List 14
Gospodarske stvari.
Pomanjkanje slame, — njega nasledki,
in kako mu v okom priti.
Pomanjkanje slame pripravi gospodarje mnogokrat v hude zadrege. Najbolj pa trpi živinoreja, če gospodar slame nima. Ce slama tudi za krmo živinsko nima posebno velike vrednosti, zaleže vendar za reza-nico veliko. Dokler ima gospodar le še nekoliko slame, raji jo privošči ži^vini za rezanico , kakor da bi ž njo živini nasteljal. Ce pa živini nastelje primanjkuje, leži na trdem in mrzlem; še huje je pa, ako živina mora na golih tleh , v blatu in mokroti lež&ti. Da se po vsem tem živina ne more dobro rediti, krave ne dobro molzti itd., razume se samo po sebi. Vrb tega pa pritisnejo še mnogotere bolezni iz prehlajeoja in posebno še bolezni na parkljih. Tudi mlada še sesajoča živina začenja bolehati, če matere morajo živeti v navedenih okoliščinah.
Tudi poljedelstvo trpi posredno zarad pomanjkanja slame. Ce slame manjka, manjka tudi nastelje, in če nastelje ni, ni gnoja, — gnoj pa je glavni steber poljedelstva.
Ce tudi se namesti slame rabijo druge reči za na-steljo, gre vendar slami prednost pred vsako drugo nasteljo. Da je namreč zemlja rodovitna, ne zadostuje samo, da zemlja dobiva stvari, ki imajo dušca (gnjilca), kalija, fosforove kisline in drugih za razvoj rastlinstva neobhodno potrebnih redilnih sn6v v sebi, ampak zemlja mora biti tudi vezalna in pa taka, da se mokrote napiva in jo skozi spušča , da zrak in gorkoto v-se srka, na kratko rečeno, dobra tla za veselo rast poljske posetve. Poglaviten pomoček pa, narediti prav dobro zemljo, je hlevni gnoj. Nobeno drugo gnojilo ne more popolnoma nadomestiti hlevnega gnoja. Črna prst (humus^, ki se naredi, kedar sprstenijo slama in druge rastlinske stvari, je v stanu zemljišču nakloniti vse gori navedene potrebne lastnosti.
Ce se tedaj pripoznava velika vrednost hlevnega gnoja, ni težko uganiti, zakaj so kmetijstvu jako neugodne letine take, v katerih se zaporedoma malo slame pridela.
Po vsem tem sedaj nastane vprašanje: kako navedenim neugodnostim najbolje v okom priti, in kako zemlji po drugi poti rodovitne črne prsti pridobiti?
Ce ima gospodar gozdno steljo, pomaga si ž njo kolikor toliko. Da pa rast lesd v gozdu škodo trpi, če se mu jemlje gnoj , ki si ga sam z listjem svojim nareja, tega dokazovati pač ni treba nobenemu umnemu gospodarju. V sili pa vendar gospodar mora seči po gozdni stelji, kajti manjša škoda, katero zato trpf stelje oropan gozd, se pobota z večim dobičkom, ki se nakloni polju.
Tudi druga gnojila, kakor na pr. žaganje, pezdirje, čreslo itd.   se mnogokrat rabijo za nadomestilo slame.
Al še neka druga stvar je , katere se kmetovalci, če tudi bi nekaterim prav lahko mogoče bilo, ne poslužujejo tako , kakor bi mogli in mogli na svojo veliko korist.    In to je šota (Torf).
S6ta je v črno prst spremenjena rastlinska substanca; ona je prav tisti razkroj že doživela, se ve da na drugačni način — namreč pod zemljo v vodi — kakor ga doživi slame gnoj na polji; zato so pa tudi šotne lastnosti nekoliko drugačne. Šota je kisla črna prst; v zemlji se razkroji le počasi in rasti poljske posetve ne tekne tako, kakor jej tekne črna prst, ki se je naredila iz slamnatega gnoja, — al, kar š6ti samo po sebi v tem oziru manjka, to se boljša, če se šote gospodar poslužuje za nasteljo. Ko namreč zgnjijeta in se sprstenita scavnica in blato živinsko, katerih se navzame stelja, naredijo se amonjdk in druge 1 u g a s t e stvari, ki se združijo s šotnimi kislinami, s tem pa postane šota vsa drugačna in poprej kisla šotna prst izgubi potem to lastnost in postane bolj rodovitna zato, ker zemlji, čeravno jej ne dd toliko kalija in fosforove kisline, jej pa dd dušca še več, kakor ga jej dd slama.
O tem tedaj , da stelja ima namen , scavnico in blato živinsko v se jemati in to oboje iz hleva na polje spravljati, služi dobro suha šota gospodarjem prav tako kakor slama, kajti ona se napije gnojnice in gnoja živinskega ravno tako kakor slama. Kar pa se tiče tega, da ima živina čedno in mehko posteljo v hlevu, se pač šotna stelja ne more meriti s slamnato steljo, — al to se dd popraviti s tem, da se čez šotno steljo nastelje malo slame, ki se čez dan, ko živina ne leži, spod živine vzeti more, da se jej po noči zopet nastelje. Se enkrat pa ponavljamo, da šota, ki se za nasteljo rabi, mora dobro suha biti.
Šotni gnoj se izvrstno dobro prileze vsakoršni zemlji.
Naj v priporočilo šotne stelje povemo še to, kar neki nemšk gospodar, ki si je ž njo poprej malo rodo-
vitno peščeno zemljišče sijajno zboljšal, na njeno hvalo piše takole: „Dokler bodo kmetovalci s samim hlev-nim gnojem zadovoljni in bodo zanemarjali šoto in lapor, ki ju včasih pred nosom imajo, ter ne bodo gospodarili po znanstvenih načelih, ki jih je skušnja potrdila, ostalo bode njihovo gospodarstvo na veke tako, kakor je bilo pred potopom svetd — starokopitno in — BLi'omaško."
• „Novice" 80 že večkrat povzdignile glas za šotno steljo; povzdignejo ga danes zopet z željo, naj bi njih gUi — kjer imajo kmetovalci tega zaklada obilo pred f]a§fboj ali nedaleč od sebe — ne bil glas vpijočega v puščavi! Kdor ostane gluh dobrim svetom, sam je kriv, če ostane, kakor gori navedeni skušeni gospodar trdi — siromak.
106