Boja mavrica.
Po velikej nevihti se je na nebu prikazala prekrasna boja mavrica. Ja-nezek je ravno skoz okno gledal in ber veselo zavpije: ,,Tako lepih barv e nikoli nisetn videl! Kako udno se tam pvi starej verbi iz visoine spuajo na zemljo! Gotovo se vsi listeki na drevesu svetijo od prelepib. barv. Hitro gr&n tje, da si jih veliko naberem iu svoje koljke njimi napolnim." ,
Pri teh besedah skoi in dirja k staremu drevesu. Ali kako se zavzame, ko ni druzega ne vidi nego le de. Ves moker se verne domu in pripo-veduje svojemu oetu celo dogodbo.
Oe se nasmejejo in rek<5: ,,Te barve Ijubi moj, se ne morejo spraviti v nikakorue koljke; nara se le dozdeva, da so deevne kapljice pobarvane, a to stori solnce, ktero je obseva. Tako je, ljubek moj, tudi s slavo tega sveta; zdf se nara, da je nekaj, pa je le prazna senca.
Svitloba na^-te ne goljfa, Ki prave radosti ne da.
________ (Po K. midu .)
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si