajamo v proizvodni proces, moramo vedeti vse, kar je pomembno za funkcionalnost izdelka in predelavo v proizvodnem procesu. Če njegove lastnosti ustrezajo uporabnostnim in tehnološkim zahtevam, je material prav izbran. Če pa ne ustrezajo, moramo še pred začetkom serijske proizvodnje izdelka izbrati drug, primernejši material. Ustreznost preverjamo s temeljitim preizkušanjem vzorčne količine materiala in šele nato naročimo nekoliko večjo količino materiala za prototipno serijo.
Sledi opis lastnosti in standardov po vrsti, kot so našteti v obrazcu:
Posebne lastnosti
Z dodajanjem ustreznih dodatkov k osnovnemu polimernemu materialu pridobimo material z zahtevanimi ciljnimi lastnostmi, ki ustrezajo namenu uporabe izdelka. Vsi ti dodatki se morajo vpisati v obrazec (ozna-
čiti z »x«), da lahko v primeru zdravstvene ali okoljevarstvene oporečnosti dodatkov pravilno ukrepamo.
1-5. PREDELOVALNE LASTNOSTI
1-3. MASNI IN VOLUMENSKI INDEKS TEČENJA TALINE MFR IN MVR
Masni indeks tečenja taline MFR je izražen v g/10 min.
Volumenski indeks tečenja taline MVR je izražen v ml/10 min.
angleško: MFR - melt-mass-flow-rate
MVR - melt-volume-flow-rate nemško: MFR - Schmelzindex
MVR - Volumen-Fließindex
Standard: DIN/ISO 1133; leto: februar 1993
Indeks tečenja po tem standardu je namenjen ocenitvi sposobnosti tečenja raztalje-nih termoplastov. Indeks tečenja je izražen s količino mase, ki priteče v nekem času, pod neko obtežbo in pri neki temperaturi skozi šobo preizkusne naprave.
Ta standard določa dva postopka merjenja, postopek A in postopek B.
Pri postopku A odrezujemo v nekih časovnih intervalih strjen iztekajoči curek. Najmanj tri odrezke stehtamo in izračunamo srednjo vrednost indeksa MFR, izraženo v g/10 min. Po tem postopku lahko izračunamo tudi volumenski indeks MVR v ml/10 min., če je znana vrednost gostote taline pri temperaturi preizkusa.
Pri postopku B ne odrezujemo curka mase, ampak avtomatsko merimo hod bata in pripadajoči čas hoda. Iz najmanj treh meritev izračunamo srednjo vrednost indeksa MVR, izraženo v ml/10 min. V obrazcu Tehnične zahteve sta navedeni dve vrednosti indeksa
Slika 1. Slika reometra
MVR glede na dve različni obtežbi pri preizkusu. Postopek B se uporablja predvsem, ko zaradi premajhne oziroma prevelike količine iztekajoče mase postopek A ni primeren.
Volumenski indeks tečenja je primeren za primerjavo tečenja polnjenih in nepolnje-nih materialov.
Indeksa tečenja MVR in MFR sta odvisna od strižne hitrosti taline. Pri tem postopku je strižna hitrost taline bistveno manjša od strižne hitrosti pri brizganju. Zato rezultati preizkusa niso v celoti primerljivi z dogajanjem pri brizganju. Kljub temu sta oba indeksa tečenja primerna za kontrolo kakovosti. Predvsem nazorno pokažeta, ali je material med šaržami v mejah dogovorjenih vrednosti glede tečenja taline.
Za nekatere materiale (PA) ta postopek ugotavljanja viskoznosti ni primeren, zato se zanje uporabljajo druge metode določanja viskoznosti (glejte »specifične lastnosti«, št. 60).
Del obrazca »Tehnične zahteve za termoplastični material«
firma:		Qšt:
	TEHNIČNE ZAHTEVE ZA TERMOPLASTIČNI MATERIA!	Klas. št:
		List: 1/2
MATERIAL:		KODA:
		
	POSEBNI LASTNOSTI	-aditivi:	ekspanzijska sredstva ( ), mazalna ir drsna sredstva ( ),antistatiki ( ), sredstva 7a snemanje ( ), deaktivatormetalov( ),sredstva7asamogasnost( ),mehčala( ),polni]a( )					
		-posebne lastnosti:	brezbarven ( ).preroden( ),antistatićcn ( ),samogasen( ). za galvaniziranje ( ). modificiran proti udarcem ( ), svetlobno stabilen ( ),vremenskostabil£n( ), toplotno stabilen ( )					
								
Sr.			ENOTA	VREDNOST -	NORMA		EPRUVETA	POJASNILA
				TOLERANCA	DIN 1 ISO		Imal	
								
	PREDELOVALNE LASTNOSTI							
+i*	indeks tečenja taline-vrednosti -MVR		ml/10min		53735	1133	granulat	•a kg:
2*	indeks tečenja taline - vrednost 2 - MVR		ml/10 min					"C/kg:
3	indeks tečenja taline -MFR		g/10min					•C/kg:
Najpogostejše na termoplastov s te
pake pri predelavi hnologijo brizganja
Tehnološka priporočila za preprečevanje napak
Tehnološka priporočila so del Tehničnih zahtev za termoplastični material, s katerimi se proizvajalec materiala zavezuje, da bo kupcu svojih materialov nudil ustrezno tehnično pomoč. Ta pomoč se izvaja v obliki posredovanja vseh potrebnih tehničnih informacij o pripravi in predelavi njihovega materiala ter obdelavi polizdelkov oziroma končnih izdelkov. V nadaljevanju je predstavljen eden ključnih obrazcev: Tehnološka priporočila za termoplastični material.
V	tem in drugih obrazcih so zbrani osnovni podatki o posameznih nastavitvenih parametrih. Pri tem se mora uporabnik materiala zavedati, da programiranje in nastavljanje stroja ne moreta biti uspešna, če niso zagotovljeni najosnovnejši pogoji za brizganje. Ti so:
-	material mora biti pravilno izbran in pravilno pripravljen za predelavo,
-	kalup mora biti izdelan tako, da se upošteva značilnosti materiala in njegove predelave,
-	parametri brizganja na stroju morajo biti nastavljeni tako, da so v okviru priporočil proizvajalca materiala; med seboj morajo biti usklajeni tako, da dobimo optimalen izdelek in optimalne pogoje dela.
V	premalo nadzorovanem procesu predelave vedno prihaja do različnih motenj. Te motnje izvirajo iz nepravilnega delovanja vseh elementov procesa, kot so temperirne naprave, sušilne naprave za sušenje granulata, manipulatorji, energetski sistemi itn. Te motnje se seštevajo z motnjami, ki jih povzročajo material in njegova priprava, orodje in njegova priprava ter stroj in njegova priprava.
Zaradi vseh teh motenj se lahko na izdelkih pojavijo različne napake, ki jih bomo v tej in naslednjih številkah revije predstavili po skupinah od 1 do 35.
V	skupini od 1 do 30 bomo obravnavali vidne napake, ki jih uporabnik stroja vizualno ugotavlja in zapisuje na evidenčni list izmeta. Ti zapiski so za preddelavce in tehnologe opozorilo, da v primeru velike pogostosti nekaterih napak pristopijo k odpravljanju težave. Pri tem se moramo zavedati, da s samo spremembo vrednosti parametra še ne odpravimo težave, ampak se samo prilagodimo novemu stanju. Skriti povzročitelj pa povzroča nove
Del obrazca »Tehnološka priporočila za termoplastični material«
firma	TEHNOLOŠKA PRIPOROČILA
	ZA TERMOPLASTIČNI MATERIAL
	Priloga k tehničnim zahtevam
MATERIAL:			KODA:
			
ZNAČILNOSTI MATERIALA		nevarni učinki:	
E67 SUŠENJE 'običajno se ne suši			E55 dop. vlažnost za brizg. %	E68	P3
				temp, orodja °C	temp, taline °C
	omara	silos			
h					
°C					
P56. UPORABA REGENERATA	
P31. ČAS ZADRŽEVANJA MASE	
POI. VELIKOST STROJA	
P09. TLAK BRIZGANJA	
PIO. HITROST BRIZGANJA	
P15. NAKNADNI TLAK	
P16. PREKLOP-tlakbrizg./naknadnitlak	
P17. ČAS NAKNADNEGA TLAKA	
P19. PROTITLAK	
P22. ŠT. VRTLJAJEV POLŽA	
P 25. BLAZINICA	
P27.DOZIRNIHOD	
P29. ČAS HLAJENJA	
P47. IZVEDBA ŠOBE	
P52. IZVEDBA POLŽA	
	
N.32. SKRČEK -VZDOLŽNI - PREČNI	
POT TEČENJA	
P51 -52. ČIŠČENJE PLASTIFIKATORJA	
P76. ČIŠČENJE ORODJA	
P97. LOČILNA SREDSTVA	
NO.l. RELAKSACIJA	
N0.2. KONDICIONIRANJE - (PA)	
N.35. UGOTAVLJANJE NOTRANJIH NAPETOSTI ZAGRESIV MEDIJI	
NEVARNI UČINKI	
RAZNO	
Sestavil: Privšek, 27.05.1995
I Dopolnil: Privšek, januar 2004.
T E R A
TERA d.o.o. TOLMIN, Volče 138a, 5220 Tolmin
T: +386 (0)5 38 00 300; F: +386 (0)5 38 00 311 E: info@tera.si; I: http://www.tera.si/
BASF ® Bayer Cibaseli #SS« IM ©
The Chemical Company	Polyolefins
POLIMER! EUROPA
-sušilci, magnetni separatoci, sesalno dozirne naprave, manipulatorji, silosi, mešalniki, dozatorji barve in drugih j aditivov, centralni sistemi po merah in željah kupca,..
Serijska oprema stroja vključuje;_
-	krmiljenje S E LOG ICA direkt
-	tehnološki nivo T-2 servo istočasna gibanja
-	cilinder in polž visoko odporna na obrabo BMA
-	varnostna vrata odprta zgoraj
-	električno krmiljenje izpiha 1
-	programski paketi 01,02,03
-	priključek EUROMAP 67 za robotni sistem
-	hidravlično izvlečno jedro 1
-	priključek za dozirno napravo {doziranje barve)
-	hladilni krogi stroja regulirani in programirani HULIM JMIBIIBG
- 6 regulacijskih krogov za tople kanale do 2 kW po Www
10. obletnica sodelovanja
Za več informaciji nas pokličite - izkoristite priložnost nakupa kvalitetnega
PA: Ultramid,Durethan,Teramid, Ixef POM: Ultraform, Hostaform, Tamoform P BT: Ultradur, Pocan PC: Makroion PC-HT:Apec PM MA: Plexiglas, Diakon PET: Rynite PPS: Fortron PSU: UltrasonS PES: Ultrason E ABS:Terluran, Cycolac SAN: Luran, Kostil MABS:Terlux SB:Styrolux PS:Edistir, Polystyrol PPO: Noryl ASA:LuranS EVA: Escorene, Evatane PP: Hoßtacom.Hifax, Moplen,Adf!ex,AcJstif,Clyrell PE:Hostaien, Lupolen, Pureil PUR: Desmopan,Apilon52 Termoplastični-elastomeri: Santoprene,Vyram,Hytrel,Megol,Apigo, Raplari Blend i : Bay blend, Cycoloy, Xenoy, Noryl industrijski regenerati: PAinPC.
7. SEJEM PLAGKEM Celje, 17.-20. APRIL 2007 hala K / razstavni prostor št. 10
- stroji za predelavo plastike, rezervni ^HSSff deli, servis, svetovanje,	Pvl|lp
izobraževanje, razvoj tehnologij,,,.
-	temperimi agregati, hladilni sistemi za tehnološko vodo. sistem hlajenja tehnološke vode z zrakom, hladilni sistemi po merah in željah kupca,,,.
-	gravimetrični dozatorji, nizkotiačni vakuumski sušilci, mlini, črpalke za doziranje tekočin (barv),...
-transportni trakovi insortirneenote
-	mlini za mletje plastike
GREEN^BOX
Cy IRCIHIO HflSTRI )
uiAnnER
Wanner TiMhnih GmbH
720S 3000-1300 GE
Sila zapiranja: Minimalna višina orodja Maksimalni hod odpiranja Med vodili stroja Premer polža po izbiri Efektivna dolžina polža Max. volumen doziranja Max. brizg Max. brizg a In i pritisk Pogon črpalke, motor Krmiljenje SELOGICA
kN
mm
mm
mm
mm
UD
ocm
g/PS
bar
kW
720 X 720 55 60 70 22 20 17 558 664 904 510 607 026 2380 2000 1470 37
zaplete in zahteva nenehne intervencije tehnologa.
Zato naj bo sprememba parametrov le izhod v sili, ko pravega povzročitelja ne najdemo takoj. Nato se sistematično lotimo iskanja povzročitelja napake, ki je izzval spremembo stanja. V veliko primerih so za te napake krivi zunanji povzročitelji, kot so: obrabljenost ali poškodba delov orodja in stroja, zamašeni pretoki v temperirnih napravah in orodju, pokvarjeni grelci na orodju in stroju, zamašenost šobe s kovinskimi delci, vlažen material itn.
V skupini od 31 do 35 bomo obravnavali nevidne napake v izdelku in razkrili fizikalne pojave, ki so glavni razlog za njihovo nastajanje. Te nevidne napake odkrivamo s hitrimi metodami na podlagi laboratorijskih preizkušanj. Te hitre metode imajo predvsem naslednji pomen: veliko skritih napak se pokaže šele pri zaključnih montažnih operacijah, kar povzroča nenačrtovane zaplete v organiziranju proizvodnje. S simulacijo montažnih pogojev lahko v laboratoriju ali kar na licu mesta pri stroju za brizganje ugotovimo skrite napake in jih pravočasno odpravimo.
Po končani predstavitvi najpogostejših napak bomo objavili tabelo napak in možnih vzrokov, v kateri bo na pregleden način zbranih približno sto procesnih parametrov, ki lahko vplivajo na nastanek in preprečevanje opisanih napak. Sledi predstavitev možnih napak.
N.01. NEZALITO
Predstavitev napake »Nezalito«: Razlaga:
Masa ne zapolni celotne kalupne prostornine. Nezalita mesta so običajno na najodda-ljenejšem mestu glede na mesto dolivanja ali na tenkih stenah, kjer masa zastaja, hladi in ne steče naprej. Nezalita mesta nastajajo tudi zaradi ukleščenega zraka.
nega mehurčka zaradi slabega odzračevanja kalupa. Zračni mehurček ne dovoli zlitja. Ukrep:
- Povečati naknadni tlak. Če to ne zadostuje, preveriti odzračevanje. Očistiti in razmastiti odzračevalne reže.
1	- Nezalito-zaradi pretanke stene izdelka
2	- Masa ne zalije roba zaradi zajetega zračnega mehurčka
(očistiti, razmastiti odzračevalne reže)
3	- Nezalito-ujet zrak zaradi nepravilne konstrukcije izdelka
Na sliki so shematsko prikazani trije najpogostejši pojavi nezalitja
Opis napake 1: rebro v sredini posode je tanko in globoko. Zaradi velikih uporov pri tečenju masa le počasi napreduje. Drugje je izdelek polno zalit, rebro pa ostane nezalito, ker masa tu predčasno zamrzne. Ukrepi:
-	povečati temperaturo kalupa, temperaturo taline, tlak brizganja, hitrost brizganja
-	izbrati material z večjim indeksom tečenja (v skrajnem primeru)
-	odebeliti rebro (paziti na posedenost dna posode), preveriti odzračevanje
Primer napake 2.
Opis napake 3: stanjšano območje je ovira za tok mase, zato masa najprej zalije okolico in šele nato stanjšano območje. Zajet zrak nima izhoda in ne dovoli popolnega zlitja. Ukrep:
- povečati hitrost brizganja, pred koncem zalitja pa hitrost zelo zmanjšati. Zaradi velike hitrosti se masa ne bo ohladila, zato bo lahko ostanek zalila tudi z majhno hitrostjo. Zajet zrak se zaradi kompresije ne bo preveč segrel in ne bo zasmodil zlitega mesta.
Primer napake 1.
Opis napake 2: nezalitega je zelo malo, zato lahko izključimo možnost zamrznitve mase. Bolj verjetna je možnost zajetja zrač-
Primer napake 3.
Če zgornji ukrep zaradi nezlitja ali nastalega ožiga ni zadovoljiv, izvedemo nasle-
Celovit računalniško podprt pristop v orodjarstvu
»-MODELIRANJE
MK E-ANALIZE
SIMULACIJE BRIZGANJA PLASTIKI
EjT
ID - D IG IT AL I ZACI JA IM OBRATNO INÌENIRSTVO
1
SIMULACIJE LITIA KOVIN
SIMULACIJE
3D-KONSTRUIRANJI ORODIJ
C 1^.1 Center za 3D-digilalixoo| • <n CAD-obdekivo pavriin
TECOS - RAZVOJNI CENTER ORODJARSTVA SLOVENIJE
ttdritanlS.SHOOOCstJe Tet.; (Mt-MC« 10,
fcdts; (M) 42616 I [
U'O -**' ' KC< - ''' http://www.TrtHtìfl
dnji ukrep:
-	vgraditi odzračevalni vložek na mestu zajetja zraka,
-	pospešiti hitrost tečenja mase čez dno posode s tem, da odebelimo dno,
-	prestaviti mesto dolivanja, ki je na nasprotni stranici in s tem skrajšati pot čez dno posode.
Pri zgornjih slikah je navedeno samo nekaj načinov preprečevanja nezalitosti. Glede na okoliščine nastanka napake so možni še drugi razlogi in ukrepi kot sledi:
Splošni ukrepi:
Predpogoj za popolno zapolnitev je, da je na razpolago zadostna količina pripravljene mase.
-	Blazinica ne sme biti ne premajhna in ne prevelika. Običajno je od 2 do 6 mm.
-	Na razpolago mora biti dovolj visok tlak vbrizgavanja. Povečati nastavljen tlak, ali izboljšati pogoje tečenja na druge načine (višja temperatura, odebelitev sten).
-	V primeru, da je razpoložljivi dozirni hod
premajhen, si pomagamo z brizganjem z vrtečim polžem, ali s povečevanjem pro-titlaka. Visok protitlak namreč zgoščuje maso. Pri tem ne smemo pretiravati, saj ima visok protitlak tudi negativne učinke. (moteno plastificiranje, pregrevanje...) Čv je kompresijski obroček na glavi polža obrabljen, masa uhaja po polžu nazaj in tako zmanjka mase za zapolnitev kalupa. To omilimo z zmernim znižanjem temperature v sprednjem delu cilindra. Sicer pa je 100% izkoriščenost doze znak za izbiro večje brizgalne enote. Tip materiala je neprimeren. Izbrati material z boljšimi lastnostmi tečenja ob še ustreznih mehanskih in termičnih lastnostih.
Kalup zračiti. Potrebno je redno čiščenje in odstranjevanje smolnatih produktov taline. Očistiti ali zamenjati od-zračevalne vložke. Dolivno mesto premestiti. Kritične stene izdelka odebeliti Odebeliti dolivne kanale in dolivno odprtino
-	Ustje je lahko zamašeno, zlasti pri tunelnih dolivkih. Ustje se lahko zamaši zaradi netopnih tujkov, ali zaradi odlomljene konice tunelnega dolivka. Konica se lahko odlomi zaradi skrhanega ustja, ali zaradi krhke mase v ustju. Krhka masa je posledica hladne kaplje, ali strdka mase, ki nastane v šobi stroja ali šobi orodja in ki zaide pred ustje in se tam ustavi. Za prestrezanje hladne kaplje moramo predvideti v dolivnih kanalih zajetje (žep). Drugi razlogi so navedeni pod N.1La, N.26. in N.27.
-	Če je v kalupu več gnezd in če niso enakomerno napolnjeni, je treba izenačiti pogoje tečenja mase.
Celoten članek z razširjenim opisom standarda in tabelami najdete na internet strani v pdf obliki pod rubriko strokovni članki.
Fotografije v članku so uporabljene iz arhiva Kunststoff Institut Ludenscheid in LIV d. d.
Nova izvedba visokozmogljivega gnetilca quantec® za dodajanje v kalander
Visokozmogljivostni gnetilec podjetja Buss je že v preteklosti dokazal svojo premoč na področju kompaundiranja kakovostnih PVC-granul za ekstrudiranje in brizganje. Tokrat je podjetje predstavilo novo izvedbo, namenjeno neposrednemu dodajanju materiala v kalander, ki ima številne prednosti: več stisnjenca pri enakem pretoku materiala, prilagodljiv pretok, nova sporadična rezalna naprava, ki zagotavlja nezle-pljive delce PVC enakih velikosti ter razpo-lovljen čas, ko stroj ne dela.
Skozi celoten proces delovanja je talina homogena in ne spreminja barve, kar je
Za neposredno dodajanje materiala v kalander je novi gnetilec quantec® opremljen z rezilom, ki zagotavlja kose enake velikosti.
izjemnega pomena pri kalandriranju visokokakovostne PVC-folije.
Stroj quantec® je enostopenjski, brez dodatnega izpu-stnega polža. Dolžina gnetilnega in mešalnega dela je povečana, kar služi razplinjenju taline in kopičenju odvečnega tlaka. Obenem
pa taka oblika stroja omogoča prihranek, izboljšanje kakovosti in preprostejše ravnanje s strojem, kar je še posebno pomembno pri čiščenju.
Ob koncu se PVC-talina ek-strudira skozi eno ali več presečnih šob. Z rezilom se nato talina razreže - čas rezanja je sin-hroniziran s premikanjem vijaka, zaradi
Novi gnetilec quantec® se odlikuje po visoki kakovosti taline, nižjih investicijskih stroških, boljšem pretoku, uporabniku prijaznem ravnanju in preprostem čiščenju.
česar rezilo reže ob začetku ali koncu vsakega cikla, ko se material ne dovaja. Zato so kosi enake velikosti in se ne lepijo. Kosi ostanejo enake velikosti tudi med pretokom, po rezanju pa posamično padajo na tekoči trak, ki jih transportira do valjev. Ker so med seboj ločeni, se ne lepijo, kar vpliva na izboljšanje kakovosti PVC-folije. ■
www. busscorp. com
Dvostopenjska granulacija termoplastov
Podjetje WEIMA Maschinenbau GmbH iz Ilsfelda je predstavilo novo različico dvostopenjske predelovalne postaje, ki vključuje tako primarni kot sekundarni granulator. Postaja je namenjena ekonomični granula-ciji termoplastov (ABS, PA, PBT, PC, POM, PPA, LCP ... in kompozitov, ojačenih s steklenimi vlakni), predvsem večjih količin izmeta, ki nastane ob zagonu, in presežne proizvodnje velikih dimenzij.
Z dvostopenjsko granulacijo se material predhodno granulira v robustnem eno-grednem primarnem granulatorju tipa
Dvostopenjska granulacijska postaja z enogrednim primarnim granulatorjem tipa WLK in s sekundarnim granulatorjem tipa NZ, v zaporedni postavitvi
WLK na kose, velikosti približno 40 mm. V sekundarnem granulatorju tipa NZ se nato delce reducira na končno velikost 3-10 mm.
Bolj učinkovit dvostopenjski proizvodni proces in manjša raven hrupa
Da lahko granulacija poteka brez težav, potrebuje drobilni mlin, neprekinjen in dobro doziran dovod materiala, kar pa je ročno težko doseči. V primeru predozira-nja pogosto pride do neenakomerne gra-nulacije in velikega hrupa. Posledica tega
je lahko akumulacija materiala in termična degradacija granuliranega materiala zaradi trenja. Poleg tega je opaziti tudi večjo občutljivost za tujke ter povečano obrabo in pogostejšo menjavo rezil.
Dvostopenjska granulacija nasprotno omogoča nekontinuirano dodajanje materiala v primarni granulator, kjer vsipnik služi kot vmesna zaloga. Celoten proces dodajanja materiala je optimiziran, tako da osebju ni treba nenehno upravljati z granulatorjem.
Predgranuliran granulat se nato dovaja v sekundarni granulator tipa NZ, ki je krmiljen s stikalom stop-and-go. Granulacijski enoti sta lahko razporejeni druga za drugo ali druga na drugi. Sekundarni granulator deluje po principu drobilnega mlina in je posebej zasnovan za predgranulirane granulate. V primerjavi s konvencionalnimi granulatorji je precej manjših dimenzij, zato je za njegovo delovanje potrebna manjša pogonska moč. Enakomerno dodajanje omogoča zelo tiho delovanje brez motenj pri vrtilni hitrosti 450/min. Tudi hrup pri sekundarni granula-ciji predgranuliranega materiala z enako vrtilno hitrostjo (n = 450 - 500/min.) je manjši kot pri enostopenjskem procesu.
Postajo odlikuje optimizirana doba uporabnosti rezila, tudi pri granulaciji ojačene plastike, vlaken itn. To je možno zaradi rezil iz temperiranega jekla s posebno obliko. ■
www.weima.com
Tecos seminarji s področja Plastike v prvi polovici leta 2007
1 Datum	Naslov	Predavatelj
5. maj	Program vodenja procesa predelave termoplastov (racionalizacija proizvodnje)	Henrik Privšek
17. maj	Pihanje in ekstruzija plastike	Janez Navodnik
novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice
Krmilna enota THSync na osnovi industrijskega PC-ja
Nova krmilna enota THSync podjetja Thermoplay združuje vse prednosti enot z enojno krmilno zanko in integriranimi procesorji s prednostmi napredne programske opreme v okolju Windows. Strojna oprema vključuje industrijski PC in TFT-zaslon.
Uporabniku prijazne nastavitve so mogoče preko con, stopenj ali skupin. Posebna funkcija za shranjevanje omogoča hitro shranjevanje in nalaganje nastavitev, podatkov o serijah in alarmov. Diagrami krmiljenih temperatur in nastavitvenih točk za vsako cono so na voljo na dva načina - v realnem času in kot pregled zgodovine. Enostavno in zanesljivo prijavljanje uporabnikov z različnimi pravicami dostopa preko gesel zagotavlja zaščito pred vdori. Napake pri krmiljenju temperature se samodejno zaznajo in sporočijo. Prizadeta cona se krmili naprej v ročnem načinu s povprečnimi parametri ostalih con (s podobnimi termičnimi razmerami).
Funkcija sinhronega predgrevanja odpravi razlike v ogrevanju različnih con (zaradi različnih toplotnih tokov posameznih grelnikov) med zagonom stroja. Za izogibanje poškodbam polimerov tako niso več potrebni empirični izračuni zamikov con brizgalnih šob (oziroma con z majhno toplotno kapaciteto).
Nastavljanje parametrov PID ni potrebno niti pri večjih spremembah toplotnih karakteristik. Krmiljenje se s »pametno« funkcijo prilagaja spremembam povsem avtomatsko.
Krmilnik temperature z enojno krmilno zanko se montira na DIN-tračnice in je opremljen z vmesnikom RS485 z vhodno impendanco, ki je štirikrat višja od standardne (možnost priklopa do instrumentov 120 THRFS). Osem LED-diod zagotavlja vizualni nadzor nad delovanjem sistema.
http://thermoplay.it/
novice novice novice novice novice novice
Prva nagrada za inovativnost
Skupaj s podjetji Intertec systems, Basell Poliolefins in Philips Tool&Mould je podjetje Krauss-Maffei dobilo najvišjo nagrado na ameriški podelitvi SPE awards. Aplikacija, ki jim je priborila nagrado, je zračnik krmilne plošče džipa DaimlerChrysler. Zračnik je bil narejen na stroju KM 2700-24500 MX, ki je poleg stroja za brizganje tudi stroj za kompaundiranje oz. Injection Moulding Compounder (IMC). Material je z dolgimi steklenimi vlakni ojačan polipropilen in kompaundiran neposredno pred procesom brizganja. Z zamenjavo blenda polikarbonata (PC) in ABS so stroške zmanjšali za 15 %. IMC omogoča popolnoma nove možnosti pri brizganju, saj se lahko materiale prilagaja za vsako aplikacijo posebej. Brizganje v kombinaciji s kompaundiranjem je inovativen proces za kombiniranje polimera s poljubnim deležem polnil ali vlaken. Take aplikacije se lahko uporabljajo v avtomobilski industriji, za embalaže ter v električni in elektronski industriji itn.
www.krauss-maffei.com/frontend/
Spremljanje obrabe brizgalne enote
Kako naj spremljamo obrabo polža in bri-zgalnega cilindra ter kako pogosto naj to počnemo? Ali je tako mogoče odkriti motnje, še preden postanejo velik problem?
Z iskanjem odgovorov na ta tri vprašanja, ki so ključna za našo industrijo, sem v zadnjih 30 letih porabil nešteto ur. Če bi vsi bolje poznali prave odgovore, bi se stroški izdelkov občutno zmanjšali.
Prvič: spremljati bi morali obrabo polža in cilindra, in sicer z opazovanjem časa dozira-nj a, konsistence brizgov, kakovosti izdelkov, nastavljene temperature brizgalnega cilindra ter hitrosti vrtenja polža pri plastificira-nju. S temi podatki lahko ugotovimo, ali se z našo opremo dogaja kaj nezaželenega.
Drugič: obrabo polža in cilindra bi morali stalno spremljati. Z opazovanjem vseh zgoraj naštetih lastnosti lahko odkrijemo težave v procesu in jih začnemo reševati. Če je mogoče izvleči polža, lahko veliko izvemo z meritvijo premera polžnice in notranjega premera cilindra. Pri merjenju premera pol-žnice moramo posebno pozornost nameniti temu, na katerih mestih vzdolž polžnice je obraba največja. Tako dobimo pomembne podatke za določanje temperaturnega profila, konstrukcije polža in materiala polža.
Enako velja za merjenje notranjega premera cilindra. Kje opazimo največ obrabe? Je to proti zadnjemu delu brizgalnega cilindra ali v bližini šobe? Želimo si enakomerno obrabo notranjega premera polža po celotni dolžini. Če pa temu ni tako - in običajno ni -, si moramo natančneje ogledati uporabljene temperaturne profile, profil polža ali pa material prevleke cilindra.
Tretjič: če lahko spremljamo obrabo polža in cilindra, lahko odpravimo večino motenj ali celo vse motnje, ki bi pozneje lahko postale velik problem. Z beleženjem podatkov, pridobljenih z opazovanjem polža in cilindra, kmalu ugotovimo, kdaj postane obraba polža in cilindra tako velika, da negativno vpliva na proizvodni proces. Na remont stroja bi morali biti že vnaprej pripravljeni.
Pri predelavi nepolnjenih materialov izvlečemo polža ter ga vizualno in dimenzijsko pregledamo vsaj enkrat letno, pri abrazivnih pa na vsakih šest mesecev. Istočasno preverimo tudi brizgalne cilindre ter zračnost med cilindri in polži. Notranji premer cilindrov in zunanji premer polžev arhiviramo, da bi lahko določili, kje se pojavlja obraba.
Ko zračnost preseže tolerančne vrednosti, je potrebna menjava. Majhne, srednje in velike enote imajo različne tolerance zračnosti - pri tem nam lahko pomaga proizvajalec. Na splošno imajo manjše enote toleranco 0,4 mm, srednje velike enote 0,45 mm itn.
Uvedli smo enostaven preizkus, ki omogoča merjenje povprečne obrabe polža in cilindra med delovanjem stroja. Test omogoča natančno ocenjevanje kapacitete pri določenih obratih, obrabe med polžem in brizgalnim cilindrom ter maksimalne kapacitete plastificiranja stroja.
To metodo uporabljamo za določanje terminov zamenjave polža in cilindra ter za ugotavljanje težav, kot so neumerjeni grelci in ovire v polžu. Zbiramo podatke o časih ciklov, skupni teži brizgov, času delovanja polža, obratih polža, maksimalnih obratih, nazivni kapaciteti pri maksimalnih obratih ter o obrabi polža in cilindra (po demontaži).
Po izvedenih izračunih in pred zamenjavo komponent upoštevamo tudi protitlak in temperature. ■
Randy Conner, predsednik Concor Tool& Machine Inc.
bodite prvi.
vk±xy80
Stroj si oglejte na sejmu PLAGKEM 2007 hala K, prostor 04!
i jj
lOOL-lEMP
Nova temperima naprava TT-188
> z merilcem pretoka in zaščito črpalke ob premajhnem pretoku z manometrom za prikaz tlaka črpalka iz brona brez tesnil vsi deii v stiku z vodo nerjavni avtomatska izpraznitev orodja na olje do 150°C ali vodo do 95°C
nadomešča uspešno napravo TT-157 (v Sloveniji deluje več kot 100 enot)
>Nova, četrta generacija brezvodilnega stroja s patentiranim sistemom zapiranja
>Novi krmilnik EC200 z zaslonom občutljivim na dotik
>Prostoprogamabilni ciklus z grafičnim sestavljanjem ikon posameznih gibov
^Enostavno brezstopenjsko nastavljanje hitrostnih in tlačnih profilov na grafu
>Hitra in lahka menjava orodja
>Prilagajanje zapiralne plošče vašemu orodju
>Vpenjalna plošča velikosti 600x670mm na 80 tonskem stroju
>Zasučna brizgalna enota olajša dostop in vzdrževanje polža.šobe,tipala itd..
>Opcija vzporednega gibanja izmetača in ločenega izmetavanja dolivka
>Boljše varovanje orodja ker ni premagovanja trenja zaradi vodil
>Prodanih več kot 22000 brezvodilnih strojev. Koncem LEGO po naročilu več kot 50 strojev v 2006 zopet naročil več kot 100 takih strojev.
11 osni k
d.o.o.
Zgornje Bitnje 100a, 4209 Žabnica tel.: 04 2315 330, fax: 04 2315 331 www.lesnik.si e-pošta:office@lesnik.si
Modna podoba in potencialni prihranek
Novi barvni kompaund s temno sivim kovinskim odtenkom iz podjetja Geba Kun-ststoffecompounds so prvič uporabili v novem audiju A6 za izdelavo žarometov. Ti kompaundi dajejo izdelkom modni videz in so dobra alternativa klasičnim srebrnim prevlekam tako po barvi kot po površinski obdelavi. Hkrati pa lahko z uporabo teh materialov tudi precej prihranimo zaradi odprave časovno potratnega in zapletenega postopka nanašanja prevlek. Barvni kompanud so razvili v sodelovanju s podjetjem Hella KGaA, ki je eden od vodilnih proizvajalcev žarometov in elektronike v avtomobilski industriji. Odziv trga na nove kovinske kompaunde je zelo poziti-
ven. Material so uspešno preizkusili tudi v Automotive Lighting, še enem od vodilnih dobaviteljev svetil za avtomobilsko industrijo. Odločili so se, da bodo te materiale uporabili v številnih vrhunskih modelih. Uporaba omenjenih materialov pa ni omejena samo na žaromete, saj jih lahko uporabimo tudi za električne in elektronske komponente, gospodinjske aparate itn.
www.geba.eu
Poliamid, ojačan s steklenimi vlakni
Novi poliamid (PA) podjetja Techno-Compund ima v primerjavi z drugimi PA izboljšane mehanske lastnosti. Nova kemijska zasnova makromolekule PA 6 in PA 6.6 je razlog za do 70-odstotno povečanje zarezne udarne žilavosti in 10-odstotno povečanje upogibne trdnosti. Material je tako primerna zamenjava za aluminij in poceni alternativa delno aromatičnim PA, ojačanim s steklenimi vlakni. Značilne aplikacije so ohišja za gospodinjske aparate, orodja za profesionalno in domačo uporabo, avtomobilske komponente itn. Zaradi proizvodnje, ki obsega kar 10.000 ton letno, lahko podjetje svoje izdelke ponuja po zelo konkurenčnih cenah, hkrati pa strankam nudijo tudi strokovno pomoč. ■
www.technocompound.com
Zmanjšanje porabe energije pri ekstruziji
Stroški elektrike za industrijske porabnike v Evropi so v zadnjih letih močno narasli. V plastičarski industriji so energijsko učinkoviti sistemi vedno bolj pomembni pri zmanjševanju stroškov. Krauss-Ma-ffei Ecopac je paket izdelkov, ki pomaga-
a)
b)
Temperaturni profil izoliranega cilindra pri segrevanju in ohlajanju
a)	Temperaturni vrhi so rezultat izgube toplote.
b)	S preprečitvijo proste konvekcije zaklopna enota zmanjša porabo energije.
jo pri zmanjševanju porabe energije na ekstrudorjih in ekstrudorskih linijah. En primer je zaklopna enota, ki so jo razvili za zmanjševanje izgub toplote iz procesne enote pri ekstrudiranju. Raziskave so pokazale prisotnost temperaturnih vrhov na cilindru, čeprav je bil le-ta izoliran. Z za-klopno enoto, ki se jo namesti na cilinder, se zmanjšajo izgube toplote, hkrati pa tudi celotna poraba energije. Preizkusi so pokazali, da ti ukrepi za zmanjševanje izgube toplote ne vplivajo na kakovost in lastnosti ekstrudiranega profila. Enota se lahko namesti na obstoječe ekstrudorje Krauss-Maffei 32D, investicija pa se bo izplačala v 18 do 30 mesecih.
Tudi pogonski sistem ekstrudorjev predstavlja velik potencial za zmanjševanje porabe energije. Sinhroni trifazni elektromotorji so veliko bolj učinkoviti kot DC-motorji pri normalnih pogojih predelave. Nakup se amortizira v približno dveh letih.
Zmanjševanje izgube toplote in uporaba bolj učinkovitih pogonov lahko zmanjša porabo energije do 15 %.
www.krauss-maffei.com
Izjemna hitrost hibridne brizgalke
Na sejmu Interplastica, ki je potekal v Moskvi od 30. januarja do 2. februarja 2007, je podjetje Ferromatik Milacron predstavilo hitro hibridno brizgalko K-TEC 200 S z električno brizgalno enoto. Stroj z zapiralno silo 2000 kN je bil narejen za hitrost. Električno plastificiranje, ki lahko poteka hkrati z ostalimi operacijami, spremeni hidravlično napravo v hibridno in dodatno prispeva h hitrosti. Hibridni stroji navadno porabijo manj energije. Zaradi velikih hitrosti pa so primerni predvsem za izdela-
vo tankostenskih izdelkov (embalaže). Na razstavnem prostoru so izdelovali banjice v štirignezdnem orodju v zelo kratkem ciklu (4 sekunde). Ferromatic se je na sejmu predstavil skupaj z ruskim predstavnikom AB Universal, s katerim sodelujejo zadnja tri leta. Poleg brizgalke K-TEC 200 S so na sejmu predstavili tudi stroj Sigma 200, ki je bil narejen v Indiji, in ekstrudor TC86 Cincinnati Milacron.
www.ferromatik.com
Novi stroji za tamponski tisk TOSH
Podjetje TOSH je pripravilo tri nove modele strojev za tamponski tisk: LOGICA 02, LOGICA 03 IN LOGICA 04. S tem so razširili linijo SERIALOGICA FLEXIBLE, znano po inovativnih numerično krmiljenih rešitvah.
Tehnološke izboljšave novih modelov (izredno visoka produktivnost, enostavno in hitro delovanje osi, visoka hitrost tiska, majhna investicija) omogočajo uporabniku potisk majhnih ali srednje velikih predmetov z eno ali več barvami. Možnosti rasti trga strojev za tamponski tisk, ki so bili doslej zelo enostavni (pnevmatske izvedbe), so se tako močno izboljšale.
Najboljši primer je največji model iz te linije, LOGICA 08 MULTIFORMAT, numerično krmiljen center za tamponski tisk. S kombinacijo možnosti hitre menjave izdelka in visoke produktivnosti tiska (do 250 kosov na uro v desetih različnih barvah, z enim samim pozicioniranjem izdelka) uvaja revolucijo v tem segmentu krašenja izdelkov. Model je na voljo v dveh standardnih različicah. LINEAR VERSION je klasičen stroj za tamponski tisk, DRUM VERSION pa je izredno inovativen stroj, kjer so tamponi (do 12) nameščeni radialno po bobnu. Omogoča tiskanje na raz-
lične površine istega predmeta, tudi pod različnimi koti. Kliše tako ne omejuje dimenzij predmetov in omogoča potisk večjih kosov.
Toshevo ponudbo zaokrožuje linija HIGH SPEED, ki vključuje stroje LOGICA MI.MICRO, MI.MICRO S, MICRO, MICRO LP in MACRO. Ta linija je namenjena uporabnikom, ki zahtevajo visoko produktivnost (nekateri modeli omogočajo do 5000 ciklov na uro).
Najbolj reprezentančen predstavnik linije HIGH SPEED je LOGICA MACRO REVERSE. Sedaj je tamponski tisk uporaben tudi za aplikacije, kjer prej to ni bilo mogoče zaradi tehničnih omejitev. Sprednji in zadnji potisk steklenic, premera 195 mm, v 6 barvah s produktivnostjo 1500/2000 ciklov na uro je bil na primer še pred kratkim povsem nepredstavljiv.
Kljub izredni kompaktnosti ima veliko prostora za namestitev dodatne opreme, npr. sistemov za predobdelavo (plamensko utrjevanje), obračalnih naprav za tiskanje po več straneh, transportnih trakov, sinhro-niziranih s sušilnimi napravami (na vroči zrak, infrardeče ali ultravijolično sevanje). Integracija teh naprav omogoča enostav-
no prilagoditev stroja MACRO REVERSE različnim aplikacijam. Pri tem tudi ne gre zanemariti majhnih investicijskih vložkov.
TOSH razvija in izdeluje tudi potrošni material in pribor, npr. tampone, klišeje, dodatke in črnila, vse skladno z evropskimi standardi o uporabi toksičnih materialov.
www.tosh.it
novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice
Vložki s tunelskimi ustji za stransko dovajanje materiala
Nemško podjetje i-mold & Co.KG je pred kratkim predstavilo novo serijo SGC-vložkov s tunelskimi ustji, primerno za veliko število aplikacij. Novi vložki se od starih razlikujejo po tem, da se dolivek odpre s sprednje strani, toda dejansko mesto dolivanja se lahko postavi kamor koli, odvisno od konstrukcije in funkcionalnosti brizganega izdelka. SGC-serija je idealna za izdelke z globoko nameščenim mestom dolivanja. Značilen primer je dolivanje v steno pod zunanjim robom brizganega izdelka. Rezultat je izdelek s skritim dolivnim mestom, tako da na vizualno občutljivih površinah ni vidnih sledi dolivanja.
Vložki so primerni za proizvodnjo izdelkov treh različnih velikosti - 40, 140 in 1100 g. Primerni so za vse klasične in inženirske ter polnjene in ojačane termoplaste. Pri konstrukciji orodja je
treba upoštevati vrsto materiala in velikost tunelskega ustja za določitev razdalje med snemalno iglo in ustjem za zanesljivo odstranjevanje dolivka. Na voljo je 3D- in 2D-dokumentacija za vse vložke, kar močno olajša konstrukcijo orodja. Vložki so izdelani iz proti obrabi odpornega jekla s trdoto 54 HRc.
Kombinacija tunelskih vložkov in toplokanalnega sistema LKM omogoča izdelavo poceni večgnezdnih orodij. Pri tej kombinaciji ena toplokanalna šoba dovaja material večinoma za 4 do 6 izdelkov. Poleg tega pa je konstrukcija razmeroma enostavna, zmanjša se velikost orodja in zagotavlja večjo zanesljivost pri delovanju.
www.i-mold.com
Resonator iz Zytel PA 66 prejel nagrado
Resonator, izdelek podjetja Woco Motor Acustic Systems,
je prejel nagrado za
najbolj inovativno uporabo plastike v avtomobilski industriji. Izdelan je iz DuPontovega materiala Zytel PA 66, ki združuje dobre mehanske in toplotne lastnosti. Resonator znižuje glasnost »žvižga« turbine v novem Dodge Nitro 2.8L TD in odpravlja potrebo po posebni zvočni izolaciji ter poveča življenjsko dobo z integracijo brizganih visoko- in nizkofrekvenčnih delov v enem sestavu. Novi resonator sestavlja več zaporedno postavljenih celic, ki filtrirajo neželene nizke in visoke frekvence, avtomobilski proizvajalci pa tako lahko uglasijo motor po svojih željah. Ker resonator oslabi jakost zvoka že pri izvoru, je nadaljnja izolacija nepotrebna, kar znižuje stroške. Poleg tega je masa novega resonatorja za 30 % nižja od predhodnega, ob enaki učinkovitosti. Material Zytel je bil izbran zaradi dobrih mehanskih in toplotnih lastnosti, ki so potrebne za delovanje v visokotlačnem in visokotemperaturnem okolju ob prisotnosti mazalnih olj. Majhno lezenje in dimenzijska stabilnost omogočata izdelavo ozkih toleranc, ki so kritične za akustične lastnosti resonatorja.
http://uk.news.dupont.com
Predelava samogasnih poliamidov z vročekanalnimi sistemi
Podjetje Moeller GmbH iz Bonna je na svetu vodilni ponudnik komponent in sistemov na področju avtomatizacije ter upravljalnih in krmilnih naprav. V svoje sisteme vgrajuje različne električne in elektronske komponente iz plastičnih mas. Podjetje že dlje uporablja orodja z vročimi kanali za izdelavo plastičnih delov brez dolivkov. Prednost vročekanalne tehnike v primerjavi s konvencionalnimi do-livnimi sistemi je med drugim v prihranku materiala in skrajšanju časa ciklov.
Jörg Essinger
Pri izbiranju plastične mase za elektrotehnične komponente je treba poleg konstrukcijskih zahtev pogosto upoštevati tudi zakonska določila in standarde. V elektroindustriji morajo tako komponente iz plastičnih mas, ki so v neposrednem stiku z deli pod električno napetostjo, med drugimi izpolnjevati določila standardov IEC (International Electrotech-nical Commission). Naslednja zahteva je glede sposobnosti plastične mase, da po vžigu ugasne. Pri tem se je po vsem svetu uveljavil standard 94 iz Underwriters Laboratories kot merodajna norma za razvrščanje ognjeodpornosti plastičnih mas. Standard 94 predvideva razvrščanje glede na hitrost gorenja, čas do ugašanja, kapljanje in trajanje žarenja. Odvisno od funkcije komponente morajo biti izpolnjeni naslednji kriteriji:
-	UL94-V2: vertikalen preizkušanec, ugasne sam od sebe največ 30 sekund po umiku plamena, dovoljene goreče kaplje, čas žarenja največ 60 sekund,
-	UL94-V0: vertikalen preizkušanec, ugasne sam največ 10 sekund po umiku plamena, brez gorečih kapelj, čas žarenja največ 30 sekund.
Slika 1: Vodilo tipke iz PA 66-GF25 in tipka (TPE)
Kot material za ohišja električnih in elektronskih komponent uporablja podjetje večinoma PA 66, ojačan s 25 % steklenih vlaken in s samogasnim dodatkom. Ta material spada v razred gorljivosti UL94-V2.
Mnoge naprave podjetja Moeller se uporabljajo tudi v okoljih, kjer veljajo odredbe ATEX (ATmospheres EXplosibles - eksplozivno okolje). Tukaj so zahteve glede vne-tljivosti še poostrili, zato je moralo podjetje preiti na materiale, ki spadajo v razred gorljivosti po UL94-V0.
Za pripravo ognjeodporne plastike se uporabljajo različni sistemi zaščitnih dodatkov, ki so odvisni od polimera. Pri tukaj uporabljenem PA 66 je protivžigna zaščita na osnovi rdečega fosforja. Različni razredi gorljivosti se dosegajo z dodano količino protivžignega dodatka. Rdeči fosfor na temperaturo reagira bolj ali manj močno, odvisno od količine. Tako lahko med predelavo pride tudi do termičnih poškodb protivžignega dodatka zaradi pregrevanja, nastajajoči plini pa povzročajo tvorbo oblog oz. korozivno delujejo na orodje. V nekaterih primerih lahko pride celo do vžiga teh plinov.
Prej uporabljani PA 66 s 25 % steklenih vlaken so pri podjetju brez težav predelovali z obstoječim vročekanalnim sistemom. Po prehodu na PA66-GF25 z razredom gorljivosti UL-V0 pa so se pri predelavi z vroče-kanalnim sistemom pojavile hude težave.
Kljub ustrezni temperaturi predelave 275-295 °C so se na orodjih pojavile
močne obloge, zato je bilo na vsakih 30.000 brizgov potrebno čiščenje. Poleg čiščenja oblog z orodja je bilo treba zaradi korozije na vsakih 250.000 brizgov zamenjati gra-vurne vložke. Vzrok intenzivnega tvorjenja oblog oz. korozije na orodju je bilo znatno preseganje nastavljene temperature v vro-čekanalnih šobah, ki je nastalo tudi zaradi visokega deleža rdečega fosforja v PA 66. Pri nastavljeni temperaturi šob 290 °C so se v šobah pojavljale temperature do 360 °C, posledica tega pa je bila reakcija protivžignega dodatka.
Rešitev tega problema so pri podjetju prepustili proizvajalcu toplokanalnih sistemov GÜNTHER. Ta je dobil nalogo, da kot specialist za predelavo občutljivih materialov preizkusi optimiran vročekanalni sistem za vodilo tipke, ki je dvokomponentni izdelek (iz samogasnega PA 66 s 25 % steklenih vlaken in TPE).
Dejavniki pri izbiri vročekanalne šobe so bili naslednji:
•	predelovalnost PA 66 s steklenimi vlakni in protivžignim dodatkom (rdeči fosfor/UL94-V0),
•	stalen temperaturni profil po celi dolžini šobe,
strojnistvo.com
križišče strojnikov
•	brez čezmernih temperatur v šobi,
•	majhna strižna obremenitev taline v vročem kanalu.
Izbrana je bila patentirana vročekanalna šoba z dvodelno pušo.
Dvodelna puša vročekanalne šobe zagotavlja izjemno izolacijo v sprednjem delu šobe in je porok za minimalne toplotne izgube med vročekanalno šobo in gnezdom.
Termična ločitev med vročekanalno šobo in orodjem omogoča neovirano predelavo tehničnih plastičnih mas in HT-polimerov.
Slika 2: Šoba s pušo in odprtim ustjem (1-cev za material - pretočna cev; 2-gretje; 3-zrak; 4-stjena plastika; 5-talina; 6-puša iz titanove legure; 7-odprto ustje puše.
Optimalna termična ločitev zagotavlja minimalne izgube zaradi prevoda toplote. Porazdelitev temperature v šobi je enakomerna in preprečeno je nedovoljeno povišanje temperature, ki škoduje plastični masi in njenim dodatkom. Za kar najmanjše strižne obremenitve taline je namesto konice šobe predvideno odprto ustje (Slika 2), ki omogoča neoviran tok taline skozi šobo v razdelilni dolivek ter preko ustja v gnezdo. Ker se deli polnijo preko hladnega doliv-ka, je višina trganja na točki vbrizga manj pomembna. V primerjavi s šobo s konico izpade preostali dolivek pri uporabi šobe z odprtim ustjem nekoliko višje.
Pomemben dejavnik za zanesljivost procesa je enakomerno polnjenje vseh gnezd. Delni brizgi (25- in 50-odsototna zapolnitev) so
Slika 3: Vzorec polnjenja pri 25-odstotni zapolnitvi orodja
Kontrolirana temperatura omogoča zanesljivost procesa
dvodelni plašč (patentirano) jeklo titan
zračna reta - izolacija grelec tekoči term o plast term otipa lo ohlajeni termoplast - izolacija
majhne toplotne izgube med šobo in orodjem
Kontrolirano temperaturo na dolivnem mestu omogoča trojna izolacija v prednjem delu plašča in koncentracija toplote v konico šobe.
Obiščite nas na sejmu FORMA TOOL v Celju dvorana L1 / razstavni prostor 62
GÜNTHER Heisskanaltechnik GmbH
www.guenther-hotrunner.com
Zastopnik (Slovenija in Hrvaška):
DUMIS Mlaka d.o.o. tel.: +386 4 275 12 oo
e-pošta: dumìs@siol net fax: +386 4 275 12 01
©GUNTHER
^^	HEISSKANALTECHNIK
pokazali, da imata obe šobi z odprtim ustjem enakomeren vzorec polnjenja pri isti temperaturi. Sliki 3 in 4 prikazujeta rezultat študije polnjenja pri 25- in 50-odstotni zapolnitvi.
S31
Slika 4: Vzorec polnjenja pri 50-odstotni zapolnitvi orodja
Dobra izolacija šobe omogoča predelavo materiala pri temperaturah šobe 265270 °C in s tem znatno manjše uplinje-vanje protivžignega dodatka. Intervali vzdrževanja so se s 35.000 podaljšali na več kot 50.000 brizgov, orodje pa vzdrži (brez korozijske obrabe) tudi več kot 1,2 milijona brizgov.
Kljub uporabi šob z odprtim ustjem med odpiranjem orodja ne prihaja do iztekanja taline. Le-to je med drugim lahko posle-
Slika 5: Dvokomponentno orodje za reducirni prstan (štiri gnezda)
dica neenakomerne porazdelitve temperature v vročekanalni šobi. Zaradi visokih temperatur namreč prihaja do ekspanzije taline in iztekanja tudi pri zelo kratkem času odpiranja orodja. V praksi imamo tako zelo ozko okno za obdelavo - pogosto je razlika med strjevanjem in eksplo-
zivnim odpiranjem šobe z iztekanjem taline komaj 5 °C. Dosežen pa je bil še en učinek: vročekanalna šoba odpravi maro-ge okoli ustja.
Jörg Essinger
GÜNTHER Heisskanaltechnik GmbH
TEL.: 01/ 832 34 55, FAX: Ol 832 32 88
Ventili z zaščito iz LCP
Nova generacija elektromagnetnih ventilov RedHat iz ASCO je zaščitena pred težkimi delovnimi razmerami z zaščito iz materiala LCP Zenite. Elektromagnet je zalit z LCP, iz katerega je tudi tuljava v notranjosti. Predhodni modeli so uporabljali epoksi smolo za zalitje.
Taki ventili se lahko uporabljajo v agresivnih in strupenih okoljih ter so primerni za zunanjo in notranjo uporabo, kjer je potrebna zaščita pred vodo (neposreden curek, pljuski vode, kondenz itn.). Elektromagnet je prestal tudi zahtevne toplotno obremenilne teste ASCO, kjer so ugotovili, da je ventil primeren za temperature od -40 do 200 °C. Ventili RedHat se uporabljajo v kompresorjih, črpalkah, plinskih postajah, mehčalcih za vodo, strojih za rezanje pločevine, varilni opremi itn.
Uporabljeni material DuPont Zenite 6130 je odporen proti številnim kemikalijam, ustreza klasifikaciji o gorljivosti UL94 V-0, je dimenzijsko stabilen in odporen proti razpokam, vsebuje pa 30 % steklenih vlaken.
www2.dupont.com
Največje samonosilne stopnice
Na sejmu Glastec je podjetje Seele prejelo nagrado za inovativnost za samonosilne stopnice, narejene skoraj samo iz lami-niranega stekla. Poleg velikosti nosilnih stranic, ki so dolge 8,5 m, je komisijo navdušil tudi nov način spajanja stopnic in nosilnih stranic, saj sedaj niso več potrebni vijaki. Za vmesni povezovalni sloj med steklenimi ploščami v stopnicah in nosilnih stranicah so uporabili material DuPont SentryGlas Plus. Trdnost in togost tega materiala ter nova tehnika laminiranja so omogočili zmanjšanje povezovalnih elementov in tako dosegli večjo prepustnost svetlobe. Stranice so sestavljene iz treh 15 mm debelih steklenih plošč, vmes pa so nameščene 1,52 mm debele plasti materiala SentryGlas. Stopnice v velikosti 1400 x 300 mm so izdelane iz štirih steklenih plošč z vme-
snimi plastmi SentrGlasa. Povezovalni elementi iz nerjavnega jekla - štirje na stopnico - so povezani z zgornjo plastjo stekla z laminirno plastjo, velikosti 100 x 40 mm, nasprotni element pa je vstavljen neposredno v srednjo povezovalno plast stopnice. Nosilnost ene stopnice je 300 kg, osnovna teža same stopnice pa znaša 60 kg.
Spoji so bili podvrženi statičnim in dinamičnim obremenitvam, na mehanske lastnosti spojev pa ne vpliva ne vlaga ne UV-svetloba. V primerjavi s točkovnimi spoji, kjer so velike koncentracije napetosti, ta način omogoča uporabo neojačanega stekla in tako dopušča več možnosti pri izbiri materiala. ■
http://uk.news.dupont.com
Največje postrojenje za kompaundiranje polipropilena
Podjetje Coperion Werner & Pfleiderer je ponovno doseglo nov mejnik na področju kompaundiranja polipropilena in izdelovanja granulata. V drugi polovici leta 2007 bo namreč na Bližnjem vzhodu postavilo novo postrojenje z zagotovljenim pretokom 72 ton na uro. V
primerjavi z doslej največjim postrojenjem v petrokemični industriji na Poljskem je podjetje naredilo korak naprej v zmogljivosti svojih strojev. Najnovejša njihova stranka je priznano inženirsko podjetje, ki opremlja največja kemična in petrokemična podjetja po svetu.
Jedro postrojenja za kompaundiranje PP in izdelovanje granulata je dvopolžni kompaunder s polžema, premera 380 mm. Opremljen je s hitrostno nastavljivim pogonom, katerega največja
moč znaša 19 MW. Enota s planetnim gonilom za superpozicioniranje
združuje moč 14 MW
motorja z enakomerno hitrostjo in moč 5 MW motorja s spremenljivo
hitrostjo, kar omogoča hitrost vrtenja polža od 193 do 276 obratov na minuto. Omenjena značilnost omogoča hiter pretok ob minimalnem vnosu energije.
Upoštevajoč zahteve po hitrem pretoku, je podjetje v izpustni opremi razvilo tudi dve novi komponenti:
1)	pod ekstrudorjem je nameščen večji menjalec rešeta, ki odstranjuje vse nečistoče iz taline in ob delovanju stroja omogoča avtomatično menjavo rešeta (filtrir-no območje je 21.000 cm2);
2)	pretok 72 ton na uro je zahteval razvoj nove podvodne naprave za izdelovanje granulata, ki se pri PP uporablja prvič in temelji na napravi, ki se je izkazala pri obdelavi PE in je opremljena z ogrevanim orodjem za izdelovanje granulata. ■
www.coperion.com
(D
Omrežja za zdravje
O
o
(D
(D
d)
cp
(Ü
Esad Jakupović
Zadnji dve leti poteka v zdravstvu revolucija, utemeljena na informacijskih tehnologijah in povečanih vlaganjih, ki bo zagotovila precej boljše informiranje ter odkrivanje in zdravljenje bolezni.
Medicinska revolucija, utemeljena na znanju, prinaša rezultate tudi pri nas (kjer imamo zdravstvene kartice z osebnimi podatki), v Italiji (kjer devet milijonov prebivalcev Lombardije uporablja kartico, ki povezuje bolnika, zdravnika in lekarno), New Yorku in nemškem Saarbrücknu (kjer bolnike označujejo z zapestnicami RFID z zdravstvenimi podatki), pa tudi drugje. V Evropski uniji načrtujejo, da se bo v nekaj letih delež za zdravstvo v sredstvih za informacijske tehnologije povečal z 2 na 5 odstotkov.
Informatika za zdravstvo
Naslednja zdravstvena revolucija ne bo v medicini, ampak v informatiki, je eden od zaključkov prve evropske konference o povezanosti IT ter zdravstva in zdravja World of Health IT (Svet IT za zdravje), ki je bila pred kratkim v Ženevi. Konferenco so do zdaj organizirali samo v Severni Ameriki, tokrat pa so jo v Ženevi prvič pripravili za območje Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike (EMEA). Organizator srečanja približno dva tisoč strokovnjakov je Združenje za informacijske in upravljalne sisteme
IT izboljšuje posege: pri operaciji srca omogočajo IT, magnetna navigacija in »igralna palica« nameščanje katetra z visoko natančnostjo.
v zdravstvu (Healthcare Information and Management Systems Society - HIMSS). Na konferenci so predstavili nove strategije, orodja in tehnologije za izboljšanje kakovosti zdravstvene nege z informacijsko-ko-munikacijskimi tehnologijami (IKT). Na spremljajoči razstavi je približno sto podjetij prikazalo svoja nova orodja in rešitve IT za zdravstvo.
Vzporedno s konferenco je podjetje Cisco Systems prvi dan pripravilo poldnevno predstavitev svojih rešitev IT za medicino, utemeljenih na internetnem protokolu (IP), Connected Health (Povezano zdravstvo), Medicine-Grade Network (Omrežje za medicino) in druge rešitve za zdravstvo ter primere njihove napredne uporabe v belgijski bolnišnici Ghent in norveški kliniki St. Olav. Z vizijo Connected Health želi podjetje Cisco pomagati zdravstvenim organizacijam po vsem svetu, da z naprednimi rešitvami IKT postanejo navidezni center sistema, ki povezuje ljudi, vire in informacije na celotnem področju zdravstvene nege. Kevin Dean, direktor Internet Business Solutions Group v podjetju Cisco, je v svoji predstavitvi povedal, da je Connected Health kompleksna rešitev zdravstvene nege z deljenjem informacij v celotni zdravstveni verigi prek skupne informacijske in zdravstvene infrastrukture.
Informacije na razpolago
IT bo s ciljem varne in učinkovite zdravstvene nege v ospredje končno postavila bolnika. Podrobni, ažurni in deljeni zapisi oziroma dokumenti o zgodovini zdravljenja vsakega bolnika lahko vsako leto rešijo na tisoče življenj. Raziskave v ZDA in Veliki Britaniji kažejo, da so medicinske napake pri vstopu v bolnišnice pomemben razlog za smrt in poškodbe, za kar pa je glavni krivec pomanjkljivost informacij. Organizacije, ki skrbijo za zdravstveno nego, nimajo drugih možnosti, razen da iz-
Identifikacija z zapestnimi trakovi
Podjetje Leoss iz Ljubljane nudi med drugim za potrebe zdravstva, zdravstvenih ustanov in domov za ostarele inovativne rešitve na tehnologiji črtne kode in radijske identifikacije (RFID) s profesionalno opremo podjetja Zebra za označevanje. V ustanovah se lahko tako označujejo farmacevtski izdelki, termalni zapestni trakovi oskrbovancev oz. bolnikov, priponke zaposlenih, izdani recepti in laboratorijski vzorci. Termalni zapestni trakovi s črtnimi kodami, čitalniki, mobilni računalniki in brezžično omrežje omogočajo varnejšo izdajo zdravil oskrbovancem in zaposlenim. S tem se lahko precej izboljša skrb za ostarele v domovih in bolnike v bolnišnicah ter skoraj izniči možnost človeške napake. Zapestni trakovi s črtno kodo omogočajo zanesljivo identifikacijo in hiter dostop do vseh oskrbovančevih podatkov, ki so potrebni za oskrbo s pravimi zdravili, preiskavami, zdravljenjem in administrativnimi postopki. Tako se med drugim zagotavlja »pet pravih«: izdajanje pravih zdravil pravim bolnikom v pravih odmerkih ob pravem času in po pravi poti. Napake, povzročene z zamenjavo oskrbovancev oz. bolnikov zaradi podobnih imen, videzov ali jezičnih pomot na žalost, niso redke. V podjetju Leoss poudarjajo, da se s tovrstno identifikacijo lahko preprečijo napake ter pridobi zaupanje oskrbovancev in bolnikov, kar bo prineslo pozitivno razmišljanje in zato tudi hitrejšo ozdravitev. Opremo za označevanje uporabljajo na primer na Zavodu RS za transfuzijsko medicino za označevanje laboratorijskih vzorcev. ■
3
QJ
"Ö —^
n>
CL
a> t
a>
zr ^
l
o
i e
boljšajo uporabo in pretok informacij, pri čemer imajo ključno vlogo informacijske tehnologije. Zdaj si je mogoče predstavljati svet, v katerem zdravniki, zobozdravniki, farmacevti, laboratoriji ter druge organizacije in osebnosti, ki srbijo za naše zdravje, uporabljajo in ažurirajo zapise o bolniku.
Ciscova rešitev Medicine-Grade Network nudi tehnološki okvir, ki bo bolnišnicam pomagal oblikovati lastno infrastrukturo IT za visokokakovostno zdravstveno nego 21. stoletja, je povedal Kent Gray, direktor Global Healthcare Solutions podjetja Cisco. Gre namreč za arhitekturo, zgrajeno na IP, ki bo med drugim zdravniku omogočala, da podatke o bolniku dobi brezžično, z dlančnikom ali tabličnim računalnikom, medtem ko je na viziti. V MGN bodo širokopasovne komunikacije v vsak del bol-
Mobilni alarm na osnovi IP
Vodilni proizvajalec omrežne opreme za internet Cisco Systems, dobavitelj medicinskih naprav Philips Medical Systems in dobavitelj integralnih rešitev Emergin so v Ženevi predstavili rešitev za nadzor bolnikov Cisco Clinical Conection Suite Patient Monitornig. Rešitev omogoča zdravnikom sprejem »mobilnega alarma« prek IP na brezžični telefon Cisco IP Phone 7920. Patient Monitoring med drugim pošilja vzorce podatkov EKG iz nadzornega sistema Philips IntelliVue in besedilnega sporočila na IP Phone 7920. Sistem omogoča zdravnikom in sestram stalno dosegljivost ter jih po potrebi takoj opozori na kritične podatke o bolniku. ■
nišnice omogočile hiter prenos velikih glasovnih, podatkovnih ali videodokumentov, kot so rentgenski posnetki ali poročila o operaciji v omrežju, bolnišnice pa bodo s tem prihranile stroške za dodatne telefonske in širokopasovne linije ter za delovanje omrežja. Strežniki in druga strojna oprema so lahko nameščeni na drugi lokaciji, s čimer bo na voljo nekaj dodatnega prostora za bolnike.
Poosebljanje zdravljenja
V bolnišnici St. Olav na Norveškem poteka pilotski projekt Medicine-Grade Network, je na konferenci povedal Arve-Olav So-lumsmo, direktor komunikacij v norveški bolnišnici. Eric Biliet, direktor oddelka Bi-omed v belgijski bolnišnici Ghent, je pred-
stavil pilotski nadzorni sistem v njihovi kliniki. Sistem zajema več deset postelj, kar je približno desetina celotne zmogljivosti. Ciscova rešitev zagotavlja bolnikom pod nadzorom takojšnje opozarjanje sester in zdravnikov z zvočnimi toni ter tudi posredovanje kritičnih podatkov na zaslone njihovih brezžičnih telefonov. Omenili smo le nekaj svetlih primerov uvajanja sodobnih IT v zdravstvu. Vsekakor je treba dodati, da veliko ljudi v znanstvenih, raziskovalnih in zdravstvenih organizacijah razvija tudi neštete druge rešitve v biomedicinski informatiki, modeliranju človeške psihologije, molekularnem snemanju, podpori odločanju in upravljanju znanja ter tudi prenosne prikazovalnike, laboratorije na čipu, sredstva in rešitve širokopasovnih in mobilnih
IT v službi medicine leta 2017: umetniško-znanstvena vizija avtomatiziranega srčnega posega, izbranega na podlagi preizkusov, analize temeljitih posnetkov, pridobljenih s kombinirano računalniško (CT), magnetnoresonančno (MR) in pozitronsko tomografijo (PET) ter zdravniškim mnenjem, pri čemer se pomanjkljiva mitralna zaklopka zamenja s povsem prilagojeno protezo z daljinskimi upravljanimi katetri
komunikacij, inteligentna tipala, varnostne sisteme za zdravstvo in podobno.
Analitiki napovedujejo, da bodo vlaganja v zdravstveno nego, ki so sedaj med
2 in 3 odstotki, v naslednjih letih dosegla raven drugih industrij, torej nad 5 odstotkov. Evropski trg IT je po oceni analitskega podjetja Frost & Sullivan za potrebe medicine zrasel z 2,4 milijarde evrov leta 2000 na 3,5 milijarde leta 2004. Bolnišnice v Evropi porabijo povprečno 2 odstotka svojega letnega proračuna za IT, kar znaša približno 20 tisoč do 2 milijona evrov, odvisno od velikosti klinike. Po oceni raziskovalnega podjetja Price-waterhouseCoopers se tudi v ZDA porabi približno 2 odstotka proračuna za IT. V preteklosti je bilo približno 80 odstotkov proračuna IT porabljeno za administrativne in računovodske posle. Delež se je vmes zmanjšal na 40 odstotkov, ker je v večini bolnišnic administrativni posel digitaliziran, drugih 60 odstotkov proračuna IT pa je usmerjenih na informacijske tehnologije za medicinske aplikacije. Odstotek, namenjen digitalizaciji zdravljenja, se bo v naslednjih letih povečal s 60 na celo 80 odstotkov. Povečana sredstva in nove tehnologije, kot so Ciscove, nas približujejo uresničevanju vizije o povsod dosegljivi in v največji možni meri poosebljeni zdravstveni negi. ■
Tehnologije v slažbi zdravja
Na razstavnem delu HealtIT 2007 so vodilna IT-podjetja predstavila svoje rešitve za izboljšanje medicinske nege in zdravstvene službe. Microsoft je predstavil tehnologije za uvajanje učinkovitih storitev na socialnem področju, namenjene javnim ustanovam, in ogrodje povezanega zdravstva (Connected Health Framework), ki zagotavlja brezhibno delovanje povezanih storitev in medsebojno delujočih infrastruktur. Oracle je prikazal delovanje programske opreme za upravljanje informacij, ki zagotavlja učinkovitejše delovanje medicinskih ustanov in izboljšanje varnosti bolnikov s tehnologijami in aplikacijami, ki integrirajo klinične in administrativne podatke iz vseh virov ter tako zagotavljajo pridobivanje celotne slike bolnikov (Electronic Health Record) in zdravstvenih organizacij. SAP je predstavil SAP for Healthcare - sklop programskih rešitev, oblikovanih za posebne standarde, procese in potrebe zdravstva, s katerim danes več kot 800 organizacijam pomaga izboljšati poslovne operacije, ki povezujejo obravnavo bolnika, administrativno delo in klinične procese. Philips je prikazal rešitve za tri povezana področja - zdravstveno nego, življenjski slog in tehnologije ter delovanje oddelka Philips Medical Systems, ki je vodilni dobavitelj slikovnih tehnologij za medicinsko diagnostiko in tehnologij nadzora bolnikov. IBM je predstavil rešitve, ki zdravstvenim organizacijam pomagajo izboljšati poslovne in klinične procese, zmanjšati stroške, povečati kakovost nege bolnikov in hkrati povečati utemeljenost medicine na informacijah. Skupina za digitalno zdravstvo (Digital Health Group) podjetja dntel je prikazala model, ki bo omogočil brezhibne interakcije in visokokakovostno izmenjavo informacij v celotnem sistemu zdravstvene nege, ker povezuje ljudi in informacije na način, ki zagotavlja bolnikom večjo skrb in varnost, upravljanje informacij o bolnikih, zmanjšanje stroškov in povečanje učinkovitosti. HP je s partnerji ponudil rešitve za boljši pristop do informacij, integriranje procesov, izboljšanje sodelovanja ter povečanje bolnikove varnosti in kakovosti skrbi. Druge rešitve omogočajo integriranje upravljanja denarnih transakcij v zdravstvu, boljšo skladnost s predpisi in učinkovitejšo podporo odločanju. Oddelek Medical Solutions podjetja Siemens je predstavil delovanje inovativnih medicinskih tehnologij in sistema za informatizacijo zdravstvene nege ter tudi svetovalne in podporne storitve, ki pomagajo strankam doseči boljše klinične in finančne rezultate. ■
CoCreate predstavil brezplačen 3D-modelirnik
Podjetje CoCreate Software je predstavilo brezplačen 3D-mode-lirnik OneSpace Modeling Personal Edition. Brezplačni modelirnik vsebuje vse možnosti, ki so na voljo v komercialni različici programa z eno omejitvijo. Pri delu s sklopi omogoča vgradnjo največ 60 sestavnih delov.
Pri CoCreate Software poudarjajo, da obstajata dva pristopa k 3D-načrtovanju izdelkov. Predstavljeni modelirnik prinaša inženirjem dinamično modeliranje in po izkušnjah uporabnikov precej hitrejše in fleksibilnejše načrtovanje izdelkov kot pristop, ki temelji na zgodovini modeliranja.
OneSpace Modeling PE je namenjen inženirjem, oblikovalcem in študentom, prav tako pa tudi občasnim uporabnikom 3D-načrtovanja. Vključuje tudi navodila, primere enostavnih projektov in spletno pomoč. Brezplačen 3D-modelirnik OneSpace Modeling Personal Edition je na spletu na voljo le do 31. marca. ■
www.cocreate.com/free
Adobe posodobil pretvornike 3D CAD-datotek v PDF
Adobe je pripravil brezplačno posodobitev za Adobe Acrobat 3D, ki je na voljo na njihovem spletnem mestu. Novost omogoča pretvorbo večino zadnjih različic glavnih formatov CAD-proizvodov v PDF-datoteko, tudi če nimajo CAD-programa, v katerem je bil narejen model. Med posodobljenimi formati datotek so Dassault Sy-stemes CATIA, PTC Pro/ENGINEER, SolidWorks in UGS NX ter I-deas. Po pretvorbi lahko uporabnik posreduje 3D PDF-datoteko drugim uporabnikom, ki lahko vsebino in model vidijo z brezplačnim pregledovalnikom. Poleg tega lahko uporabniki, ki pregledujejo model, če je bilo ob pretvorbi omogočeno vidijo strukturo modela in uporabijo lahko orodje za merjenje in komentiranje. Mogoče je tudi narediti prerez 3D-objekta, ki je v datoteki. ■
www.adobe.com
Enostavno krmiljenje v 3D-svetu
Logitechovo podjetje 3Dconnexion je predstavilo dve novi orodji, ki bosta uporabnikom omogočili bolj intuitiven in naraven način interakcije z računalniško generiranimi 3D-vsebinami. Krmilnika SpaceNavigator in SpaceExplorer omogočata napredno upravljanje s 3D-aplikacijami. SpaceNavigator je osnovni model, primeren za profesionalne uporabnike, študente in navdušence, SpaceExplorer pa spada v srednji razred 3D-krmilnikov.
Denis Šenkinc
SpaceNavigator dopolnjuje funkcionalnost miške; držimo ga v drugi roki, zato opazno zmanjša število izmenjav naprav pri upravljanju s 3D-modeli, kar poveča produktivnost. Poleg tega lahko uporabniki uporabljajo SpaceNavigator istočasno za obračanje, povečavo in rotiranje 3D-objektov, kar samo z miško in tipkovnico ni izvedljivo. Uporabniki, ki uporabljajo številne 3D-aplikacije, cenijo zmožnost SpaceNavigatorja, da združuje edinstvene sisteme krmiljenja posamezne aplikacije v eno enostavno napravo.
SpaceExplorer ima 15 funkcijskih tipk in ergonomsko obliko.
SpaceNavigator pritrdi majhno podnožje težkega jeklenega podstavka na namizje in nosi krmilni pokrov, oblikovan tako, da omogoča fleksibilnost v vseh smereh. Ko pokrovček premikamo, optični senzorji zaznavajo stalen dotok informacij krmiljenja, ki ga preusmerjajo v odprto aplikacijo za upravljanje 3D- objekta ali okolja. Pokrovček lahko malo potiskamo, vlečemo, nagibamo ali vrtimo v katero koli smer in s tem aktiviramo optične senzorje SpaceNaviga-torja. Trden potisk pokrovčka sproži hitro gibanje, medtem ko je rezultat rahlega potiska počasno gibanje. Dve programabilni tipki na SpaceNavigatorju sta na položajih, ko urni kazalec kaže tri oz. devet, kar omogoča uporabnikom prilagoditev delovnega postopka in zmanjša potrebo po premikanju roke pri izmenični uporabi SpaceNavi-gatorja, miške in tipkovnice.
Krmilnik SpaceExplorer je še naprednejša naprava in vsebuje prav tako kot SpaceNavigator šest optičnih senzorjev, ki nenehno posredujejo številne niti krmilnih podatkov v 3D-apli-kacije. Dodatno ima SpaceExplorer 15 funkcijskih tipk in ergonomsko obliko za dlan. Pohvali se lahko tudi s podporo več kot sto različnih aplikacij, med katere po novem spadajo tudi Autodesk Design Reviewer, Autodesk DWF Viewer, Google Earth in Google SketchUp.
»3D-aplikacij danes ne uporabljajo le 3D-oblikovalci, saj je dovolj pomenljivo dejstvo, da je bila aplikacija Google Earth v prvih desetih mesecih svojega delovanja naložena na računalnike več kot stomilijonkrat,« je povedal Rory Doo-ley, predsednik podjetja 3Dconnexion. »Združevanje enostavno uporabne in cenovno dostopne 3D-krmilne naprave z Googleovimi, preprostimi 3D-aplikacija-mi, nudi čudovito 3D-izkustvo za skoraj vsakogar.«
Celotna družina izdelkov ima tudi nov nastavitveni čarovnik 3D connexion, ki poenostavlja možnost prilagoditve hi-
SpaceExplorer
trosti in druge nastavitve. Uporablja animacije in različne podobe za ponazoritev načina uporabe in konfiguriranja nastavitev naprave. Zadnje okno nastavitvenega čarovnika nudi uporabnikom demonstracijske aplikacije, ki omogočajo takojšno uporabo naprave.
SpaceNavigator je na voljo v dveh izvedbah. SpaceNavigator PE (personal edition) vključuje licenco zasebne uporabniške različice in omogoča uporabo naprave za nekomercialne namene. Njena priporočena prodajna cena znaša 59 dolarjev. Standardna različica SpaceNavigatorja pa v ceni 99 dolarjev vključuje licenco, ki omogoča tudi komercialno uporabo. Mogoča je tudi nadgradnja zasebne v standardno različico. Za najnaprednejši predstavljeni krmilnik SpaceExplorer pa je priporočena prodajna cena 299 dolarjev. ■
Enostaven za uporabo in cenovno dostopen 3D-krmilnik SpaceNavigator
Slovenski priročnik in zvezek z vajami za free2Design
Zaradi velikega povpraševanja in zanimanja za brezplačen 2D-program free2design so pri podjetju 3way izdelali priročnik in zvezek z vajami. Z njima želijo novim uporabnikom pomagati k boljšem razumevanju delovanja programa in kakovostnejšemu izdelovanju 2D-dokumentacije.
V	podjetju think3 menijo, da je kljub temu, da se inženirski procesi nagibajo k 3D, še vedno veliko inženirskega dela opravljenega z 2D-tehnologijami. 2D-program bo ostal v prihajajočih letih pomemben igralec v inženirskem procesu iz več razlogov: hitrost, enostavnejša pot za izmenjavo informacij, bolj učinkovit pristop h komunikaciji med proizvajalčevimi navodili in trgovino itn. Značilnosti orodja so, da vsebuje popolnoma vse značilnosti 2D-risanja (risanje, dimenzioniranje, grupiranje itn.), je enostaven za učenje in uporabo ter kompatibilen z DXF/DWG-bloki, plastmi, teksti in šrafurami. Omogoča popolno uporabo branja in pisanja formatov e2, DXF ali DWG.
V	podjetju se zavedajo, da ima vsak program svoj način konstruiranja elementov, zato so se odločili program free2Design čim bolj približati slovenskim uporabnikom. V priročniku so podrobno opisani vsi ukazi in ikone, ki jih srečamo pri 2D-risanju. Poleg tega je priročnik sestavljen tako, da je razumljiv vsem uporabnikom,
predvsem pa je namenjen začetnikom, saj smo priročnik opremili tudi s koristnimi nasveti.
V zvezku z vajami je v elektronski obliki PDF opisano sedem koristnih vaj, s katerimi spoznate osnove 2D-risanja v free2Design-u. Vaje so narejene tako, da se zahtevnost spoznavanja programa stopnjuje. Najprej spoznate, kako se
nastavijo vse nastavitve za 2D-risanje (nastavitev kotirnih črt, puščic, dimenzij, simbolov, tekstov ...), sledijo vaje, ki opisujejo, kako lahko naredimo svojo knjižnico oz. skupino elementov, v zadnji vaji pa ponovite vse, kar ste se naučili. ■
www.free2Design.org www.3way-sp.si
eAssistant - inženirjev pomočnik
Nemško podjetje GWJ Technology GmbH je predstavilo integracijo dobro znanega izdelka za preračune strojnih elementov „eAssistant - the engineering assistant" v program SolidWorks. eAssistant je internetno orodje za hiter in enostaven preračun strojnih elementov, kot so gredi, zobniki, ujemi, ležaji, vzmeti in podobno.
Programsko orodje izvaja preračune po standardih DIN in ISO. Podrobna poročila o preračunu pa za potrebe tehnične dokumentacije pripravi v obliki HTML ali PDF. Preračun lahko naredite neposredno v SolidWor-
ksu preko ukazov v integriranem meniju.
Izbirate lahko med različnimi obračunskimi modeli, kar vam še posebej
omogoča ugodno in racionalno uporabo programa. eAssistant je inteligenten program, ki so ga izdelali z namenom profesionalnih in hitrih preračunov strojnih elementov. Na trgu je že več kot tri leta in si je v tem času nabral ugledne uporabnike, kot so High-Speed Turbomaschinen, Lenze, Gmeinder Getriebe- und Maschinenfabrik, VEM motors in drugi.
www.ib-caddy.si www.eassistant.de
Elektronsko pošiljanje faks sporočil
Storitev eFaks omogoča sodobnejše in hitrejše pošiljanje in prejemanje telefaks sporočil po elektronski pošti.
V dobi, ko je elektronska pošta domala že povsem nadomestila navadno, se upravičeno lahko vprašamo, ali sploh še potrebujemo zastarele telefaks naprave. Nad prejetimi in poslanimi telefaks sporočili ni pravega pregleda, kot ga zagotavlja že skoraj kateri koli odjemalec elektronske pošte, pošiljanje in prejemanje faksov pa je nujno povezano s pisarno, kjer je telefaks naprava, kar pogosto povzroča še dodatne preglavice. Kljub temu bodo številke telefaksov še dolgo osta-
le v telefonskih imenikih in med kontaktnimi informacijami podjetij ter bodo še naprej nekakšno nujno zlo podjetja.
Podjetje Avior ponuja rešitev, ki odpravlja vse omenjene težave in hkrati prinaša pošiljanje in prejemanje telefaks sporočil preko elektronske pošte. Za uporabo eFaksa uporabnik ne potrebuje niti telefaks naprave niti telefonske linije. Telefaks sporočila lahko arhiviramo v elektronski obliki in pošiljamo kadar koli in od koder koli s pomočjo interneta. Storitev omogoča tudi SMS-obveščanje ob prejetih telefaks sporočilih.
Uporabnik želen dokument in po želji tudi spremno besedilo naslovniku posreduje po elektronski pošti na prejemnikovo telefaks napravo. Pri pošiljanju navede številko telefaksa prejemnika. Pri taki uporabi je pomembno, da so dokumenti že pred pošiljanjem v elektronski obliki. Večina dokumentov, namenjenih za pošiljanje, že obstaja v tej obliki, za preostale pa lahko poskrbi običajen ske-ner, ki omogoča pretvorbo do-
Fax
via email
kumentov v elektronsko obliko pred pošiljanjem. Sporočila, ki jih uporabniki pošiljajo, imajo tudi nekaj omejitev. Poslati je mogoče sporočilo z največ 24 listi in ne nujno v samo eni datoteki. Pripete datoteke so lahko formatov PDF, DOC, TXT, XLS, JPG, GIF in TIF.
Storitev eFaks podjetja Avior, ki je član Tehnološkega parka Ljubljana, uporabnikom omogoča vodenje korespondence poslanih telefaks sporočil, vključno z njihovimi vsebinami. Prav tako je enostavno prejemanje telefaks sporočil: ob naročilu na storitev se uporabnikom dodeli številka telefaksa, na katero pošiljatelji posredujejo telefaks sporočila, ki jih prejemnik prejme na želeni elektronski naslov. Program omogoča tudi uporabo obstoječe številke telefaksa; preprosto se namreč izvede preusmeritev na novo številko. ■
www.efax.si
Pokukajte v Autodeskove novosti
Na spletnem mestu Autodesk Labs je na voljo tehnološki predogled naslednjega izdelka Autodesk Impression, posodobljen pa je tudi tehnološki predogled novosti pri Project Freewheel. Autodesk Labs ponuja brezplačen in zgodnji dostop do prototipnih in beta aplikacij in tehnologij.
Nova aplikacija Autodesk Impression omogoča uporabnikom, da hitro in enostavno pripravijo slike za predstavitve v slogu ilustracije. V aplikaciji Impression lahko odprete datoteke DWG ali DWF, nato pa dodajate od različnih tipov črt do različnih barvnih tekstur ter pripravite tudi različne sloge. Slednje je mogoče shraniti v knjižnico in jih pozneje ponovno uporabiti. S tem si lahko uporabnik zgradi orodja, s katerimi naredi unikaten izdelek in ki mu prihranijo tudi veliko časa. Ker Impression prepozna CAD-infor-macije v datoteki, lahko uporabnik izkoristi plasti in bloke v risbi.
Project Freewheel nudi dostop in pregled CAD-risb v DWF-formatu samo z brskalnikom. Pri tem aplikacija za pregledovanje risb ni potrebna. Novosti v projektu sta možnost prenosa DWF-datoteke s trdega diska uporabnika na strežnik in možnost posredovanja spletne povezave preko elektronske pošte drugemu članu tima, ki lahko preneseno DWF-datoteko poveže v Project Freewheel.
V zadnjih štirih mesecih je Autodesk Labs obiskalo več kot 97.000 obiskovalcev iz 150 držav, ki so naredili preko 20.000 prenosov novih tehnologij, ki jih Autodesk ponuja. ■
www.autodesk.com;www.dwfit.com
	Freewheel jf «
Autodesk Labs	lin 'Mu »Lv:r I'tohv, " "jI antr Mi Mnw»- trnom* > / ' ^C
Trj H LtJtriMej? Vi'ib hndlfW. Gglltr^ Fggdbnrt Wgrirf grpW
0 ■•'■'gl j£ * l#J T
Kako ukrotiti elastično izravnavanje
Thinkcompensator je bil razvit za naslednje generacije sistema CAD z imenom DesignXpressions. Držali so obljubo, ki jo ponazarja nov pristop »Target-Driven Design« in s tem sistemom predstavili čisto nov način konstruiranja, kjer ima konstruktor večjo svobodo ter ni odvisen od tehnoloških omejitev.
Tehnologija Target-Driven Design nam omogoča potrjevanje končnih točk, krivulj ipd. Konstruktor se tako osredotoči samo na obliko izdelka, ki jo nato samodejno preoblikuje v tehnološki model, na katerem naredi potrebne analize ter dokumentacijo za končno proizvodnjo.
Global Shape Modelnig (GSM3) DesignXpressions, ki ga je podjetje think3 razvilo leta 2001, omogoča konstruktorjem hitrejše iteracije (ponavljanje) in neomejeno ustvarjalnost pri oblikovanju izdelka. S tehnologijo GSM je bil razvit tudi think-compesator, da reši specifične proizvodne probleme.
Med procesom proizvodnje se lahko pojavijo težave in napake, na primer pri brizganju plastike se bo izdelek skrčil in zvil glede na to, kako plastika reagira na visoke temperature in nato na hlajenje. Konstruktorji poskušajo predvidevati faktor skrčka oz. krivljenja. Naslednji primer je »springback«, kar pomeni, da se material iz nekega prisilnega položaja, ki se pojavlja pri krivljenju pločevine, vrne v normalnega.
S thinkcompesator-jem lahko uvozimo datoteke drugih programov CAD, kot so CATIA V4 in V5, UG. Po analizi končnih elementov (FEA) pojava elastičnega izravnavanja »springback« thinkcompesator primerja model CAD z rezultatom analize. Če ti dve obliki nista skladni, se izračuna nadomestek. Na podlagi tega naredi nov model CAD. Tehnologija GSM nam tako na podlagi izračunanega nadomestka samodejno naredi nove površine. Kakovost in topologija začetne in končne površine sta enaki (površine razreda A).
Thinkcompesator uporablja naslednje tri korake:
1.	informacije FEA so prebrane v think-compesator,
2.	uporabnik določi zahtevano natančnost,
3.	sprememba je izvedena globalno s klikom na gumb.
To ni vzvratno inženirstvo. V avtomobilski industriji lahko inženirji pri konstruiranju novega avtomobila porabijo mesece za definicijo površin razreda A. Think3 se je odločil, da se izogne vzvratnemu inže-nirstvu, ki lahko vodi k popačenju kakovosti končnih površin. Thinkcompensator izračuna nadomestek pojava »springback« (ali drugačne deformacije, npr. pri skrče-vanju oz. upogibanju). Glede na to, da je izračun za en cikel zelo hiter, ga lahko ponovimo s katerim koli programom FEM na trgu. ■
www.think3.com
Deset najpogostejših vohunskih programov leta 2006
Esad Jakupović
Podjetje PandaLabs je objavilo seznam najpogostejših vohunskih programov leta 2006, ki jih je odkril brezplačen protivi-rusni pregledovalnik Panda ActiveScan. Vrh seznama je zasedel Gator, oglaševalski program, ki ponuja brezplačno uporabo aplikacije, če uporabniki dovolijo ogled vrste sporočil v pojavnih oknih, ki jih naloži. Nekatere različice tega programa zamenj aj o oglasne pasice na obiskanih spletnih straneh s tistimi, ki jih ustvari Gator. Na drugem in tretjem mestu sta Wupd in Ncase, ki ponujata uporabo aplikacije v zamenja-
vo za prikaz oglasnih sporočil. Nadzorujeta tudi vedenje uporabnikov po internetu in zbirata podatke o navadah ter preferencah. Te informacije se pogosto uporabljajo za poosebljanje prikazanih oglasov. Poleg tega Ncase spremeni domačo stran brskalnika Internet Explorer in privzete iskalne možnosti. Oglaševalski program CWS na četrtem mestu se lahko namesti brez uporabnikovega dovoljenja in vedenja. Emediacodec na petem mestu lestvice, ki ima podobne značilnosti, uporablja vrsto tehnik, da bi protivirusnim podjetjem preprečil, da
Gator (oglaševalski program) WUpd (oglaševalski program) nCase (oglaševalski program) CWS (oglaševalski program) emediacodec (oglaševalski program) Lop (oglaševalski program) Winantivirus2006 (aplikacija) CWS.Searchmeup (oglaševalski program)
Winfixer2005 (aplikacija)
ga odkrijejo. Na šestem mestu je Lop, vrsta oglaševalskega programa s številnimi različicami, ki večinoma v Internet Explorerju namesti orodno vrstico z iskalnimi funkcionalnostmi in prikazuje tudi številna oglaševalska pojavna okna. Winantivirus na sedmem mestu je označen kot potencialno neželen program (PUP). Na računalnike ga
naloži druga zlonamerna koda, kot je Do-wnloader.LHW, za širjenje izkorišča programske ranljivosti, lahko pa povzroči tudi škodo sistemom uporabnikov. CWS.Sear-chpmeup je na osmem mestu seznama desetih najpogostejših vohunskih programov. Spremeni domačo stran v brskalniku Internet Explorer in privzete iskalne možnosti. Stran, ki jo nastavi za domačo, izkorišča več ranljivosti za nalaganje škodljivih programov na računalnik. Naslednji na seznamu je Winfixer2005, program PUP, ki na računalniku išče domnevne »napake«, nato pa od uporabnikov zahteva, da kupijo program za popravilo napak. Na koncu lestvice desetih vohunskih programov je New. net, ki Internet Explorerju doda orodno vrstico in zbira informacije o uporabniku, vključno z obiskanimi stranmi ipd. Zbrane informacije o vohunskih programih kažejo prevlado oglaševalskih programov - takih je sedem od desetih najpogostejših. Število
tovrstnih škodljivih programov se je med letom nenehno povečevalo, kar se pričakuje tudi leta 2007. Leta 2006 je bilo prav tako opaziti povečanje števila »korenskih kompletov« (rootkits) in drugih škodljivih programov, ki uporabljajo podobne tehnike. Korenski kompleti so orodje, ki se uporablja za skrivanje procesov zlonamernih kod, da jih bo težje odkriti.
Druga pomembna značilnost preteklega leta je bil pojav nove kategorije škodljivega programja - sleparskih protivo hunskih programov, ki trdijo, da odkrivajo vohunske programe ali popravljajo napake. Ta vse bolj prevladujoča vrsta škodljivega programja na računalniku odkriva pomanjkljivosti ali zlonamerne kode, toda potem od uporabnikov zahteva plačilo za registrirano različico programa, če jih želijo izbrisati (primer je WinAntivirus2006 na sedmem mestu lestvice). ■
Nove funkcije širijo simulacijsko uporabnost
ABAQUS 2.4 za program CATIA V5
Dassault Systèmes (DS, Pariz, Francija), vodilni proizvajalec orodij za 3D-mode-liranje in rešitve PLM (product lifecycle management), je napovedal novo različico programskega paketa ABAQUS 2.4 za program Catia V5, ključno komponento DS-jeve strategije SIMULIA. Le-ta teži k zagotavljanju simulacijskih rešitev in odprtega okolja za izvedbe multidisciplinarnih analiz znotraj procesa PLM. ABAQUS za program CATIA V5 temelji na strategiji SIMULIA, ki integrira linearne in nelinearne rešitve računalniško podprtih analiz v samem okolju CATIA. Različica ABAQUS 2.4 za CATIO vpeljuje številne napredne analize, kot so dinamične analize, samokontakti površin, delno modeliranje in ciklične simetrije. Z implementacijo omenjenih lastnosti okolja CAE so pri Dassault Systèmes spet naredili pomemben korak naprej pri osvajanju novih proizvodov v digitalnem okolju.
Dinamične analize temeljijo na uporabi modula ABAQUS/Explicit in predstavljajo eno od izboljšav Abaqusa 2.4 za Catio. Nova sta tako možnost opredelitve zelo splošnega kontakta kot tudi kontakt med številnimi ali celo vsemi conami modela z enim samim popisom kontaktnih pogojev. Taki popisi so primerni predvsem za popis zelo velikih modelov s kratkimi odzivnimi časi in za izrazito nezve-zne pojave, kot so modeliranja trkov.
ABAQUS za CATIO zagotavlja modeliranje kontakta površine same s seboj (samo-
kontakt), kar omogoča simuliranje površin, ki se pregibajo in zvijajo, kot je npr. primer modeliranje gumijastega spoja. Ker pojav samokontakta tipično nastopa pri velikih deformacijah, je težko vnaprej predvideti, kateri deli površine bodo prišli v kontakt in kakšna medsebojna relativna gibanja se bodo pri tem pojavila. Nova funkcija samo-kontakta v različici 2.4 omogoča izbiro kritičnih površin, ki pri simulaciji lahko med seboj pridejo v stik.
Različica 2.4 omogoča delno modeliranje posameznih ciljnih regij za detajlne napetostne analize. S tem lahko dobimo natančnejše detajlne rezultate za cone, ki so za analizo posebej kritične. V tem delu lahko zgostimo mrežo MKE-modela in postavimo robne pogoje delnega modela tako v mehanskem kot tudi termičnem pomenu.
Modeliranje ciklične simetrije je vpeljano s ciljem zmanjševanja velikosti modela in povečevanja učinkovitosti razvojnih aktivnosti v digitalnem okolju. Ciklično modeliranje je tako smiselno pri analizah avtomobilskih zavor ali simulacijah turbo-kompresorskih naprav.
S cikličnim modeliranjem tako ni več treba simulirati celotnega analiziranega proizvoda, njegovih obremenitev in napetosti ter njegovih odzivov, ki so simetrični na rotacijsko os preizkušanca. V različici 2.4 se celoten geometrijsko ponavljajoči se model simulira le z enotskim ponavljajočim se sektorjem z upoštevanjem robnih pogojev. Program nato sam simulira nemodelirani preostanek telesa.
Pri vseh novih predstavljenih lastnostih programa ABAQUS za program CATIA 2.4 Dassault Systèmes tesno sodeluje z avtomobilsko in letalsko industrijo, tako da jim pomagata razvijati ciljne funkcije programa, ki jih obe industriji najbolj potrebujeta.
www.3ds.com
CES 2007, Las Vegas
Združevanje tehnologij in vsebin
Esad Jakupović
V Las Vegasu je med 8. in 11. januarjem potekal že 40. sejem oz. šov potrošniške elektronike (Consumer Electronics Show) CES 2007, na katerem so predstavili več kot 20.000 izdelkov. CES se je potrdil kot drugi med vsemi IKT-sejmi po številu razstavljavcev, ki se je z lanskih 2500 povečalo na 2700, iz 130 držav. Sejem si je ogledalo več kot 140 tisoč obiskovalcev. Osnovni namen večine predstavljenih novih izdelkov je zagotavljanje novih digitalnih in večpredstavnih funkcij in storitev ter načinov kontrole z njimi povezanih vsebin. Največ novosti je bilo na področju televizorjev LCD in plazma s kakovostjo visoke definicije (HD), hišnih omrežij, brezžičnega povezovanja najrazličnejših naprav, mobilnih TV- in videostoritev, predvajalnikov HD in Blu-ray, medijskih računalnikov, kombiniranih naprav za na-
vigacijo in druge funkcije, multimedijskih naprav za avtomobile, hibridnih trdih diskov in prenosnih pomnilnikov ter ne nazadnje domačih varnostnih naprav. Sejma so se udeležili predsedniki in direktorji Microsofta, Cisca, Della, Motorole, Nokie in drugih IKT-orjakov ter tudi Disneyja, CBS-a in mnogih drugih širokopasovnih, kabelskih, satelitskih in podobnih podjetij in podjetij iz sveta filma, videa, glasbe in drugih zabavnih vsebin. Na sejmu so vse dneve nastopale tudi mnoge znane osebnosti iz sveta zabave. Mnoge novosti so bile v znamenju prihoda novega operacijskega sistema Windows Vista in pisarniškega sistema Office 2007. Sam predsednik Microsofta Bill Gates pa je svoj nagovor posvetil prihajajočemu domačemu strežniku Windows Home Server, ki uporabnikom prinaša številne možnosti za povezovanje raču-
Zbliževanje svetov: sejem CES 2007 v Las Vegasu
Nagrada za inovativnost: novi Asus W5Fe je eden prvih prenosnikov z zunanjim zaslonom, utemeljenim na tehnologiji, vgrajeni v sistem Windows Vista, ki omogoča prikaz koledarja, elektronske pošte in medijskega predvajalnika tudi v stanju »spanja«.
nalnikov in drugih naprav, shranjevanje in predvajanje večpredstavnih vsebin ter bolj učinkovito delovanje celotnega domačega omrežja. CES 2007 je pokazal, da v svetu poteka splošna konvergenca IKT in potrošniške elektronike, zbliževanje obstoječih kategorij izdelkov in potrošniških naprav ter združevanje enkratnih večfunkcijskih proizvodov z novimi digitalnimi storitvami in vsebinami. Pod vplivom potrošniške elektronike se vedno bolj spreminja svet informacijskih in komunikacijskih tehnologij, kakšnega smo poznali. ■
S&T Hermes Plus z licenco za SAP-ov izobraževalni center
S&T Hermes Plus je na podlagi dolgoletnega sodelovanja s podjetjem SAP in strokovnosti svojih zaposlenih pridobil licenco za SAP-ov šolski center ter tako postal certificiran izobraževalni center za poslovne programske rešitve podjetja SAP v Sloveniji. V novoustanovljenem šolskem centru bo S&T Hermes Plus izvajal standardna SAP-izobraževanja za končne uporabnike celotne strukture SAP-ovih rešitev, od logistike in financ do upravljanja s kadri.
Odprtje SAP-ovega šolskega centra je logični korak v razvoju S&T Hermes Plusa. Podjetje, ki ima pridobljen tudi status Microsoft Gold Certified Partner for Learning Solutions, po eni strani že 10 let izvaja različna izobraževanja uporabnikov in je v tem času pridobilo pomembne izkušnje v organizaciji, trženju in mednarodnem izobraževanju, po drugi strani pa ima poslovna skupina, specializirana za rešitve SAP, široko strokovno znanje in bogate izkušnje z namestitvami teh
rešitev tako v Sloveniji kot celotni regiji Adriatic.
Dobro opremljen izobraževalni center in s strani SAP-a certificirani svetovalci omogočajo S&T Hermes Plusu hitro pripravo novih strokovnih tečajev. Ti so namenjeni tako osveževanju že usvojenega znanja kot poglobljenemu izobraževanju, ki partnerjem omogoča učinkovitejše izkoriščanje nameščenega poslovnega informacijskega sistema. ■
Pred poletom nove satelitske nosilne rakete v vesolje
Lockheed Martinov Atlas V bo kmalu poletel v vesolje
Najnovejši Atlas V naj bi predvidoma 23. februarja letos v vesolje ponesel šest satelitov. Gre za zelo zapleten in kompleksen vesoljski polet, ki spada v okvir vesoljskega poskusnega programa, znanega tudi kot STP-1. Glavni tovor predstavlja satelit Orbital Express, katerega naloga je prenos goriva v vesoljskih razmerah ali pogojih na drug satelit, znan kot NexSat. Iz posebnega adapterja bodo sproščeni še štirje manjši sateliti. Raketa bo v vesolje letela v konfiguraciji 401. Ta ima aerodinamičen okrov, premera štiri metre, in višjo raketno stopnjo Centaur, opremljeno z enim samim raketnim motorjem.
Miloš Krmelj
Stanje ali vrste nosilnih satelitskih raket Atlas
Lockheed Martinove satelitske nosilne rakete vrste oz. tipa Atlas predstavljajo tri osnovne ali temeljne družine. Prva so rakete vrste Atlas II (različici IIA in IIAS), sledi jim družina Atlas III (različici IIIA in IIIB), zadnjo družino pa predstavljajo rakete Atlas V (različice 300, 400, 500 in serije Heavy).
Družina raket Atlas II je sposobna v geo-sinhrono transferno orbito (GTO) spraviti tovore s težo od 2812 do 3719 kilogramov, družina raket Atlas III pa lahko v isto orbito spravi tovore, težke do 4500 kilogramov. Zadnja, največja in tudi najmočnejša družina teh raket (Atlas V) lahko spravi v GTO tovore, ki so težki do 8200 kg, neposredno v geoshinhrono orbito (GSO) pa več kot 5940 kg . V zadnjem primeru gre seveda za najmočnejšo različico, Atlas V Heavy.
Sedanja operativna družina raket vrste Atlas II je stoodstotno uspešna, saj je zadnja leta v orbite izstrelila več kot 40 satelitov.
Družba Lockheed Martin želi še naprej izboljševati konkurenčno sposobnost, dostopnost in zanesljivost nosilnih satelitskih raket tipa Atlas. Ravno želje in zahteve komercialnega trga ter potrebe vlade ZDA so vodile do serij izboljšav in nadgradenj, katerih rezultat so omenjene družine raket. Med temi izboljšavami so zelo vidne podaljšani rezervoarji Atlasov in višje raketne stopnje Centaur. Izboljšani so tudi pogonski sistemi in sistemi avionike, infrastruktura sistema za izstreljevanje ter izstrelišče.
V družini Atlas III je spremenjen pogonski raketni motor pri nosilni raketi, ki so ga načrtovali, zasnovali in zgradili ruski vesoljski strokovnjaki. Gre za raketni mo-
tor vrste RD-180. Podaljšali so Atlasovo stopnjo, z enim samim raketnim motorjem RL-10 povišali raketno stopnjo Centaur (pri različici IIIA), z dvema raketnima motorjema pa podaljšali stopnjo Centaur (pri različici IIIB).
Že od prvega poleta Atlasa II leta 1991 je bil vsak polet rakete te vrste uspešen. Uspešna sta bila tudi pred kratkim opravljena poleta Atlasa IIIA in IIIB.
Atlas V je nastal kot vrhunec želje družbe Lockheed Martin, da uporabi in izkoristi najboljše izkušnje iz obeh programov, s katerima je posegala v industrijo satelitskih nosilnih raket. To sta programa Atlas in Titan. Slednji se zdaj končuje. Sledi torej razvoj v visokokonkurenčni komercialni in vladni program vesoljskega transportacij-skega sistema za 21. stoletje. Atlas V temelji na inovacijah, kar je bilo že prikazano pri Atlasu III. Vključuje strukturno stabilen
rezervoar za gorivo, izboljšane možnosti aerodinamičnih okrovov za tovore in možnost dodatka ali pritrditve bočnih nosilnih raket na trdo gorivo. Atlas V naj bi torej letos prvič poletel v vesolje. Seveda lahko zaradi vremenskih razmer in različnih tehničnih težav še vedno pride do odloga in s tem novega datuma izstrelitve.
Booster ali nosilni del
Rakete družine Atlas II uporabljajo za pogon pogonski sistem Rocketdnyne MA-5, ki predstavlja eninpolstopenjski pogonski sistem, ki ima dva pogonska motorja in podporni raketni motor. Vsi ti motorji delujejo na zgorevanju kombinacije oksida-torja (tekočega kisika) in posebnega kero-zinskega goriva, znanega kot RP-1.
Zasnova rakete Atlas je tudi zgodovinsko gledano optimum v strukturni učinkovitosti. Gre za pod pritiskom stabilizirane lahke rezervoarje z gorivom. S tem so se izognili
Foto: NASA
Predstavitev osmih avtentičnih raket v Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi, med njimi tudi Mercury-Atlas, ki je podobna raketi, s katero je Jonh Glenn leta 1962 poletel v vesolje
potrebi po večji notranji strukturni okrepitvi in zato tudi večji teži. Rezervoarji so izdelani iz ultramočnega nikelj-kromovega jekla, kar omogoča, da lahko raketa med poletom prenese aerodinamične obremenitve. Ta revolucionarna zasnova rezervoarja, ki je bila zasnovana pred več kot 40 leti, se je izkazala za zelo uspešno. Trdnost in trajnost te zasnove sta se potrdili pri več kot 550 poletih Atlasov v vesolje.
Tudi pogonski sistem Atlasa II ima raketne motorje tipa Rocketdynee MA-5, ki dajejo ob morski gladini potisno silo 2180 kN. Atlas IIAS uporablja še dodatne štiri bočne raketne motorje na trdo gorivo Castor IVA. Vsak od teh ima dolžino 11,3 metra in premer 101,6 cm, povprečna potisna sila, ki jo dajejo, je 498 kN, vžgejo pa se v paru. Drugi par se vžge med poletom, potem ko prvi že dogori.
Družina raket Atlas III se opira na pod pritiskom stabiliziran in enostopenjski Atlas III, ki ima glavni pogonski motor ruski RD-180, ki je dvokomorna različica že preizkušenega motorja s štirimi komorami, znanega kot RD-170. Oba motorja je proizvedla
Priprava satelitske nosilne rakete Atlas V v prostorih Lockheed Martin za prevoz v Nasin vesoljski center na Floridi. Atlas V je bila nosilna raketa za raziskovalno sondo Mars Reconnaissance Orbiter (MRO), ki že kroži v nizki orbiti okrog Marsa. Sicer je prvi cilj MRO snemanje Marsovega severnega polarnega območja, ki je predviden kraj pristanka novega Nasinega modula Phoenix, ki bo proti Marsu poletel leta 2007, na severni polarni del Marsa pa naj bi se spustil leta 2008.
ruska družba Energomash. RD-180 je kr-mljivi raketni motor, ki ima za oksidator tekoči kisik, za gorivo pa kerozin. Motor ob morski gladini razvija potisno silo 3826 kN ali 3,82 MN. Pri Atlasu III je torej eliminirana zasnova enoinpolstopenjskega nosilnega sistema. Rezultat je izboljšava v postopku izdelave, operativnosti in zanesljivosti.
Tudi družina raket Atlas V bo tako kot Atlas III imela raketni motor RD-180 in na novo razvito skupno jedro nosilnega sistema, ki ima premer 3,8 metra in dolžino 32,5 metra in lahko uporablja do 284.453 kilogramov goriva, tekoči kisik (LOX) in kerozin (RP-1). Nanj se lahko pritrdi do pet bočnih raket na trdo gorivo.
Atlas V-Heavy predstavlja skupno povezavo treh skupnih jedrnih stopenj ali booster-jev. Tako se dobi potrebno potisno silo, da se v vesolje pošlje tudi največje tovore za potrebe vlade ZDA.
Lockheed Martin predvideva za Atlasa V uporabo aerodinamičnega okrova družbe Contraves. Ta ima 4,57 metra notranjega uporabnega premera. Seveda še lahko vedno uporabljajo tudi druge vrste aerodinamičnih okrovov, ki so jih uporabljali že pri programih Atlas. Contravesov aerodinamičen okrov je izdelan iz kompozitnih materialov in temelji na že preizkušeni opremi. Za podporo programa Atlasa V bodo izdelane tri konfiguracije. Kratke in srednje dolge okrove bodo uporabili za serije Atlas 500, dolgo in največjo vrsto tega okrova pa za različico Atlas V-Heavy. Okrovi družbe Contraves bodo omogočili varno namestitev trenutno največjih satelitov in velikih satelitov, ki so šele v razvoju.
Višja ali vrhnja stopnja
Višja stopnja Centaur je zelo učinkovit ra-ketnopogonski sistem, ki temelji na uporabi pod pritiskom stabiliziranega rezervoarja s tekočim gorivom. Gre za kriogenično raketno stopnjo. Izraz kriogenična se uporablja za pogonske sisteme, ki imajo opravka z zelo nizkimi temperaturami. Tukaj to predstavlja gorivo, ki je tekoči vodik, ki je v rezervoarju shranjeno pod zelo nizko temperaturo, tudi blizu minus 250 stopinj Celzija. Ravno tako je v tekočem stanju tudi oksidator ali tekoči kisik. Pri Atlasih IIA in IIAS raketno stopnjo Centaur poganjata dva Pratt&Whitnyjeva raketna motorja RL-10, ki ju napajata turbinske črpalke. Motorja zgorevata mešanico tekočega vodika in kisika. Dva raketna motorja tipa RL-10A-4-1 lahko imata tudi izte-gljive šobe, oba pa razvijata skupno potisno silo 198,4 kN. Stopnjo Centaur za Atlas IIIA poganja en Pratt&Whitneyjev raketni motor RL-10A-4-1s potisno silo 89,2 kN.
Pri nosilni raketi Atlas IIIB je Centaur podaljšan za 1,68 metra, poganjata pa ga en ali dva raketna motorja P&W RL-10A-4-2,
oba pa proizvajata vsak po 99,2 kN potisne sile. Operativna zanesljivost in izboljšave so omogočile različico RL-10A-4-2.
Za Atlas V se uporablja skoraj enako raketno stopnjo, kot je bila omenjena pri Atlasu IIIB. Inercialna navigacijska enota (INU) je v raketni stopnji Centaur in omogoča vodenje in navigacijo nosilne rakete Atlas ter višje stopnje Centaur. Pri obeh nadzoruje tudi pritisk v rezervoarjih in potrošnjo goriva. Raketni motorji stopnje Centaur omogočajo večkraten vžig v vesolju, zaradi česar so mogoči vstop v nizko parkirno orbito (LEO) okrog Zemlje, potovanje v tej orbiti in nato ponovni vžig ter potovanje v geosin-hrono transferno orbito (GTO) ali proti nekemu planetu, če je tovor planetarna sonda.
Velikosti nosilnih satelitskih raket
Dolžina:
Atlas IIA, IIAS (47,4 metra ) z velikim aerodinamičnim okrovom Atlas IIIA (52,8 metra) z velikim aerodinamičnim okrovom Atlas IIIB ( 53,1 metra) z velikim aerodinamičnim okrovom Atlas V, serija 400 (58,3 metra) z velikim aerodinamičnim okrovom Atlas V, serija 500 (62,2 metra) z aerodinamičnim okrovom, premera 5,4 metra
Premer:
Atlas II in Atlas III imata premer 3,05 metra.
Atlas V ima premer 3,81 metra.
Dolžina boosterja (nosilnega dela) Atlasa:
Atlas IIA, IIAS: 25 metrov Atlas IIIA, IIIB: 29 metrov Atlas V: 32,4 metra
Dolžina višje raketne stopnje Centaar:
Atlas IIA, IIAS: 10 metrov Atlas IIIA, IIIB: 11,86 metrov Atlas V: 11,86 metrov
Masa ob izstrelitvi:
Atlas IIA: 185.427 kg ob velikem aerodinamičnem okrovu Atlas IIAS: 233.750 kg ob velikem aerodinamičnem okrovu Atlas IIIA: 220.672 kg ob velikem aerodinamičnem okrovu Atlas IIIB: 225.392 kg ob velikem aerodinamičnem okrovu Atlas V (400): 333.320 kg ob podaljšanem velikem aerodinamičnem okrovu Atlas V (551): 540.390 kg ob kratkem aerodinamičnem okrovu vrste Contraves
Zaporedje ali potek izstrelitve
Pri izstrelitvi Atlasa II ali Atlasa IIAS se vžgejo motorji nosilca in motor podpornega dela. Pri Atlasu IIAS se pri izstrelitvi vžgeta dva od štirih motorjev na trdo gorivo in delujeta približno eno minuto. Potem ko ta par dogo-ri, se vžge drugi par, prvi par pa je odvržen. Drugi par dogori in se ga odvrže v drugi minuti poleta. Raketni motorji nosilca ugasnejo po treh minutah poleta, motor podpornega dela pa deluje še tri minute, dokler se Atlas po petih minutah letenja ne loči od višje stopnje Centaur. Prvi vžig Centaura traja pet minut, nato se Centaur in tovor gibljeta v začasni parkirni orbiti. Drugi vžig Centaura se zgodi po 27 minutah poleta in traja približno minuto in pol. Temu nekaj minut pozneje sledi ločitev vesoljskega plovila.
Atlas IIIA in IIIB imata pogonski motor RD-180, ki se vžge ob izstrelitvi. Od izstrelitve, in dokler vozilo ne doseže pospeška 5,5 G, se potisna sila motorja uravnava navzgor in navzdol, da so zagotovljeni varnostni standardi poleta. Ko začne primanjkovati pogonskega goriva in se vzdržuje 5,5-kratni pospešek ali po nekaj več kot triminutnem poletu, se Atla-sova stopnja loči od višje stopnje Centaur in
Priprave na združitev drugega dela varovalne obloge s prvim delom, kjer je v notranjosti že Marsov ogledniški orbiter (MRO). Varovalni plašč ščiti raketo med vzletom in letom skozi atmosfero, v vesolju pa ga odvrže.
tovora. Na varni razdalji se vključi delovanje glavnega motorja Centaur, ki spravi tovor v parkirno orbito. Med letenjem ali delovanjem Centaura se loči aerodinamični okrov. Ko je
ta stopnja v parkirni orbiti, se tam zadržuje še deset minut. Sledita ponovni vžig in delovanje, ki trajata približno tri minute. Temu sledi ločitev vesoljskega plovila ali satelita.
Lani z rekordno prodajo
Največji avtomobilski proizvajalec na svetu ameriški General Motors (GM) je lani v azijsko-pacifiški regiji zabeležil rekordno prodajo in dosegel do zdaj najvišji tržni delež. Kot so sporočili iz družbe, so lani prodali več kot 1,2 milijona vozil, kar je 17,9 odstotka več kot leto prej. GM je tržni delež povečal s 5,8 na 6,4 odstotka.
GM se je v tej regiji najbolje odrezal na Kitajskem in v Južni Koreji. Na Kitajskem je družba prodala nekaj manj kot 877.000 vozil, kar je 31,8 odstotka več kot predlani. Najbolje prodajana so ostala vozila znamke Buick, katerih prodaja se je povečala za 24,9 odstotka na 304.230 vozil. V Južni Koreji je družba GM Daewoo lani prodala 128.000 vozil oz. 19,2 odstotka več kot leto prej.
Napoveduje povečanje proizvodnje
Vodilni južnokorejski proizvajalec avtomobilov Hyundai Motor je za letos napovedal povečanje proizvodnje avtomobilov, pri čemer bo več vozil izdelal v tujini, med drugim na Kitajskem in v ZDA. Skupno naj bi v letu 2007 izdelal 2,73 milijona avtomobilov, medtem ko jih je leto prej 2,66 milijona. ■
Lani prodali 3,47 milijona avtomo-iilov
Prodaja novih avtomobilov v Nemčiji je bila lani najvišja v zadnjih sedmih letih. Kot je sporočilo nemško združenje avtomobilske industrije, je bilo prodanih 3,47 milijona vozil, kar je štiri odstotke več kot leta 2005.
Samo decembra se je prodaja avtomobilov povečala za 17 odstotkov na 302.000 vozil, vzroki za povečanje pa so med drugim ponudba novih modelov, popusti in nakupovalna mrzlica pred triodstotnim zvišanjem davka na prodajo v januarju. Izvoz avtomobilov je lani dosegel rekordnih 3,9 milijona vozil, kar je 2,5 odstotka več kot leto prej. Decembra se je izvoz povečal za odstotek, kar je 289.000 avtomobilov. Po pričakovanjih združenja naj bi prodaja v letošnjem letu ostala na približno enaki ravni kot lani. ■
Honda bo pričela s proizvodnji ekoav-tomoiilov
Japonski avtomobilski proizvajalec Honda Motor, ki je imel lani rekordno prodajo, namerava z investicijami pospešiti razvoj in proizvodnjo okolju bolj prijaznih avtomobilov. Povpraševanje po hibridnih avtomobilih z bolj-
šim izkoristkom goriva se je namreč v zadnjem času znatno povečalo, zato bo Honda vanje vložila 600 milijonov dolarjev.
Honda je tretji največji japonski proizvajalec avtomobilov. Lani je prodala rekordnih 3,55 milijona štirikolesnih vozil, kar na letni ravni pomeni petodstotno povečanje. Prodaja motorjev se je povečala za tri odstotke na 12,7 milijona.
V	Hondi so zabeležili povečanje prodaje na vseh svetovnih trgih, medtem ko se je prodaja družbe na domačem trgu zmanjšala. Honda je lani v ZDA prodala približno 40 odstotkov vseh vozil. Tudi na ameriškem trgu je zabeležila rekordno prodajo 1,51 milijona vozil. Letos namerava japonska družba to število povečati še za tri odstotke na 1,56 milijona.
V	letu 2007 Honda računa tudi na povečano prodajo v Evropi. Medtem ko je lani na evropskih trgih prodala 310.000 vozil, namerava to število letos povečati za 13 odstotkov na 350.000 vozil. Medtem na domačem trgu japonski avtomobilski proizvajalec napoveduje dvoodstotno znižanje prodaje na 700.000 avtomobilov.
Honda pa namerava tudi finančno podpreti gradnjo tovarne v mestu Ogava, ki naj bi začela delovati z letom 2009. Tam bo Honda letno proizvedla 200.000 motorjev za avtomobile z boljšim izkoristkom bencina.
Podoben je tudi način izstrelitve Atlasa V. Raketni motor RD-180 vse od izstrelitve deluje skoraj stoodstotno, njegova potisna sila se nekoliko zmanjša v času ločevanja aerodinamičnega okrova. To se izvede zato, da polet poteka kar se da gladko.
Pri Atlasu V, ki ima bočne rakete na trdo gorivo ali SRB, se te vžgejo takoj ob izstrelitvi in delujejo nekaj več kot eno minuto. Približno po 94 sekundah poleta je odvržena prva SRB. Dodatne SRB so odvržene v parih in intervalih, ki trajajo dve sekundi. Ločitev aerodinamičnega okrova se zgodi približno 3,5 minute po izstrelitvi. Potem ko raketa doseže 5,5 G, se začne uravnavanje potisne sile raketnega motorja RD-180 tako, da omejuje pospeške na največji predpisani ravni. Ko se zaznava zmanjšanje zalog pogonskega goriva, se potisna sila RD-180 zmanjša na minimum, nato pa se
V tretje gre rado, bi lahko rekli po dveh, zaradi vremena neuspelih poskusih in tretjem uspešnem poskusu izstrelitve vesoljske sonde New Horizons, ki je 19. januarja potekal na floridskem vesoljskem izstrelišču. Predvidoma 23. februarja letos naj bi Atlas V v vesolje ponesel še šest satelitov, glavni tovor pa pri tem predstavlja satelit Orbital Expres.
krat (ne samo dvakrat) in tako tovor ali vesoljsko plovilo dostavi v želeno orbito.
Operacije izstrelitev potekajo:
-	s kompleksov 36A in 36B v Cape Canave-ralu, Florida, ZDA,
-	s kompleksa 41 (Atlas V) v Cape Canaveral, Florida, ZDA,
-	z izstrelnega kompleksa 3E, baza vojnega letalstva Vandenberg, Kalifornija,
-	z izstrelnega kompleksa 3W (Atlas V), baza vojnega letalstva Vandenberg, Kalifornija.
Zgodovina
Razvoj rakete Atlas se je začel kot ameriški medcelinski balistični izstrelek (ICBM) v sredini petdesetih let prejšnjega stoletja. Konec petdesetih let je začelo vojno letalstvo ZDA s to raketo oskrbovati ameriško vesoljsko agencijo NASA, ki je za izpeljavo potrebovala več različnih vesoljskih programov. Leta 1958 je Atlas omogočil prvo komunikacijo iz vesolja, ko je ta iz orbite okrog Zemlje posredo-
val posneto božično voščilo predsednika Eisenhowerja.
Leta 1962 in 1963 je Atlas prvim ameriškim astronavtom programa Mercury omogočil prve orbitalne polete okrog Zemlje. Takrat je postal pravi delovni konj ameriškega vesoljskega programa, saj je omogočil izstre-ljevanje številnih vladnih, vojaških in civilnih satelitov ter sond proti Luni, Veneri, Marsu, Jupitru in Saturnu.
Komercialni program izstreljevanja tovorov v vesolje se je začel junija 1987, prvi tovrstni tovor pa je v vesolje poletel julija 1990.
Danes je vesolje poletelo že več kot 560 Atlasov in 120 višjih raketnih stopenj Centaur. ■
Miloš Krmelj, predstavnik Mednarodne vesoljske univerze (I. S. U.) za Slovenijo, regionalni sekretar Mednarodne akademije za astronavtiko (I. A. A.)
Vesoljska sonda New Horizons (nova obzorja), ki na floridskem vesoljskem izstrelišču Cape Canaveral čaka na polet proti Plutonu. Prva predvidena izstrelitev je bila 17. januarja zaradi močnega vetra odpovedana. Nasa ima več možnosti za izstrelitev vse do 14. februarja.
motor po štiriminutnem poletu izključi. Sledi ločevanje Atlasa od stopnje Centaur in tovora. Slednja se na varni razdalji vžge in tovor spravi v parkirno orbito. Sledi osem minut potovanja v tej orbiti. Drugi vžig in delovanje stopnje Centaur traja dve minuti, nato sledi ločitev tovora ali satelita.
Pri izstreljevanju raket Atlas se lahko višja stopnja Centaur vžge ali vključi tudi več-
Celjski sejem s 60 milijoni tolarjev dobička
Celjski sejem je leto 2006 končal s približno 250 tisoč evri dobička in z nekaj več kot milijonov evrov prihodkov iz poslovanja. Direktor družbe Celjski sejem Franc Pan-gerl je povedal, da v letu 2007 zaradi bienalnih sejmov načrtujejo 4,2 milijona evrov prihodkov. Za prihodnja leta je napovedal tudi možnost širitve sejemske dejavnosti na jugovzhodne trge.
Poleg mednarodnega obrtnega sejma, ki bo 40. po vrsti, bo družba letos pripravila še sejme Flora in Poroka, Čebelarski posvet s prodajno razstavo, Forma tool in Plagkem, Graf&Pack, Livarstvo in Altermed.
Družba Celjski sejem, ki ima v slovenskem prostoru več kot 50-odstotni tržni delež, je lani organizirala 14 sejmov in več deset drugih prireditev, ki si jih je ogledalo več kot 350.000 ljudi. Za naložbe je podjetje lani namenilo nekaj več kot 417 tisoč evrov.
Machine Vision, Theory, Algorithms, Practicalities
E. R. Davies
Avtor v knjigi Machine Vision (»strojni vid«) podrobno opiše teorijo, algoritme in praktične pristope pri uporabi strojnega vida in digitalizaciji slik. Knjiga obravnava različna zahtevnostna področja prepoznavanj opazovanih objektov - od najenostavnejših preko srednje zahtevnih prepoznavanj, kot so analize linij, krogov, lukenj ipd., do najzahtevnejših vrednotenj 3D-slik in analiz gibajočih se objektov. Davies v svoji knjigi sistematično predstavlja vse osnovne koncepte prepoznavanja slik, ki jih nato aplicira na različno zahtevne primere, predstavljene v zadnjem delu knjige na konkretnih praktičnih primerih. Knjiga je s svojimi več kot 900 stran-
mi dober pripomoček za vsakogar, ki se ukvarja s področjem strojnega vida ne glede na raven in zahtevnost uporabe posameznika - skoraj vsak bo zagotovo našel kaj zanimivega in uporabnega.
ISBN: 9780122060939 Založba: Morgan Kaufmann Publishers Inc,
US, Elsevier Leto izida: januar 2005, jezik: ANG Opis: trda vezava, 934 strani, 420 ilustracij Cena z vključenim 8,5 % DDV in dostavo v Sloveniji: 86,27 €/20.673,74 SIT Knjiga je dobavljiva v roku 4 tednov od dne potrditve naročila.
Grundlagen der Handhabungstechnik
Tehnika ravnanja z materialom je interdisciplinarno področje, ki tematsko združuje naprave za transport materiala med obdelovalnimi stroji in montažnimi mesti, dodajalne naprave, manipulatorje, industrijske robote in prijemala. Knjiga nudi hiter vpogled v strokovno področje ter bo bralcu zanesljiv in dober vodnik, ki v razumljivem jeziku in z obširnim slikovnim gradivom prikaže osnove, načela, delovanje, izbiranje in rešitve na področju tehnike, osrednjem za razvoj sodobnih in učinkovitih proizvodnih sistemov. Raznolikost svojstvenih zahtev uporabe se kaže v široki paleti različnih naprav, ki so v knjigi razložene postopoma, predstavljene in ocenjene pa so tudi možnosti njihove uporabe. Knjiga je namenjena študentom
strojništva na tehniških univerzah in visokih ter višjih strokovnih šolah, predvsem na smereh proizvodne avtomatizacije, mehatronike in robotike. V knjigi je veliko praktičnih primerov, zato jo lahko v roke vzamejo tudi inženirji v industriji.
ISBN: 9783446404731 Založba: Hanser Leto izida: julij 2006, jezik: NEM Opis: trda vezava, 348 strani, 412 črno-belih ilustracij, 13 tabel Cena z vključenim 8,5 % DDV in dostavo v Sloveniji: 35,36 €/8.473,67 SIT Knjiga je dobavljiva v roku 3 tednov od dne potrditve naročila.
Precision Injection Molding: Process, Materials, and Applications
Precision Injection Molding
dr. Reinhold Wimberger-Friedl dr. Jehuda Greener
Ena glavnih zahtev pri proizvodnji visokopreciznih izdelkov s postopkom brizganja je doseganje zelo ozkih toleranc, pogosto v mikronskem območju, in jih ohraniti v celotni dobi uporabnosti brizganega izdelka. Ker se veliko natančnih komponent uporablja za optične elektronske sisteme in naprave, je kontroliranje optičnih in električnih lastnosti nujno potrebno. Te zahteve narekujejo ponovni pregled konvencional-nega procesa brizganja, posebno pozornost pa je treba posvetiti vplivu teh lastnosti na izdelke. V knjigi so z različnih vidikov predstavljeni vplivi materiala, procesa, orodja in stroja na natančnost izdelkov. Posebne teme obravnavajo mehanizme dimenzijske stabilnosti brizganih izdelkov, modele za napoved zvijanja in
krčenja izdelkov, opis kristalizacije materialov, težave pri proizvodnji optičnih diskov in mikrobrizganje.
ISBN-13: 978-3-446-21670-9 Založba: Hanser Jezik: ANG Leto Izida: junij 2006 Opis: trda vezava, 328 strani, 160 črnobelih ilustracij, 8 barvnih ilustracij, 15 tabel Cena z vključenim 8,5 % DDV in dostavo v Sloveniji: 153,63 €/36.815,89 SIT Knjiga je dobavljiva v roku 3 tednov od dne potrditve naročila.
Engineering with Mathcad, Using Mathcad to Create and Organize your Engineering Calculations

tJfcf'
fl ENGINEERING!
J Mathcad
I
t
r &
Brent Maxfield
V knjigi je delo s programom Mathcad predstavljeno na principu gradnje od temeljev do strehe. Avtor, ki ima veliko izkušenj z uporabo programa Mathcad, pri reševanju inženirskih problemih predstavlja funkcije in možnosti orodja ter njegovo uporabo pri različnih izračunih in preračunih. S pristopom korak za korakom bo v pomoč tako izkušenim inženirjem kot tudi študentom, ki pri svojem delu uporabljajo izračune.
Knjiga je razdeljena na štiri poglavja. V njih avtor opiše osnove programskega paketa Mathcad, ki so potrebne za nadaljnje delo, uporabo osnovnih funkcij, pripravo grafov in osnove enostavnega logičnega programiranja. Sledi opis naprednejših in bolj kompleksnih funkcij. Zadnji del pa je namenjen izdelavi
in organizaciji inženirskih izračunov in preračunov z Mathcadom. Na zgoščenki, ki je priložena knjigi, so vsi primeri, ki jih avtor opisuje v knjigi. Primerov iz priročnika ni treba prepisovati in se jih lahko uporabi pri lastnih izračunih.
ISBN: 9780750667029 Založba: Butterworth Heinemann, Elsevier
Jezik: ANG Leto izida: oktober 2006 Opis: mehka vezava, 512 strani, 500 ilustracij Cena z vključenim 8,5 % DDV in dostavo v Sloveniji: 43,70 €/10.472,27 SIT Knjiga je dobavljiva v roku 4 tednov od dne potrditve naročila.
Vse zgoraj predstavljene knjige lahko naročite:
Knjigarna Lux Libris, Trg Osvobodilne fronte 13 A, 1000 Ljubljana
(nasproti glavne avtobusne postaje, v pasaži za podhodom) Telefon: 01/232-20-26, faks: 01/232-10-66l, GSM: 041/30 80 20 E-pošta: info@luxlibris.com, splet: www.luxlibris.com
Prinašamo inovacije za prihodnost Pridružite se Doosan Infracore.

We create the optimal wt? id.
Doosan je najstarejša korporacija v J. Koreji in hkrati tudi ena najbolj dinamičnih in kreativnih. Pred kratkim je kupilo Daewoo Heavy Industries & Machinery. 109 let inovacij in prilagajanja hitrospreminjajočemu poslovnemu okolju nas bo pripeljalo do vodilnega proizvajalca na globalnem trgu.
BTS Company d.o.o.
Bratislavska 5 1000 Ljubljana
Tel.: 01 58 41 465 Fax: 01 52 49 260
stroji@bts-company.si www.bts-company.si
Doosan Infracore
Učinki standarda kakovosti ISO: od managementa kakovosti do poslovnega modela
Franka Piskar in Slavko Dolinšek
Organizacije danes delujejo na globalnem trgu. Prostega pretoka blaga ni več mogoče zajeziti z različnimi ovirami ali zaščitnimi carinami. Odjemalci imajo vse večjo izbiro, s tem pa postajajo občutljivejši in zahtevnejši, zato želijo vedno nove in boljše proizvode. Osnova za konkurenčno prednost organizacij na takem trgu je lahko: certifikat kakovosti ISO, stroški, hitrost dostave, čas od razvoja do ponudbe proizvoda na trgu, najnovejše tehnologije.
Osnovno vprašanje monografije je, kolikšni so učinki pridobljenih certifikatov kakovosti ISO in predvsem samih prizadevanj za njihovo pridobitev. Drugič, ali so ti certifikati predvsem osnova za izboljševanje in le delno samo izboljševanje, ali dejansko in v kolikšni meri v »certificiranih« organizacijah nastaja proces nenehnega izboljševanja.
Temeljni namen raziskave je prispevati k večji uspešnosti in tekmovalnosti slovenskih organizacij na trgu ter vplivati na organizacije, ki še nimajo certifikata. Raziskava je namenjena tudi utemeljitvi potrebe po izboljševanju in spreminjanju po pridobitvi certifikata. Predmet preučevanja so učinki in uspešnost po pridobitvi certifikata ter dejavnosti, ki potekajo v organizacijah po pridobitvi.
Založnik: Fakulteta za management Koper
www.zalozba.fm-kp.si
Obseg: 240 strani
Format: 156 x 234mm
Leto izdaje: oktober 2005
ISBN 961-6573-47-0
ISPITIVANJE METALNIH MATERIJALA, mehanička i tehnološka ispitivanja
Ivan Vitez, Mirsada Oruč, Raza Sunulahpašić
Univerzitet u Zenici, Fakulteta za metalurgiju i materiale
Knjiga obravnava mehanske in tehnološke preiskovalne metode za kovinske materiale. Razdeljena je na štiri glavna poglavja, ki opisujejo kratko zgodovino razvoja preiskovalnih metod, vrste in namen preiskav, mehanske in tehnološke preiskave. Najobsežnejše poglavje o mehanskih preiskavah je razdeljeno na podpoglavja o statičnih in dinamičnih preiskavah, trajnih mirujočih preizkusih in meritvah trdot. Vsako podpoglavje obravnava najpomembnejše preizkuse, kot so natezni preizkus, tlačni preizkus, torzijski preizkus, strižni preizkus, upogibni preizkus, udarni zarezni preizkus, preizkus lomne žilavosti, trajni nihajni preizkusi in vsi preizkusi trdot. Vsebine so sistematično razdeljene na opis strojev in preizkušancev, standardizacijo ter razlago merilnih veličin. Ponašanje materiala med preizkušanjem in izmerjene lastnosti materialov so delno razloženi tudi z vidika fizikalne metalurgije. Posebno pozornost so avtorji namenili oznakam in enotam merilnih veličin, ki so usklajene s standardi EN in ISO. V četrtem poglavju so opisani najpogosteje uporabljeni tehnološki preizkusi: upogibni tehnološki preizkus, izmenični pregibni preizkus, preizkus globokega vleka in preizkusi za različne izdelke, kot so žice in cevi.
Knjiga je predvsem učbenik za študente dodiplomskega študija tehniških smeri. Obenem je tudi koristen pripomoček za vse strokovnjake, ki se ukvarjajo s problematiko preiskav kovinskih materialov. Knjiga je bila izdana leta 2006. Ima 191 strani, 137 slik in 40 literaturnih virov, napisana pa je v hrvaškem jeziku. Prvi avtor knjige prof. dr. Ivan Vitez je predstojnik katedre za materiale in tribologijo na strojni fakulteti v Slavonskem Brodu. Izdajatelj knjige je Fakulteta za metalurgijo in materiale v Zenici.
Recenzent: prof. dr. Anton SMOLEJ
Več informacij o knjigi lahko dobite na uredništvu revije ali po elektronski pošti: info@irt3000.si

Naročite!
VSAK
NAROČNIK
PREJME:
• majico & trak
- telefonsko 01/600 3000 po telefaksu 01/600 3001
- preko spletne strani www.irt3000.si - e-mail naročilo narocilo@irt3000.si
Revija IRT3000
Zasavska cesta 95,1231 Ljubljana-Črnuče
V naslednji številki preberite
Intervju: Silvia Güllsdorf, višji vodja za vpeljevanje deljenih tehnologij
Silvia Güllsdorf je kariero pri Volvu začela pred desetletji kot delavka za proizvodnim trakom. S pridnostjo, sposobnostjo in izobraževanjem je postopno napredovala od delavske nadzornice, prek poslovne direktorice modela Volvo S80, do povezovanja in podpore pri vpeljevanju deljenih tehnologij znamk Land Rover, Volvo in Ford Evropa v proizvodnjo. S Slovenko na visokem položaju v Volvu se bomo pogovarjali o tehnologiji, inovativnosti, razvoju in oblikovanju avtomobilov, trenutnem položaju in prihodnosti Volva ter ne nazadnje o njej in njeni karieri v omenjenem avtomobilskem podjetju.
Tematski sklop:
Gradniki uspeha visokotehnoloških podjetij
Uporabno strokovno znanje, inovativnost, intenzivno povezovanje in ustrezna komunikacija so gradniki uspeha visokotehnoloških podjetij. Kako torej zaposlovati in pritegniti v podjetje visoko-usposobljen tehnični kader? Kako biti drugačen in boljši oz. inovativen? Kako vzpostavljati sodelovanje znanstvene in gospodarske sfere v skupnih projektih? Kako učinkovito komunicirati z mediji na področju znanosti in tehnološkega razvoja? Omenjene teme bodo rdeča nit Festivala inovativnosti - FIN 2007, ki ga bo Javna agencija za tehnološki razvoj RS organizirala 15. maja 2007.
Av tom Iz oči
omatizacija in informatizacija: v oči s sodobnimi tehnologijami
fIn
Festival inovativnosti

Tehnološka agencija Slovenije Slovenian Technology Agency
Nekovine:
Najpogostejše napake pri predelavi termoplastov s tehnologijo brizganja - »posedenost«
Pogosta napaka na brizganih kosih je tudi posedenost izdelka na nekaterih mestih. V kratkem članku bomo predstavili vzroke za nastanek in ukrepe za preprečevanje te napake. V rubriki, kjer predstavljamo termoplaste, se bomo tokrat osredotočili na skupino po-liamidov. Pri tehničnih zahtevah za termoplastični material pa bomo pisali o skrčku in težavah, povezanih z njim.
Napredne tehnologije
Tipala tisočkrat boljša od človeških čutil
V bližnji prihodnosti bodo tipala, še posebno elektromehanska (MEMS), vgrajevali vsepovsod. Miniaturni senzorji, pomešani med barve na stenah, bodo nadzirali pogoje v notranjosti stavb. Optični senzorji bodo identificirali napake na nanometrski ravni in omogočali navidezen »3D-let« skozi industrijske komponente. Senzorji v razžarjenem središču plinske turbine bodo merili vrtenje lopatic. Biotipala bodo hitro izvajala teste in odkrivala nevarne bolezni. Senzorji v mobilnih telefonih bodo testirali prisotnost alkohola v dahu ali opozarjali na uhajanje plinov iz cevi. Vgrajena tipala za plin bodo vohala gume, sode in celo vinske kleti. Elektronska tipala bodo samodejno povezovala omrežja, izmenjevala podatke in nadzirala elektronski promet. V prihodnosti se bodo tipala začela odkrivati tudi med sabo in oblikovati senzorske mreže.
«a
naročilnica
□	DA, naročam se na celoletno
naročnino na revijo IRT3000 po ceni 4 € za izvod. 15 % popust (fakultete, šole, študenti, dijaki)
□	DA, naročam brezplačni ogledni
izvod revije IRT3000.
□	DA, naročam se na e-novice.
Prosimo označite velikost majice, ki jo želite:
Ime in Priimek
Podjetje
Ulica in hišna št.
Poštna št.
Tel.
E-pošta
Davčna st.

inovacije azvoj ehnologije
Kraj
Faks
Student / dijak
Ljudje jo imajo radi.
Naša nova ploščica ne vrti samo jeklo do popolnega uspeha, temveč ji je uspelo spremeniti tudi miselnost ljudi. To nas sploh ne preseneča. Kot prvi primer nove generacije Sandvik - ovih ploščic, je enostavno superiorna v primerjavi z lastnostmi, ki smo jih poznali doslej:
Je hitrejša. Zanesljivejša. Bolj predvidljiva.Vzdržljivejša. Še več, je zelo vsestranska, bolj kot katerakoli ploščica na tržišču.
Tehnološki preboj pa vsekakor ni enostaven. Je rezultat trdega dela in brezkompromisne volje.
To pa imajo ljudje radi.
SANDVIK
Coromarrt
Your Productivity Partner
Tel: 01 / 58 41 400 Fax: 01 / 52 49 224
MOR/SEiKi
THE MACHINETOOL COMPANY
NMV50
Puma 24a
Bratislavska 5
Zagrebška 20
Tel: 02/46 00 300 Fax: 02/46 00 306
MORf ŠHKI
THE MACHINE TOOL COMPANY Doosan Infracore
Kawasaki Robot Sodick
DÒ$LL
pegasTgonm
SCRR 'rC
♦ SUMITOMO ELECTRIC
M
cm
professional quality
Mitutoya
NIKKEN
IDANDREA
^^ TECNOMAGNETE*
PFERD
w.v///
Z UMOR
f/HnZETji
Mis
TA