NOVI TEDNIK Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič ST. 26 - LETO 51 - CEUE, 27.6.1996 - CENA 250 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic Doma je najlepše Koletna akcija Novega tednika - vsak teden nagradni kviz in predstavitve turističnih prireditev in m ^ zanimivosti na celjskem območiu. Stran 9. trn Ubijanje na obroke Nevzdržne razmere ob magistralki v Veliki Pirešici. Stran 5. TEMA TEDNA Poletni vrt - kje in kako do najcenejše opreme za domači vrt. Stran 20. ŠPORT Darko Klarič: "Sanje so predrage". Stran 14. KRONIKA Pet let zapora za poskus umora matere. Stran 33. GLASBA Ulični jazz festival pod streho. Stran 31. PREJELI SMO Našli črno skrinjico Zlatarne. Stran 22. Abrahamov splet p: Ob življenjskem še delovni, glasbeni in športni jubilej Janeza Goršiča. Reportaža na strani 16. 2 DOGODKI NOVI TEDNIK KOMENTAR T| Skupaj? Skupaj! Država Slovenija je prazno- vala 5. rojstni dan. Spomin na negotove dni osamosvajanja, ki so enkrat za spremembo združili vse Slovence, je znova oživel - državljani pa smo imeli priložnost, da v mislih podoži- vimo dneve, ki se nam zdijo odmaknjeni, a so vendarle mladi borih pet let. Slovenci smo tretjo prilož- nost, ki se nam je v tem stolet- ju ponujala, znali in zmogli izkoristiti za oblikovanje last- ne države - ta država pa se zdaj, po petih letih, na maja- vih nogah in s trmo predšol- skega otroka otepa z vsemi mo- gočimi težavami in dilemami. Naj se še toliko čudimo in v posameznih primerih celo zgražamo, Slovenija je očitno ubrala za človeka običajno pot odraščanja in v tej veri lahko upamo, da bo po prebrodenih pubertetniških težavah vendar- le odrasla v močno, zdravo in pokončno skupnost. Mlada slovenska demokra- cija petletnico svoje državnosti praznuje v volilnem letu, sled- nje pa se čedalje bolj odraža. Dan državnosti, ki bi po mo- jem prepričanju vendarle mo- ral miniti v veseličnem razpo- loženju, smo na državni ravni na predvečer praznika še zmo- gli enotno proslaviti s slavnost- no akademijo, za množično praznovanje pa so se že napo- vedali zapleti. Izstopi iz čast- nega odbora praznovanja, ne- strinjanje z njegovim koncep- tom in podobno, so dali sluti- ti, da smo Slovenci na različ- nih bregovih. V Celju smo dan državnosti obeležili s slovesnostjo v gleda- liški dvorani. Veselično rajanje na Glavnem trgu iz prejšnjih let so organizatorji dvignili na višjo kulturno raven, program prireditve, ki je sprva vključe- val le nastop slovenskih knji- ževnikov in orkestra Akord, pa v zadnjem hipu razširili še z oktetom Studenček ter harmo- nikarjem in citrarjem, da je vsaj državna himna v gledališ- ki dvorani ubrano izvenela. Prisluhnilo pa ji je le kakšnih 100 ljudi - veliko premalo, da bi lahko 5. rojstni dan države v mestu ob Savinji veselo praz- novali. In na praznično jutro je v mestu plapolalo veliko pre- malo zastav, da bi lahko vsaj sam praznik veselo preživeli. Zato je tudi kaj malo razlo- gov, da bi zaupali v misel »sku- paj bomo mnogo dosegli, posa- mično le malo«, ki se je kot rdeča nit vlekla ob celjskem praznovanju. In veliko, veliko premalo, da bi lahko pritrdili celjskemu županu Jožetu Zimš- ku, ki je Celjanom ob prazniku zaželel, naj bomo v vsakem trenutku najprej Celjani in Slo- venci, šele zatem pa ljudje raz- ličnih ideoloških prepričanj in pripadniki različnih strank. Bomo znali in zmogli spet stopiti skupaj? Upam, saj smo Slovenci ob vstopanju v Evropo na nek način spet na preizkuš- nji, morda nič manj usodni kot pred petimi leti! IVANA STAMEJČIČ Nova pasova od Konjic do Dramelj Danes ob 11. uri bodo predstavniki Darsa ter ministrstva za promet in zveze slovesno odprli dograjeno polovico avtoce- ste na odseku Slovenske Konjice-Dramlje, predor Golo rebro ter novozgrajene viadukte Slatina, Skedenj I in Skedenj II. Otvoritvena slovesnost bo na novem delu avtoceste za pri- ključkom Dramlje. Promet po novi cesti bo stekel okoli 13. ure, hkrati z otvoritvijo novih pasov dela slovenike pa bodo zaprli stare in. jih, skupaj s starim predorom Golo rebro, temeljito obnoviU. Cesta bo v celoti odprta kot nov del avtoceste Hoče-Arja vas predvidoma oktobra. Zvonovi za praznik V Zrečah odprli tržnico in posvetili križ, v Zlokovi blagoslovili obnovljeno cerkev v občini Zreče so pred dne- vom državnosti slovesno za- ključili več mesecev trajajo- če delo pri izgradnji nove trž- nice in obnovi cerkve svete- ga Martina v Zlakovi, kjer je bila v nedeljo osrednja prire- ditev ob zaključku del in dnevu državnosti. Nov poslovno-trgovski cen- ter, tržnica Zreče, je zaživela že v soboto zjutraj, ko so se na njej zbrali prvi prodajalci in obiskovalci. Tokrat je bila po- nudba seveda nekaj posebne- ga, saj so skušali predstaviti vse najboljše, kar pridelajo in znajo narediti. Verjetno pa se tudi za prihodnost novega ob- jekta (80 odstotkov poslovnih prostorov je že prodanih) ni bati. Tržnico je slovesno odprl zreški župan Jože Košir, bla- goslovil pa zreški župnik An- ton Pačnik. Poskrbeli pa so tudi za dober kulturni pro- gram. Po odprtju tržnice so se številni občani in gostje zbrali še v parku Term, kjer so pri vilah v čast papeževega obiska v Sloveniji postavili zanimiv križ. Tudi tega so v soboto blagoslovili. Prireditve pri cerkvi sv. Martina v Zlakovi so se priče- le že v petek, ko so sprejeli in potem stražili tri nove zvono- ve. Največji med njimi tehta 700 kilogramov, preostala dva pa 350 in 220 kilogramov. Osrednja slovesnost ob za- ključku obnove cerkve pa je bila v nedeljo popoldne. Cer- kev so obnavljali v sodelova- nju z mariborskim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine že od srede marca. Velik del je opravilo krovstvo in tesarstvo Ivana Podgrajš- ka, cerkvenega ključarja, ki je na slovesnosti, poleg zreškega župana Jožeta Koširja, tudi spregovoril o opravljenem de- lu. Zamenjati je bilo potrebno les v ostrešju in na novo pre- kriti večino s škriljem krite strehe. Pri obnavljanju zuna- nje fasade pa so odkrili posli- kave, ki dokazujejo, da je zla- kovška cerkev približno dve- sto let starejša, kot so menili prej. Gotska cerkvica naj bi tako nastala v 15. stoletju, kasneje pa so jo seveda širili in dozidavah. Med posebno- sti cerkvice sodijo poslikave, ki na štirinajstih slikah upo- dabljajo Jožefinski križev pot. Denar za obnovo, vred- no približno 4 milijone tolar- jev, so zbrah župnijski urad, številni farani in domača pod- jetja. Za osrednjo slovesnost so poleg svete maše in blagoslo- vitve obnovljene cerkve in zvonov pripravili še pester kulturni program. PRIMOŽ POKLIC Verske obrede pri cerkvi svetega Martina je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger, kije skupno s konjiškim arhidiako- nom Ivanom Pajkom in zreškim župnikom Antonom Pučni- kom cerkev in zvonove tudi blagoslovil. Veselje na mostu Z več kot devetmesečno zamudo, ki ji je botrovalo zlasti pomanjkanje denarja, bodo prihodnji mesec v Laškem odprli nov most čez Savinjo. Slovesnost bo IL julija, vrvico pa bo prerezal podpredsednik vlade Janko Deželak. Most je že končan in ga bo danes ocenila komisija za tehnične preglede, jutri pa bo na njem tudi likof, ki ga za Gradisove delavce in za vse ostale, ki so kakorkoli sodelovali pri gradnji, pripravljajo krajani naselja Jagoče. JI PO DRŽAVI Dan državnosti UUBUANA, 24. junija - Pred dnevom državnosti sta predsednik Milan Kučan in premier dr. Janez Drnovšek pripravila novinarski konfe- renci, na katerih sta govorila o petletnem delovanju drža- ve in odgovarjala na vpraša- nja tujih novinarjev. Pred- sednik Kučan pa je pripravil sprejem za 18 otrok žrtev vojne za Slovenijo, ki jim bo država finančno pomagala pri šolanju. Na predvečer praznika je bila v Ljubljani maša za do- movino, ki jo je daroval ljub- ljanski nadškcf dr. Alojzij Šuštar. V Cankarjevem do- mu pa so pripravili slovesno akademijo, na kateri je govo- ril dr. Janez Drnovšek, ki je poudaril, da sta akt o osa- mosvojitvi in prehojenih pet let neprecenljivi izkušnji, razlog za samozavest in za trden pogled v prihodnost. Akademije so se udeležili vsi pomembnejši politiki, saj program ni bil sporen tako kot pri torkovi večerni pro- slavi na Trgu republike z na- slovom Slavolok peti obletni- ci osamosvojitve Republike Slovenije - Kons 5, zaradi katere so protestirali štirje člani častnega odbora, ki se niso strinjali z naslovom pri- reditve, povzetem po pesmi Srečka Kosovela. Državni zbor in državni svet sta se na praznični dan sestala na slavnostnih sejah. Vsaj minimalna plača UUBUANA, 19. junija (Večer) - Državni zbor je sprejel zakon o izvajanju so- cialnega sporazuma, katere- ga cilj je zagotoviti izvajanje dogovorjene politike plač in izplačilo najmanj minimalne plače vsakemu zaposlene- mu, ki dela poln delovni čas. Predlog so poslanci dopolnili tako, da bodo do regresa 102 tisoč tolarjev bruto upraviče- ni tudi zaposleni v negospo- darstvu, če njihova mesečna bruto plača od aprila do juni- ja letos ne presega 110 tisoča- kov. Znižali so tudi sankcije za delodajalce in odgovorne delavce, ki bodo izplačevali plače in regrese v nasprotju z zakonom. Razpisati vse referendume UUBUANA, 20. junija (Večer) - Odločitev državne- ga zbora, da konec meseca pripravi le referendum o rah- li spremembi veljavnega vo- lilnega sistema, kar je zahte- vala skupina povečini koali- cijskih poslancev, je ustavno sodišče razveljavilo, češ da so kršen načela pravne drža- ve in načelo enakosti pred zakonom. Ustavno sodišče je državnemu zboru naložilo, da mora takoj razpisati vse tri zahtevane referendume o volilnem sistemu - tudi refe- renduma, ki sta ju zahtevala državni svet (za kombiniran volilni sistem) in SDS z veČ kot 40 tisoč podpisi (za ve- činski volilni sistem). V torek, 2. julija ob 8. uri, bo v prostorih velike dvorane Narodnega doma, na Tr^u Celjskih knezov 9,22. seja občinskega sveta Mestne občine Celje. Na seji bodo pod točko 3 - obravnavali poročilo o realizaciji sklepov Občinskega sveta od 31.1.1995 do 20.6.1996 in potrditev zapisnikov 20. in 21. seje; pod točko 4 - odgovori na vprašanja, pobude in predloge (pregled delno rešenih in odprtin vprašanj ter pobud članov ObčinsKega sveta Mestne občine Celje v obdobju od januarja 1995 do 31. maja 1996) ter nova vprašanja, pobude in predloge; pod točko 5 - predlogi komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade - a) ureditev pogodb o zaposlitvi za direktorje javnih zavodov, ki jih imenuje občinski svet Mestne občine Celje; b) imenovanje ravnatelja Zgodovin- skega arhiva Celje; c) imenovanje direktorja Osrednje knjižnice Celje; d) imenovanje ravnatelja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje; e) imenovanje predstavnika Mestne občine Celje v svet Srednje trgovske šole Celje; f) imenovanje predstavnika Mestne občine Celje v svet Dijaškega doma Celje; g) imenovanje začasne strokovne komisije za podelitev priznanj Mestne občine Celje na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju in h) seznam predstavnikov ustanovitelja v svetih javnih zavodov v Mestni občini Celje; pod točko 6 - odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Začret (druga obravnava); pod točko 7 - odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Staro mestno jedro (druga obravnava), pod točko 8 - a) predlog stališč na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Osenca-Severno Zvodno, b) odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Stegujev-Habjanov hrib in za območje Osenca- Severno Zvodno (prva obravnava); pod točko 9 - sklep o zadržanju objave Odloka o proračunu Mestne občine Celje za leto 1996; pod točko 10 - a) potrditev zaključnega računa Sklada za razvoj obrti in podjetništva Mestne občine Celje za leto 1995, b) potrditev programa dela in finančne- ga plana Sklada za razvoj obrti in podjetništva Mestne občine Celje za leto 1996; pod točko 11 - poročilo o neplačnikih najemnine za poslovne prostore, ki so v upravljanju Stanovanjskega sklada Mestne občine Celje; pod točko 12 - odlok o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb na področju gospodarjenja z javnimi objekti v Mestni občini Celje (druga obravnava); pod točko 13 - odlok o organiziranosti in izvajanju lokalne javne službe za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka na območju Mestne občine Celje (druga obravnava); pod točko 14 - odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Celje (druga obravnava); pod točko 15 - odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Mestni občini Celje (druga obravnava); pod točko 16 - prenos poslovno nepotrebnega premoženja JP Komunala Celje na tri nova javna podjetja; pod točko 17 - zapiranje kamnoloma v Pečovniku; pod točko 18 - informacija o položaju, specifični problematiki in potrebnih razvojnih vizijah celjskega gospodarstva ter pod točko 19 - spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Celje (prva obravnava). Št. 26.-27. junij 1996 NOVI TEDNIK DOGODKI 3 Srečanje vojnih veteranov Slovenije Ob peti obletnici držav- nosti Republike Slovenije sta Območni odbor zveze vojnih veteranov Slovenije Žalec in Občina Žalec, pri- pravila srečanje udeležen- cev vojne za Slovenijo, ki je bilo zaradi slabega vreme- na v Domu krajanov na Go- milskem. Na srečanju je številnim udeležencev in gostom govo- ril Adi Vidmajer, ki je bil takrat poveljnik enot TO ob- čine Žalec in kasneje celot- nega celjskega območja. Go- voril je o zgodovini sloven- skega naroda, ki je znal kljub svoji majhnosti in večnim pritiskom obdržati svojo sa- mobitnost in ohraniti svoj je- zik. Tudi za Slovence je zgo- dovina do sedaj pomenila številne boje. Zadnji, odlo- čilni, je bil pred petimi leti, ko smo se Slovenci odločili samostojno gospodariti in si rezati kruh, ki si ga bomo sami zaslužili. Zelo drama- tična je bila odločitev, da orožja, ki bi ga po zveznem ukazu teritorialne enote mo- rale oddati, ne oddajo. Dejal je: »Odločitev, da orožja ne damo iz naših skladišč, je bila tako močna in enkratna, da se je v trenutku uresniči- la. Odgovor na našo odloči- tev je bil strašen pritisk in grožnje. Ker se je vse skupaj iz dneva v dan stopnjevalo, smo se v našem štabu in s pomočjo žalske policije od- ločili za akcijo pod geslom V noč. Tako smo preko noči orožje in niunicijo iz skladiš- ča TO premestili na kmetije med Andražem in Marija Re- ko...« in ob koncu »...od nek- daj sem bil prepričan, da smo majhen in trdoživ na- rod, ki živi svoje srečno in lepo življenje, med čudoviti- mi gorami, jezeri in polji ob koščku morja. Zal se danes ta slika srečnega naroda zr- cali drugačna. A bom vseeno ohranil prepričanje o dobrih ljudeh, ki si bodo s skupnimi močmi prizadevali za nadalj- nji razvoj naše lepe in edine domovine.« T. TAVČAR Kamen na kamen Ob občinskem prazniku v Vitanju prvič podelili priznanja - Slovesno odprli posodobljeno cesto Vitanje-Dolič s proslavo ob dnevu občin- skega praznika in dnevu dr- žavnosti so v torek v Vitanju zaokrožili letošnje že drugo praznovanje občinskega praznika. Na proslavi so pr- vič podelili občinska prizna- nja. Kdo jf luijliolj zashi/AMi iuvd zaslužnimi za delo in življenje v pretežno hriboviti občini, v kateri živi 2510 občanov, veči- noma kmetov, so odločili v ponedeljek na slovesni seji občinskega sveta, s katere so udeleženci krenili na obisk po vaških skupnostih in trški skupnosti Vitanje. Priznanja občine Vitanje so letos še sim- bolna, saj občina še nima od- loka o podeljevanju občinskih nagrad. Prejeli so jih: Franc Poklic za uspehe, ki jih je dosegel kot zborovodja in or- ganist, cerkveni pevski zbor, Adela Pačnik za delo v Rde- čem križu, Jože Hribernik za delo na področju lovstva, Bre- da Jakop za dosežke na po- dročju kulture, Slavko Krajnc za uspešno vodenje turistične- ga društva, ekipa malega no- gometa Vitanje L, ki je osvoji- la že 9 pokalov prvaka in Franc Iršič, predsednik šport- nega društva in vodja nogo- metne ekipe Vitanje II. Praznovanje občinskega praznika se je pričelo že v petek, 21. junija, z odprtjem zanimive likovne razstave v prostorih občine. Vitanjča- nom se je predstavil domačin, likovni pedagog na tamkajšnji osnovni šoli, Zlatko Prah. Ve- čina je prvič videla drugačen likovni izraz, kot so ga pri slikarju poznali doslej, saj je tokrat postavil na ogled zani- mive podobe iz Vitanja in oko- hce. Ob vrsti manjših kulturnih in športnih prireditev (nekate- re je tako kot drugod skazilo vreme), je izstopalo slovesno odprtje ceste Vitanje-Dolič. Pripravili so ga v soboto, kljub slabemu vremenu pa je po- memben dogodek, na katere- ga so čakali leta in leta (o tem je duhovito, v klenem dialek- tu, spregovoril domačin Slav- ko Vetrih) zbral precej ljudi. Čast, da prereže trak na cesti, je pripadla poslancu v držav- nem zboru Stanetu Frimu, ki si je (ob vrsti drugih) zavzeto prizadeval za dokončanje po- sodobitve te ceste. MBP Cesto Vitanje-Dolič je ob pestrem kulturnem programu slove- sno odprl poslanec Stane Frim ob pomoči župana sosednje občine Mislinja Mirka Grešovnika in vitanjskega župana Slavka Krajnca. Ustanovni zbor veteranov Prejšnji petek so se v Slo- venskih Konjicah zbrali čla- ni Združenja veteranov voj- ne za Slovenijo - Območnega združenja Slovenske Konji- ce na ustanovnem zboru in slovesno obeležili dan dr- žavnosti ter peto obletnico osamosvojitve Slovenije, Po uvodnem govoru pred- sednika inciativnega odbora . Antona Kolarja je spregovoril Franjo Marošek, ki je poudaril pomen treznih odločitev med vojno. Sonja Punčuh je opom- nila na mačehovski odnos dr- žave do vojnih veteranov, uvodni del pa je optimistično zaključil častni gost Stane Frim, ki je poudaril, da se nam ob tako zavzetih organizaci- jah ni treba bati prihodnosti. Ustanovni zbor je vodil predsednik območne organi- zacije Božidar Punčuh. Spre- jeU so pravilnik, program dela in poslovnik ustanovnega zbora. Razgiban kulturni pro- gram pa je pripravila Darinka Ivačič. Š.S. Bivši ministri v Nazarjaii Pretekli četrtek je v Delavskem domu v Nazarjah mozir- ska Območna organizacija Združene liste socialnih de- mokratov pripravila javno tribuno. Na njej so sodelovali bivši ministri dr. Maks Tajnikar, dr. Rado Bohinc in Rina Klinar, ki so govorih predvsem o drobnem gospodarstvu in politiki zaposlovanja. Gostje so komentirali zakone, ki jih pripravljajo v vladi, vlogo malega gospodarstva v spremenjeni lokalni samoupravi, spregovori- li o vzrokih, zakaj so predstavniki ZLSD zapustili vlado, veliko pozornosti pa so namenili tudi delu stranke. US Priznanja Slovensice vojsice Direktor regijske Uprave za obrambo Miro Trbovc je v ponedeljek v celjski vojašnici podelil priznanja ob Dnevu državnosti. Bronasto medaljo Slovenske vojske za izjemne zasluge, požrtvovalnost in prizadevnost pri krepitvi in uspehih Mini- strstva za obrambo za področje civilne obrambe so prejeU: Janko Franetič in Rudolf Kavzer iz Laškega, Radovan Kobil- šek, Franc Sinkovič in Milan Vrbovšek iz Šmarja pri Jelšah, Frančiška Lajh iz Šentjurja, Ema Medvešek, Janja Romih in Saša Toš iz Celja, Sonja Ramšak iz Žalca ter Darko But, Alojz Pačnik, Drago Rasperger in Andrej Stjepčevič iz Slovenskih Konjic. Listino za sodelovanje so za prispevek pri krepitvi in uspehih Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo prejeU: Karol Drofenik in Ivan Jug iz Šmarja pri Jelšah ter Marjan Berginc in Božidar Punčuh iz Slovenskih Konjic. JI PO SVETU OZN odpravil embargo V New Yorku je Varnostni svet (VS) OZN odpravil em- bargo na prodajo orožja v nekdanje jugoslovanske re- publike, torej tudi v Sloveni- jo. Za to se je odločil potem, ko mu je generalni sekretar ZN Gali poslal pismo, v kate- rem pravi, da so za to izpol- njeni vsi pogoji. Po odločitvi VS so iz Bruslja sporočili, da bodo ladje Nata in Zahodnoe- vropske unije zdaj prenehale izvajati nadzor v Jadranskem morju. Vendar pa pripravlje- nost na t.i. akcijo »ostra stra- ža« ostaja še naprej. Embargo na prodajo orožja je medna- rodna skupnost uvedla 25. septembra '91. Ves čas je predvsem bosanska , vlada zahtevala ukinitev embarga, da bi se Muslimani lahko pra- vično branili pred Srbi, ki so imeli zagotovljen dotok orož- ja. Vendar pa je mednarodna skupnost menila, da bi ukini- tev embarga lahko vojno sa- mo še razplamtela, predvsem pa, da bi bili pripadniki mo- drih Čelad s tem v nevarnosti. Zato so v BiH raje uvedli t.i. varnostna območja (Srebreni- ca, Žepa...), kjer naj bi Unpro- for varoval civiliste. Vendar pa je njegova nemoč pri tem po- četju diskreditirala celotno, večletno misijo Združenih na- rodov v Bosni. Gali spet kandidira Generalni sekretar OZN Ga- li je sporočil, da bo konec leta, ob izteku petletnega mandata na položaju šefa svetovne or- ganizacije, za ta položaj vno- vič kandidiral. ZDA so takoj sporočile, da se z odločitvijo 73-letnega egiptovskega di- plomata, s končano francosko Sorbono in letnim zaslužkom 286 tisoč dolarjev, ne strinja- jo, in ga zato ne bodo podpr- le. Washington meni, da je predvsem Gali odgovoren za katastrofo mirovne misije v Somaliji ter za dolg mirovni zastoj v Bosni. Verjetno se bo njihovi odločitvi pridružila tu- di Velika Britanija, medtem ko so ostale tri stalne članice VS (ki nominira kandidata) Fran- cija, Rusija in Kitajska, za zdaj na Galijevi strani. Kot more- bitne kandidatke za mesto ge- neralnega sekretarja OZN se omenjajo tudi irska predsed- nica Mary Robinson, norveš- ka premierka Gro Harlem Brundtland, visoka komisar- ka za begunce Sadako Ogata in nekdanja italijanska zuna- nja ministrica Susanna Ag- nelli, med moškimi pa poseb- ni Galijev odposlanec za BiH Kofi Anan. Nekateri so kandi- daturo že zanikali. EU popustila Britancem v Firencah je bil ob koncu italijanskega predsedovanja vrh EU, ki se ga je prvič kot pridružena Članica udeležila tudi Slovenija. Najpomem- bnejši sprejeti dokument dvodnevnega srečanje je ok- virni načrt za rešitev krize norih krav. Predvideva posto- pen umik embarga za izvoz govedi iz Velike Britanije in dopušča možnost, da lahko nečlanice unije po natančnem pregledu Evropske komisije uvažajo britansko goveje me- so za domačo rabo. EU je pri- zadetim britanskim govedo- rejcem odobrila še 200 milijo- nov (skupaj 850) ekujev po- moči. Premier Major je bil z vsem doseženim očitno zado- voljen, saj je dejal, da London ne bo več oviral dela unije. Udeleženci vrha so govorili tu- di o zaskrbljujoči brezposel- nosti v Evropi, vendar niso sprejeU nobenega ukrepa. Sprejeli pa so posebno dekla- racijo o nekdanji Jugoslavi- ji V njej so. ugodno ocenili izvajanje daytonskega spora- zuma, poudarili, da je po- membno, da se volitve v BiH res izvedejo 14. septembra in zahtevali, da se vodja bosan- skih Srbov Radovan Karadžič umakne s politične scene. Rošade v ruskem vrhu Drugi krog predsedniških volitev v Rusiji bo 3. julija, je sklenila osrednja ruska volil- na komisija. Medtem se roša- de v ruskem vrhu nadaljujejo. Potem, ko je predsednik Jel- cin najprej odstavil obram- bnega ministra Gračova in za sekretarja Sveta za varnost imenoval generala Lebeda (3. na voUtvah!), je zdaj odstavil še tri pomembne može v sa- mem kremeljskem vrhu: šefa svoje varnostne službe Korža- kova, prvega podpredsednika vlade Soskoveca in šefa zvez- ne varnostne službe Barzuko- va. Odstavljeni minister Gra- čov bo po kratkem »počitku« verjetno poslan v Bruselj, za ruskega predstavnika pri Na- tu. Medtem pa so v javnost pricurljale novice, da so nje- govi privrženci pripravljali neuspel državni udar. Kršitve človekovih pravic Mednarodna organizacija Aranesty International, ki se bori za spoštovanje človeko- vih pravic, je izdala poročilo za leto 95, v katerem navaja 146 držav kršiteljic in najpo- gostejše kršitve. Med temi dr- žavami Slovenija ni navede- na. V Evropi so bih tako lani največji vir kršitev človeko- vih pravic na množični ravni spopadi v BiH. Al opozarja, da kršiteljice niso samo drža- ve, ki sodelujejo v neposred- nih spopadih, temveč tudi ti- ste, ki sprtim stranem proda- jajo orožje. Največje število beguncev in razseljenih oseb (kar 8 milijonov in pol) je zato v Afriki, predvsem v Ruandi in Burundiju, kar je posledica plemenskih spopadov. Na čr- nem seznamu so tudi ZDA, v glavnem zaradi vse večjega števila izvedenih smrtnih kazni. Lani so usmrtili 56 lju- di, kar je največ po uvedbi te kazni leta 77. Med velike krši- teljice spada tudi Alžirija, kjer je bilo pobitih na stotine civilistov, med njimi prek 20 novinarjev. Za Azijo je značil- no predvsem mučenje in sla- bo ravnanje z zaporniki, na Kitajskem pa se povečuje šte- vilo političnih zapornikov in mučenje le-teh. DAMJAN KOSEC, POPtv Št.26.«27.iiiBii1996 4 DOGODKI NOVI TEDNIK Tri muhe na en teden Konjiški teden: osrednja slovesnost ob 850-letnici Konjic bo v petek Konjičani so in bodo ta te- den slovesno zabeležili kar tri pomembne dogodke: 850- letnico prve pisne omembe Slovensl27.iuni[1996 NOVI TEDNIK ŠPORT I Q Klubi ne marajo zveze Nogometni prvoligoši bojkotirali žrebanje parov za novo prvenstvo in pokal - Publikumova ekipa prepolovljeno, pri Rudarju malo sprememb Novo nogometno prvens- tvo se bo 4. avgusta začelo z večnim derbijem Maribor- Olimpija, na Skalno klet bo prišel največji Publikumov dolžnik Primorje, velenjski Rudar pa bo štartal z gosto- vanjem pri prvaku Gorici. Preostala para 1. kroga sta Mura-Beltinci in Železničar (Lj)-Korotan. Sobotni žreb (tudi za 1. krog pokala) je minil v znamenju škandala, saj so ga prvoligaši z izjemo Maribora in Gorice bojkotirali in se zadrževali v nekaj metrov oddaljenem lo- kalu. Spor med NZS in Zdru- ženjem prvoligašev se vleče že nekaj časa, klubi so pred časom celo grozili z bojkotom finala pokala in pred startom v novo sezono so se zadeve začele zaostrovati. Zanimivejši pari 1. kroga pokala: Vevče-Publikum, Go- riške opekarne-Rudar, Bel- tinci-Olimpija (28. julija), Šentjur-Kovinar (Mb), Središ- če-Era Šmartno (11. avgusta). »Združenje prvoligašev želi reševati stvari, ki jih je NZS že uredila, ali pa jih v zelo krat- kem obdobju ni mogoče spre- meniti. Gre za vprašanje pri- hodka od športne napovedi in sredstev, ki jih dobimo zaradi kazni. Na pritiske ne pristaja- mo, na skupnem sestanku naj bi se trije predstavniki zveze pogajali z desetimi predstav- niki prvoligašev,« je razlagal sekretar NZS Dane Jošt, sta- lišča Združenja pa so seveda drugačna. »Zveza nam je doslej le en- krat odgovorila, toda vseeno smo tudi v prihodnje priprav- ljeni na pogovor. Kazni podpi- ramo, toda denar se ne vrača v klube, in zato za boljše delo z mlajšimi kategorijami še ne bomo poskrbeli,« je dejal predsednik Brane Florjanič. Prvoligaši bodo za TV pravice od nemške agencije UFA kma- lu dobili po 24.000 mark, spomladi še enako vsoto in zato so v svojih zahtevah toli- ko bolj odločni. Celjani previdni Bulajič je odšel k Mariboru, reprezentančni vratar Zupan je postal trener Kopra, na pr- vem treningu ni bilo Kambe- roviča, Rakoviča, Bajraktare- viča, Zildževiča, Bašiča in Stojanoviča. Prva Publikumo- va novinca sta Grega Blatnik (Korotan) in vratar Luka Gre- šak (Domžale), trener Milo- van Tarbuk pa namerava po- godbo podpisati šele, ko bo v celoti jasna zasedba za novo sezono. Celjani bodo od danes do nedelje na Rogli (prav tako naslednji konec tedna), sredi julija se bodo v Brežicah ude- ležili mednarodnega turnirja (Croatia, Varteks, Gorica), do- govorjeni sta tudi že tekmi s Hajdukom in madžarskim pr- voligašem Honvedom. Klub je znižal proračun - z milijona na 750.000 mark - in tudi omejil načrte. Med okrepitvami ne bo nobenega prvoligaškega igralca, prav tako v poštev ne pridejo tujci, v ospredju bo boj za obstanek. Ob sestavljanju igralske kompozicije je največ zadreg okrog štadiona, kajti Skalna klet je skupaj z Beltinci in Korotanom sporna za novo sezono. NZS bo danes znova odločala o objektih, po zao- strovanju odnosov z Združe- njem prvoligašev pa se prav lahko odloči za najbolj radi- kalno potezo. Rezervna celj- ska varianta je Velenje, načrti z Mariborom so zaradi presto- pa Bulajiča zamrznjeni in pred Publikumom bi utegnila biti najbolj kritična sezona. Rudar spet za vrh Velenjski trener Borut Jarc je bil na ponedeljkovem pr- vem treningu v okviru priprav na novo sezono zadovoljen z udeležbo. Ob jezeru so bili tudi nekateri, ki so napovedo- vali odhod, zbora sta se tako udeležila Cvikl in Pranjič, če- prav je uprava napovedala njuno slovo, edini novinec pa je bil Janez Hribar, ki je igral za avstrijskega drugoligaša Flavia Solvo. Do konca tedna bo znano moštvo za naslednjo sezono. V zaključni fazi so dogovori s Samom Vidovičem (Korotan) in še nekaterimi, ki so na Jar- čevem seznamu želja. »O ci- ljih je še težko govoriti. Veliko je odvisno tudi od zaključnih dogovorov z nogometaši, ki so kandidati za Rudarjev dres,« je ocenil direktor Steiner in neskromno pristavil: »Tudi le- tos bomo štartali na vrh pr- venstvene lestvice. Ponovno si želimo uvrstitve v enega iz- med evropskih pokalov.« Uprava je sicer zadržala več- ji del zasedbe iz minulega pr- venstva, toda cilje bo težko izpolniti. Velenjčane so poz- navalci že ocenili kot kandida- te za boj za obstanek v elitni konkurenci, pri kadrovskih spremembah pa prevladujejo odhodi: Hristov, Pevnik, Spa- sojevič in Golač so že zapusti- li Rudarja, Sillo z nizko odš- kodnino 15.000 DEM in Ek- mečič v tujini iščeta klub, Žurman se intenzivno pogo- varja z Mariborom... Velenjčani bodo prihodnji teden na pripravah v Topolši- ci, po pokalni tekmi pa bodo teden dni na zaključnih pri- pravah v Tolminu, od koder bodo odpotovali na premierni obračun novega prvenstva v Novo Gorico. TOMAŽ LUKAC ŽEUKOZULE V povratni kvalifikacijski tekmi za drugo ligo je Jadran premagal Pohorje s 3:2 (sku- paj 5:3) in s tem je Usnjar ostal v MNZ Celje. V polfina- lu pokalnega tekmovanja za mladince je Gracer izgubil s SI. Gradcem z 0:1, igral z Muro 1:1 in na vzhodu zase- del zadnje mesto. - š ADRIATIC NAUTICAL ACADEMV organizira VRHUNSKO ŠOLO JADRANJA na otoku MURTER. Predstavitev šole bo v gostišču AMERIKA, v četrtek, 4. julija ob 19. uri. Informacije: 062/721-008 {g. Dečko) Del Publikumovega moštva pred prvim treningom za novo sezono Prvo srebro Bernarda Zemljak iz Mozirja evropska podprvakinja v tarcnem lokostrelstvu Slovenija je dočakala tudi prvo lokostrel- sko kolajno. Na 15. evropskem prvenstvu v tarčnem lokostrelstvu je na Brdu pri Kranju v slogu compound srebrno odličje osvojila 31-letna Bernarda Zemljak iz Mozirja, ki je v dvobojih na izpadanje nanizala štiri zmage in klonila šele v finalu. mm »Zcioia stMU SI uvrstitve med najboljših šest- najst, končalo pa se je kot v sanjah. Kolajna in povrhu še dvoboj z vzornico Ericssonovo,« se je veselila Zemljakova, ki se zadnja tri leta in pol pod vodstvom moža in trenerja Dušana Perhača posveča izključno lokostrelstvu. Seriji domačih zmag - lani je osvojila slovenski pokal in naslov državne prvakinje - je prve večje mednarodne uspehe dodala šele letos. V Kranjski Gori od ponedeljka poteka 15. svetovno prvenstvo v poljskolovski discipli- ni, med udeleženci pa sta tudi Jožica Emer- šič (Mozirje) in Žare Kranjc (Gornji Grad). Februarja je v Belgiji na dvoranskem EP v compoundu zasedla 14. mesto, vrhunec kratke kariere pa je seveda petkova srebrna kolajna, po kateri se bo za daljše obdobje ločila od loka. Evropska podprvakinja mora v drugi polovici julija na operacijo roke, s čimer je zanjo sezona praktično že končana.V finale se je uvrstila s Šele 30. rezultatom (1265 krogov), nato pa v dvobojih na izpadanje izločila kar tri reprezen- tantke Italije - za začetek tretjeuvrščeno Plazzi- ni - in Francozinjo, v finalu pa izgubila s slovito Ericssonovo iz Švedske s 100:103, potem ko je že v prvem strelu zadela samo šestico. Jožica in Grega Emeršič sta bolje streljala v kvalifikacijah. Grega je s 335 krogi na razdalji 50 metrov izboljšal evropski mladinski rekord, na najdaljši razdalji 90 metrov s 321 krogi državni rekord Ošepa in se je v finale uvrstil kot sedmi. V finalnem delu se je poslovil že na startu, Jožica Emeršič pa je v kvalifikacijah zasedla 17. mesto (1285 krogov) in po uvodni zmagi v osmini-finala izgubila proti novi prva- kinji Ericssonovi s 152:163. Bernarda Zemljak Rozman Šele drugi Maratona državnosti se je udeležilo 157 tekačev iz Slovenije in tudi HrvaŠke, ki se v slabem vremenu lanskemu rekordu proge Ivana Kukoviča niso niti približali, saj je zmagovalec Nino Galič iz Ljubljane za naj- boljšim dosežkom zaostal za skoraj osem minut. Galič je bil presenetljivo hitrejši tudi od nekdanjega reprezentanta Staneta Rozmana, ki je še pred štirimi leti upal na nastop na ohmpijskih igrah, vendar se v zadnjih dveh sezonah ni udeležil nobenega klasičnega ma- ratona. Na polovico krajši progi sta zmagala Škoberne in Šmidhoferjeva. Rezultati - maia- ton (42.195 m): 1. Galič (Ljubljana) 2:43:07. 2. Rozman (Kladivar) 2:45:16, 3. Županec (Velenje) 2:48,33; mali maraton (21,1 km) - moški: 1. Škoberne (Celje) 1:21:03,2.Manfre-; da (Lovrenc) 1:22:11,3. Petelinšek (Poljčano) 1:23:13; ženske: 1. Šmidhofer (Jarenina) 1:47:00, 2. Bukovec (Velenje) 1:49:15, 3. i'u- šnik (Planina) 1:50:23. V koše brez košev Pivovarna Laško: do prejšnjega tedna brez košev, brez kluba, a v prvi ligi Laško je košarkarski feno- men: v mestu na prostem ni niti enega koša, prvi klub je bil ustanovljen šele 19. juni- ja 1996, toda ima prvoligaša! Pivovarna Laško je doslej de- lovala kot sekcija Partizana in je šele pred osmimi dnevi izstopila iz društva ter usta- novila samostojen klub. Na skupščini je bilo več kol sto ljudi, za predsednika klu- ba je bil po pričakovanju iz- bran Jože Sadar, v upravnem odboru s štiriletnim manda- tom pa sta tudi minister Janko Deželak (leta 1969 eden za- četnikov košarke v Laškem) in Zoran Gole, ki je končal igral- sko kariero. Upravi bodo v po- moč tri komisije, med kateri- mi je največ dela pred izobra- ževalno, saj Laško nima niti enega sodnika in tudi pomož- nih ni dovolj za vedno bolj razvejano dejavnost. Prvi trener Aleš Pipan je tudi predsednik strokovnega sveta, novo okrepitev pa pred- stavlja prihod pomočnika tre- nerja reprezentance do 16 let Lojzeta Milosavljeviča, ki bo profesionalno vodil mlajše ekipe Pivovarne Laško. Načrti so opredeljeni do leta 1998. Klub naj bi bil še bolj organiziran in pripravljen za pohod proti slovenskemu vr- hu in bi igralski kader črpal pretežno iz lastnega pogona z zaledjem v nekaterih celjskih osnovnih šolah. Z mladinci, kadeti in pionirji v prvi ligi je Pivovarna Laško že eden na- ših vodilnih klubov, čeprav se - ne po njihovi krivdi - znova zatika pri sodelovanju z neka- terimi klubi iz bližnje okolice. Zato idejo o posojanju nekate- rih igralcev zamenjuje formi- ranje druge ekipe, ki bi se vključila v vzhodno skupino D lige. Laščani so trdno prepričani, da bo že v naslednji sezoni na njihovih prvoligaških tekmah v Treh lilijah v povprečju po tisoč gledalcev in računajo na predvsem večji priliv iz Celja. Več poudarka bo veljalo tudi turnirju za pokal Laškega pi- va, na katerega bodo v drugi polovici avgusta poskušali pri- peljati jugoslovanskega prva- ka in udeleženca evropske lige Partizana, zaradi naraščajoče- ga zanimanja za igro pod obroči pa bo klub v naslednjih dneh na različnih koncih Laš- kega postavil osem košev. ^■■■■■■■1ŽEUKO ZULE Št.26.-27.itinii1996 ra I ■ jpoRT I pini™! Razširjeni evropsici poicali Pojutrišnjem žreb za mednarodni del košorkarsice sezone 1996/97 - V Mijnchnu tudi KS Polzela, Rogaška Donot Mg in Celje Na sedežu FIBA v Miinchnu bo v soboto žreb za vse štiri evropske pokale v košarki. Predstavniki desetih naših klubov (ženski ekipi Maribo- ra in Odeje sta se odpovedali pokalu Ronchetti) se bodo žreba udeležili v organizaciji KZS, tekmovalni sistem za no- vo sezono pa je močno spre- menjen. Evropska liga (Olimpija, Je- zica) bo na začetku razdeljena na štiri skupine s po šestimi klubi (ženske bodo tekmovale v dveh skupinah s po osmimi klu- bi), evropski pokal (KS Polze- la, BWC) bo štartal z osmimi skupinami s po šestimi klubi, Koračev pokal (Interier, Idrija, Satex, Rogaška) in pokal Ronc- hetti (Celje, Ilirija) bosta za uvod geografsko razdeljena na skupine s po štirimi klubi. V predtekmovanju bodo igrali po dvokrožnem ligaškem sistemu: v evropski ligi in pokalu od 19. septembra do 12. decembra, v ligi prvakinj od 3. oktobra do 20. februarja 1997 ter v Korače- vem pokalu in pokalu Ronchet- ti od 3. oktobra do 21. novem- bra. KS Polzela še vedno sestavlja moštvo za novo sezono, v kateri tudi v evropskem pokalu odklanjajo vlogo statistov. Cizej in Zaletel še vedno nista obnovi- la pogodb, toda končni dogovor je zelo blizu in oba sta zadnje tedne nemoteno trenirala in igrala za pokalne zmagovalce. »Skoraj vse je dogovorjeno. Podpis lahko pričakujete v pri- hodnjih dneh,« je napovedal Matjaž Cizej in podobno je tudi pri Klemnu Zaletelu. »Upam, da se bomo z obema košarkarjema čimprej dogovorili in odprto bo le še vprašanje novega tujca,« je pojasnil sekretar Branko Ttirn- Šek in misli usmeril k tretjemu nastopu Savinjčanov v evrop- skih pokalih. Za domače tekme so prijavili dvorano na Polzeli, čeprav okrog prenove ni nič bis- tveno novega. V pripravi so no- silci za streho in vsi upajo, da bodo dela stekla čimprej. (T.L.) Rogaška Donat Mg je od pet- ka na počitku, saj so bili tudi po prvenstvu treningi dvakrat dnevno. Ljubiša Markovič je za novi zbor določil 15. julij, dotlej pa bo uprava predvsem v Jugo- slaviji iskala nadomestilo za od- hod reprezentančnih centrov Jurkoviča in Leriča. Med priprave za novo sezo- no sodita tudi dogovor z II. OŠ in občino o ureditvi razsvetlja- ve za kvalitetne televizijske prenose ter pridobivanje novih pokroviteljev. Zdravilišče Ro- gaška bo še naprej pomagalo klubu, predvsem s sobami in hrano za igralce, kar je po- memben prispevek. Za prvi Euro start bodo Slatinčani iz- kušnje nabirali tudi v tujini, saj so po odmevni zmagi v Grign- yu dobili vabilo za nastop na turnirju štirih držav v Parizu, ki bo od 29. avgusta do 4. septem- bra. (J.T.) Celje preizkuša tujke.V dvo- rani STŠ so trenirale kandidat- ka za hrvaško reprezentanco Dubravka Savičevič (Jabuka, 191 cm, 23), krilna reprezen- tantka BiH Nidžara Tabakovič (Centar banka, 189 cm, 23) in Edina Ljubunčič (D. Vakuf, 194 cm, 23). V naslednjih dneh naj bi prišle še Slavica Ilič (Partizan, 197 cm, 22), ki za odhod v tujino še ni dopolnila starostne meje jugoslovanske zveze, ter igralki iz Češke in Poljske. Po dolgotrajni poškodbi je s tre- ningi začela Saša Vodopivec, z igranjem bo nadaljevala tudi Alenka Potočnik, a se zaradi študija magisterija poslavlja Barbara Germ, ki se je udeleži- la le enega treninga. Celjanke bodo v pokalu Ronchetti igrale v dvorani STŠ, saj je FIBA za prvi del sezone dovolila upora- bo dvoran s plastiko. ^. žEUKO ZULE B Foto: EDI MASNEC Morebitne kvalifikacije za najbolj množični mednarod- ni tekmovanji, pokala Radi- voja Korača in Lilianne Ronchetti (po 64 klubov), bodo 11. in 18. septembra. Matjaž Cizej (levo) še ni podaljšal pogodbe z matičnim klubom, Polzelani pa so lani v Koračevem pokalu igrali z Efes Pilsnom, ki je na koncu osvojil lovoriko. Sanje so predrage »Eno sezono bomo še zdržali,« pravi Darko Klarič in od občine pričakuje vsaj kakšno malenkost v zadnjih mesecih se je okrog celjskega nogometa spletlo veliko neznank. Vsem je skupno izhodišče Emova prodaja Olimpa, položaj z igralnimi površinami je kata- strofalen, toda Publikum se - ob še nekaterih drugih težavah - ni predal. Evropske načrte je zamenjala bolj umirjena linija, ki je odsev trenutnih razmer in zagat. mm: m »Začeli smo s 300.000 markami proračuna, v naslednji sezoni smo ga podvojili, lani smo bili na milijonu, zdaj bo za delovanje potrebnih 750.000 mark. Vsota je nižja zaradi vlaganj v infrastnik- toro in manjših načrtov, v katerih ni prostora za nakupe izkušenih igralcev. Najvišja letna pogodba je vredna 40.000 mark, rekorder bi bil Čelič, toda po predčasnem odhodu je vrnil ves denar in tako so še vedno najbolje plačani do- mači igralci,« pravi predsednik Darko Klarič, ki upoštevaje kvali- teto ekipe proračuna ne ocenjuje kot prenizkega. V zadnjih sezonah so mnogi dobri igralci zapustili Celje. Bla- gajna se je polnila s tranferji, mar je položaj res tako kritičen? Brez dvoma smo rekorderji po prodaji igralcev. Bili smo prisiljeni, kajti k nam so prišli za sorazmer- no mali denar in z uveljavitvijo hoteli več. Marketing predstavlja približno tretjino proračima, po četrtino smo zbrali s transferji in prispevki dnižabrukov, vstopnina še vedno pomeni samo 5 odstot- kov. Naše povprečje je komaj 500 prodanih vstopnic na tekmo, želje so 2000, toda vseeno se bom zav- zemal za nižjo vstopnino. Štadion je problem številka ena. Kakšne so možne rešitve? Zatika se samo okrog TV stol- pa. Prvi načrti so bili narejeni pred tremi leti, že dlje časa nam manjka samo eno soglasje in smo nemočni. Rudar nam je za avgust in september pripravljen odstopi- ti igrišče, nato pa... Selitev kluba ne pride v poštev, bila bi neresna, a tudi velikih ciljev se ne sme pričakovati. Dogovori z atleti so bili neus- pešni, nič ni s Sotočjem, okrog Olimpa je status quo. Kaj pravi mesto? Leta 1994 so se začeli pogovori o selitvi nogometa na atletski šta- dion in izgubili smo dragocen čas. V dveh letih bi lahko na Skalni kleti marsikaj postorili. Pripravljen je bil projekt razsvet- ljave, menda je bil s strani občine celo zagotovljen denar. Zdaj je dogovor, da bo mestna občina letos financirala obnovo atletske- ga štadiona in naslednje leto So- točja s pomožnim igriščem. V teih primem bomo zdržali; po- vsem mi je jasno, da občina nima denarja, toda včasih so potrebne malenkosti. Denimo, postavitev smerokaza za Skalno klet, ki so ga davno obljubili. Menda je občina v zadnjih štirih letih iz različnih naslovov v Skalno klet vložila pol milijo- na mark? Vsa njihova finančna pomoč je bila povezana z Evropo. Potem so samo podrii staro hišo na južnem delu, ki je bila že pred desetimi leti predvidena za odstranitev. Letno dobimo po štiri milijone tolarjev: tri za honorarje trenerjev nižjih selekcij, enega za vzdrže- vanje objekta. Če je prispevek občine večji, naj predstavi kon- kretne številke. Zanimiv je tudi primer s tre- nerjem Tarbukom, ki pred vsa- ko tekmo upravi razloži takti- ko. Ali je morda celo obratno? Ne, ne. Na Danskem se mi je pred tekmo z Odensejem zdelo imenitno, ko je njihov trener predstavnikom sponzorjev poka- zal taktične zamisli. Tarbtik je prvi, ki se je strinjal s takšno obliko sodelovanja in gotovo je tudi trenerju lažje. Na tribuni smo bolj seznanjani z vlogami igralcev, ni neumestnih pripomb in z idejo bomo nadaljevali ttidi v prihodnje. Uveljavljeni igralci še vedno odhajajo, navijači pa samo z Ligo 10 ne bodo več dolgo zado- voljni. Kdaj lahko pričakujejo Evropo? Naš najstarejši igralec je Štan- cer, ki ima 26 let in v naslednjih štirih sezonah bi morali sestaviti izvTstno ekipo. V prihodnje pro- daje ne pridejo več v poštev, zno- traj moštva smo ustvarili harmo- nijo in z vrnitvijo Blatnika doka- zali, da nismo zamerijivi. Ko sem začel z nogometom, so me pri Olimpiji in v Mariboni zavrnili, v Varaždinu je bilo povsem dniga- če in zato sodelovanje z Vartek- som. Naj bo jasno: Publikum ni zaprt klub, toda v njem ni prosto- ra za sanjače - so predragi - in tudi ni pralnica denarja. ŽEUKO ZULE Darko Klarič (desno) s komisijo UEFA leta 1993, ko je Skalna klet imela evropske kriterije. ATLANTA1996 Atletska generalka Na olimpijskih igrah bo zanes- ljivo nastopil tudi kajakaS Jernej Abramič, saj se je odpovedih sprostilo osem mest in Slovenija je od ICF v disciplini K-1 dobila pravico do še fretjega reprezen- tanta. Vsi atletski olimpijci bodo jutri in v soboto nastopili na po- kalu Bruno Zauli, med nastopa- jočimi pa bo tudi Straškova. Gregor Cankar so mitinga v Zagrebti ni udeležil, v Postojni pa je zmagal s 788 cm. »Za nastop sem se premalo ogrel, tako da sem z rezultatom - dosegel sem letoš- nje povprečje - še kar zadovoljen,« je tekmo v slabem vremenu ko- mentiral skakalec v daljavo, ki je v vedno bolj intenzivnem obdobju zaključnih priprav. Helena Javornik je na malem maratonu v ameriški zvezni dr- žavni Connectictit s časom 1:16:30 zasedla 7. mesto. Za dobitnico bronaste kolajne v maratonu na zadnji olimpiadi Mollerjevo in če- trto z lanskega SP Szobansko jena zelo razgibani progi zaostala za minuto. »Boljši občutek za lek imam na treningili, in očitno sem še preiitmjena za teke.« Miro Kocuvan je s 50,05 zase del 3. mesto in predvsem zaradi organizatorjev ni bil posebej zado- voljen. »Kovacs je zjnagal z me- trom prednosti, dosegel čas 49,32, meni pa so namerili za skoraj sekimdo slabši čas. Niso imeli niti foto finiša, tako da sem na Ma- džarskem ostal razdvojen in pre- pričan, da sem tekel pod 50 se kundami.« Renata Strašek je bila zadnji teden na rehabilitaciji v Atomskih toplicali, kjer ji z masažo še vedno pomagajo po vsakem treningu. »Težave z desno ramo so končno znosnejše. V ponedeljek sem po več kot dvotedenskem premoni metala kopje in bolečine so bOe neznatne. V Lizboni bom seveda morala tekmovati brez zadržkov in pri metih na polno bo marsikaj okrog poškodbe bolj jasno.« Sedem reprezentantov Na košarkarskem turnirju na Nizozemskem je več kot polovico igralcev v reprezentanci do 20 let imela celjska regija. Zastopanih je bilo kar pet klubov, naši mladi košarkarji pa so po finalni zmagi proti Latviji s 96:69 (50:31) tudi dobili turnir v Rijenu. Na štirih tekmah sta Kobale (KS Polzela) in Petrovič (Rogaška) dosegla po 37 točk, Sivka (Comet) 34, Čmer (KS Polzela) 23, Štahl (Elektra) 22, Jurak (Pivovarna Laško) 20 in Ravnihar (Comet) 12. Elektra z Vezjakom Nekaj zadnjih košarkarskih sezon Elektra zelo niha in se nikakor ne more vrniti na raven starih rezultatov. Posodobitev šoštanjske dvorane ter prijateljska tekma mladih reprezentanc Slovenije in Jugoslavije sta napoved boljših časov, ki jih bodo v Šaleški dolini poskušali uresničiti z novim trenerjem Dragom Vezjakom. Mariborčan je zadnje štiri sezone vodil BWC, aduti za načrte o vrnitvi v A-2 ligo pa so še igralske okrepitve Peter in Jože Goltnik ter Andrej Štahl (vsi KS Polzela/Plima). It. 26.'27. Ml 1996 NOVI TEDNIK ŠPORT I Q Peterka ali Azijci? Pred skakalnim praznikom v Velenju: jutri nočna tel™mu(larsko svetilko, v soboto Challenger - Kaj zmorejo lovca na daljave Jerman in Kolenc ter kombinatorec Kaligaro? Naši najboljši smučarski skakalci so v pripravah za novo sezono na skakalnicah s plastično zaletno smučino opravili blizu 150 skokov, jutri in v soboto pa bodo v Velenju nastopili na najmoč- nejših domačih tekmah: na 10. nočni tekmi za rudarsko svetilko in 6. Ski Jumping Challengerju. Organizatorji so imeli v zad- njem obdobju nekaj težav, saj so Švicarji odpovedali sodelo- vanje, Italijani so dolgo nihali, Finci pa so se odločili za mla- do ekipo. Razen poškodova- nega Urbana Franca, ki si je med igranjem odbojke zvil gleženj, bodo nastopili vsi na- ši najboljši, na čelu z novim zvezdnikom Primožem Peter- ko, med tujci in sedmih držav pa so najbolj znani Jež, Šaka- la, Suda in Vasuzaki. Na skakalnici ob velenj- skem gradu.bo jutri od 21.30 ure klasična nočna tekma za rudarsko svetilko, v soboto od 18. ure in s finalom predvido- ma okrog 20. ure pa še tekma na izpadanje. Znova bo edino merilo dolžina skoka (sodniki sloga ne bodo ocenjevali), skupni nagradni sklad dvod- nevne prireditve na 80-metr- ski skakalnici pa je že 30.000 mark. Velenjska poletna prireditev vsako leto bolj pridobiva na veljavi. Letos bodo prvič na- stopili tudi Azijci, dogajanje pa so skrčih na dva dneva. SJC so v preteklosti izvedh v dveh delih, toda za gledalce je bolj privlačna celovita tekma, s tem da bo nočna tekma znova izbirna za challenger, na kate- rem bodo štartali skakalci do 32. mesta. Organizatorji priča- kujejo rekordno udeležbo bU- zu 140 tekmovalcev, med ka- terimi naj bi bili tudi njihovi asi. Skakalnica ne bo večja? Rolando Kaligaro (dobitnik bronaste kolajne na mladin- skem svetovnem prvenstvu v nordijski kombinaciji), Peter Kolenc (190 m) in Jure Jer- man (192 m) so zaradi služe- nja vojaščine v zadnjem času manj trenirah, toda nastop v domačem okolju je vselej do- datna spodbuda. Po drugi strani tudi priložnost, da Vele- nje z okolico pozdravi svoje junake zadnje zime, še zlasti oba letalca, ki sta z državnima rekordoma v širšem okolju os- tala preveč v ozadju. Dosedanji zmagovalci SJC: 1991 - Petek, 1992 - Goder (Češ), 1993 - Gostiša, 1994 - Meglic, 1995 - Meglic. Zadnji zmagovalci nočne tekme za rudarsko svetilko: 1991 - Pe- tek, 1992 - Gostiša, 1993- D. Jekovec, 1994 - Cecon (Ita), 1995 - P. Kopač. Velenje ima najbolj celovit poletni skakalni center (prvi objekt je bil zgrajen pred na- tanko desetletjem), čeprav še ni v celoti zgrajen. V letošnji dolgi zimi je ob veliki skakal- nici potegnilo plaz, v zadnji fazi pa je gradnja dvigala v zaletišču. Dolgoletna želja je sedežnica od izteka do vrha skakalnice, s katero bi bistve- no povečali število skokov na treningih in tekmovanjih. Po- letni tekmi sta že dlje časa v vseh mednarodnih koledarjih, z vodstvom fis pa so se zača- sno izjalovili dogovori, da bi bilo Velenje prizorišče polet- nega svetovnega pokala. Edini vzrok je v nekoliko premajhni napravi, ponudbo za uvrstitev med prireditelje interkontinentalnega pokala pa so v Velenju zaradi neu- streznih pogojev zavrniU. Predsednika zveze so povabili na obe tekmi in želje o podalj- šanju največje skakalnice (k=80) zamrznili. »Zamisel je vselej prisotna, toda pomeni precejšen poseg v prostor. Od- ločili smo se, da sami v Vele- nju ne bomo spreminjah za- dev, marveč bi to morala biti odločitev na ravni države in le s takšnega izhodišča bomo na- daljevali pogovore,« pravijo v ssk Velenje, ki mu uspešno predseduje mag. Evgen Der- varič. ^^mmmm^i. žeuko zule Bloudkova priznanja Ministrstvo za šolstvo in šport je z javnim razpisom pozvalo občinske upravne organe, pristojne za šport, organi- zacije na področju športa in druge organizacije ter posamez- nike, da predlagajo kandidate za dobitnike priznanj Stanka Bloudka za leto 1996. Bloudkove nagrade se podeljujejo za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa, za vrhunski mednarodni dosežek in življenjsko delo v športu (najmanj 30 let), Bloudkove plakete pa za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa, pomemben tekmovalni dosežek v športu, življenjsko delo v športu (najmanj 20 let) in pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene športne panoge oziroma športa v Sloveniji. Rok za oddajo je 15. september. Slovo s trikratnimi prvaki Jutrišnja prijateljska tekma Celje Pivovarna Laško-Dukla (ob 19. uri, vstop je prost) bo zadnje dejanje rokometne se- zone 1995/96 in obenem predstavitev glavnine moštva za novi naskok na Evropo, ki bo z razširjeno ligo prvakov in v kvalifikacijah s statusom no- silca lažje dosegljiva. V celjskem moštvu bodo manjkali hrvaški reprezentan- ti Načinovič, Puc in Jelčič (kandidat za 01 je tudi Ivandi- ja, ki je podpisal za Zagreb) in poškodovani Pungartnik, v ru- meno-zelenem dresu pa bodo prvič zaigrali Cvijič, Simon, morda Papež ter povratnika Lubej in Lapajne, v moštvu Dukle (letos so bili v češkem prvenstvu šele tretji) pa je kar šest udeležencev evropskega prvenstva. »Novinci so ves junij dobro trenirali in so zanesljivo osve- žitev za ekipo. Za sodbe o okrepitvah je še prezgodaj, nove želje prinesejo nove mo- tive in novosti tudi pri drugih igralcih. Tekma z Duklo bi morala miniti v znamenju do- brega rokometa in lepih po- tez, vsi pa bomo seveda pose- bej opazovah nove igralce,« je dejal trener Zovko, ki je neko- liko zaskrbljen zavoljo počene mišice Papeža in Stefanoviče- vih težav s hrbtom. Pred tednom dni je bilo v Ljubljani ustanovljeno Zdru- ženje prvoligašev. Za pred- sednika je bil izbran Andrej Šušterič, ki je s tem tudi član Predsedstva RZS, v koordina- cijskem odboru pa je Vlado Privšek (oba Celje Pivovarna Laško). Dukla je v lanski sezoni igrala v ligi prvakov (doma je premagala Kiel in Elgorriago), v letošnji pa je s pomlajeno ekipo v 1. krogu izpadla z Montpelherom. Njihova prva postava je reprezentančna: v vratih Slaby, na krilih Pauza in Bokr, na zunanjih položajih Tancos, Hazl in Šuma, prazni- na je samo na črti po odhodu slovitega Kotrca med trenerje. Klub iz Prage je bil trikrat evropski prvak (zadnjič leta 1984), Čehi so na zadnjem svetovnem in evropskem pr- venstvu igrali tekmi za uvrsti- tev na olimpiado, v seštevku vseh SP pa so tretja država po številu osvojenih točk. Ž. Z. Za start Slovan-Celje Rokometno prvenstvo se bo 14. septembra začelo s tradicionalnim derbijem Slovan-Celje Pivovarna Laško, ponovitvijo polfinala zadnje končnice Dobova-Gorenje ter preostalimi tekmami Izola-Rudar, Sevnica-Prule (lani Ko- deljevo), Krško-Jadran in Akripol-Prevent. Velenjsko-celjski derbi bo šele v predzadnjem krogu (10. decembra), redni del prvenstva se bo končal 15. marca 1997, nato pa bo na izpadanje za naslov prvaka na dve zmagi znova igralo osem moštev. Za obstanek bo tudi v prihodnje mini-liga po dvokrožnem sistemu, za enak tekmovalni sistem pa so se odločali tudi v ženski konkurenci z derbijem že na startu (21. septembra) med Žalcem in Vegradom. Gorenje obdržalo tujce Po finalu končnice prvenstva so imeli v taboru rokometa- šev Gorenja nekaj pomislekov okrog učinka tujcev, vendar napovedanih sprememb niso uresničili. Semerdijev, Ilič in Kimčenko bodo tudi v naslednji sezoni igrali v Velenju in doslej je edina sprememba odhod Lapajneta. Semerdijev je imel konkretno ponudbo Dobove, pri Kimčenku je bilo najbolj sporno zdravje, Iličeve ocene pa so bile višje pri trenerju Požunu kot pri upravi. Ob začetku prestopnega roka (od 15. junija do 10. julija) je že jasno, da vsi trije ostajajo v Velenju, tik pred realizacijo je prihod najboljšega strelca druge lige Branka Bedekoviča (Pomurka), konkurenco za prvo moštvo pa naj bi zaostrili še mladi (Oštir, Sovič, Fricelj), ki so se senzacionalno uvrstili v finale drugohgaške končnice. Mladi ob morju v Izoh se je pod pokroviteljstvom RK Celje Pivovarna Laško začela 18. slovenska šola rokometa za letnike 1979 do 1986 in bo trajala tri tedne. Prijavljenih je blizu 500 mladih iz 45 klubov, s katerimi bo delalo okrog sto trenerjev. Organizator projekta je že petič Športna šola Celje, ki bo hkrati za svoje člane pripravila tabor ob morju. Vodja šole rokometa je Tone Goršič, morskega tabora pa Mile Cepin. NA KRATKO Milano: na evropskem po- kalu v karateju po sistemu Wkf zmaga kadetinje Stevo- vičeve, v težki kategoriji tretji Hudovernik (oba Celeia), vče- trtfinalu izpad Kosa (Konjice). Žalec: na ekipnem DP v ka- rateju je med člani Žalec v finalu izgubil z Emono z 0:3, starejši mladinci so po porazu z Ljubljančani z 1:2 osvojih sr brno kolajno, mlajši mla- dinci pa so po zmagi nad Foru- mom s 3:0 postali prvaki. Velenje: na drugi triatlonski tekmi za slovenski pokal zma- gi Velepca (Stop) in Šimiceve (Ljubljana). Vojnik: v nedeljo bo od 9. ure tradicionalni košarkarski turnir trojk. Ekipo lahko se- stavljajo največ štirje igralci, pravice nastopa nimajo člani A-1 hge. Prijavnina je 3500 tolarjev, informacije Branko Piki (772-512) in Marjan Oprč- kal (772-973). Šentjur: na junijskem hitro- poteznem turnirju Lipe zmaga Črepana 12, sledijo Plahuta 11,5, Biščan 10, Gazvoda 9,5, Zečevič 9 itd. Skupno - po šestih turnirjih: Gazvoda 49,5, Plahu- ta 44, Potočnik 36,5 itd. (D. P.) MALI NOGOMET Maratonih iz Drameljje drugič osvojil šentjursko prvenstvo. Stojijo (z leve): Kopinšek, Podgoršek, Ograjenšek, Lenart; čepijo: Zgonc (najboljši strelec lige), Zdolšek, Soline. Pokal Dramljam Pokal prvakov: v polfinalu (prvič ni zaključnega turnirja četverice) Kremenčkovi Pa- meče-Kovimetal Loče 6:1 (Po- gačar), v povratni tekmi Kovi- metal-Kremenčkovi 4:5 (2:3; D. Škrinjar 3, B. Škrinjar 1). Krošelj-Šarbek 1:2, 4:5 (2:1), po 6-metrovkah. Revialni pokal: v Logu pri Sevnici zmaga Krošlja, 3. Do- bovec, 4. Fori Skale, 6. Kovi- metal Loče, 7. Iktus Tekoma D.vas. Skupno po šesth turnir- jih: Krošelj 33, BW Koper, Op- lotnica. Lipa, Kovimetal po 27... Tekoma 17 itd. Šentjur: na finalnem turnir- ju pokalnega prvenstva Trat- na-Dramlje 2:4, Dramlje-Ro- nex2:l, Tratna-Ronex 8:4. Po- kalni zmagovalec za leto 1996 je ekipa Dramelj, ki je rekor- der po številu osvojenih naslo- vov. Št. 26.-27. junij 1996 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Abrahamov splet Ob življenjskem Abrahamu Janez Goršič letos praznuje še delovni, glasbeni in športni jubilej »Praznovanje za družino in ožji krog prijateljev smo imeli sredi maja na Celjski koči, drugače pa se je začelo že prej. V rokometni genera- ciji nas je sedem, rojenih leta 1946, zato smo imeli skupno praznovanje, pred tem pa še kakšnih 10 kontrolnih se- stankov. Da je leto 1996 zame leto jubilejev, pa sem se spomnil že aprila s 50-letni- co CPO Žabe, pa še nekaj mesecev prej, saj pol stoletja dela praznuje tudi naše vul- kanizerstvo,« niza jubileje Janez Goršič iz Celja . Rojen Celjan, ki je vseh svo- jih 50 let preživel v mestu ob Savinji, izhaja iz glasbeno igralske družine, njegova veli- ka ljubezen že iz otroških let pa je tudi šport. Vulkanizers- tvo je v družini zdaj že tretjo generacijo, saj se je s poprav- ljanjem gum v Ljubljani ukvar- jal že stari oče Goršič, sledil je oče Edi in 50-letnico vulkani- zerstva Goršič v Celju zaokro- žuje sin Janez. Trije glasbeniki, trije športniki »Doma je bila resnično ves čas prisotna glasba. Mati je bila gledaUška igralka, oče glasbenik, to je vplivalo tudi na nas, tri sinove, ki smo že v rosnih letih radi stali na odru, prepevali in igrali. Vesel pa sem, da se to prenaša tudi naprej, na nečakih je že izrazi- to vidno,« pravi Janez in doda- ja, da je bilo v družini Goršič vsaj toliko ljubezni kot za glas- bo odmerjeno tudi športu. »Čeprav se je malo že poza- bilo, smo bili resnično vsi trije tudi navdušeni športniki. Bili smo plavalci - pa nimam po- datkov, če je tudi v Neptunu kakšna obletnica... Ker pa v Celju za plavanje ni bilo ne vem kakšnih pogojev, sva z bratom Tonetom prestopila v rokomet, ki letos tudi praznu- je 50-letnico v mestu ob Savi- nji.« Ves čas pa se je s športom prepletala glasba - najstarejši brat Edi je že imel ansambel, Janez je razbijal po bobnih, prvi resnejši korak na glasbeni poti pa se je zgodil, ko sta s Tadejem Hruševarjem ustano- vila ansambel Fellovvs. »Pre- pričan sem, da se ga po plesih v Narodnem domu moja in še malce starejša generacija pri- jetno spominja.« Sledilo je igranje v raznih ansamblih, leta 1976 Pepel in kri, danes pa z glasbo živi v ansamblu Venus. Igrajo jazz in Janez prizna, da je to pravi balzam za njegovo dušo... »Igramo za zabavo in ne za denar,« se nasmeje in se spomni časov, ko je sicer za denar - a kasneje se je izkaza- lo, da bo to eden njegovih najlepših spominov - v nekaj dneh uredil vse potrebno, pri- dobil še tri glasbenike in odšel na polletno križarjenje z ladjo Dalmacija. Potem so v dobrih šestih mesecih obkrožili vso Evropo, ves čas igrali in se prav tako ves čas lepo imeli. »Kaže, da je leto 1996 tako polno obletnic, da bo tudi na koncu še ostal kakšen prezrt jubilej, pa vseeno, omeniti ve- lja tudi Žabe. V Celjskem ple- snem orkestru Žabe sem igral kakšnih pet let, desetino nje- govega obstoja torej, in bilo je lepo,« pravi Janez. Bratje Goršič so bili tudi športniki - najprej plavalci. To- ne in Janez kasneje rokometa- ša... »Takratna generacija ro- kometašev se teh časov resnič- no radi spominjamo. Rekel sem že, da nas je 7 takratnih igralcev tudi skupaj praznova- lo Abrahama, žalostno pa je, da nihče med nami ni ostal v rokometu. Upam, da se bodo stvari, vsaj ob osrednji oblet- nici, kaj spremenile, da nas bodo povabili zraven. Zdaj ro- komet v Celju vodijo ljudje, ki nikoli niso bili športniki, zato mislim, da naša prisotnost ne bi škodila. Nenazadnje je tak- šna praksa tudi v svetu, kjer v klubih dajejo primerno mesto tudi izkušnjam, predvsem pa dolgoletni ljubezni in pripad- nosti posameznika določene- mu športu. V Celju pa nismo niti med navijači, čeprav pou- darjam, nismo sami tega krivi. Je pač tako, da v Celju po zgledu - če se nekdo na nekaj razume, ima svoje poglede, potem moti druge. V Celju, morda tudi v Sloveniji, je eden največjih rokometnih strokov- njakov prav brat Tone, ki pa ima v tem športu izredno majhno vlogo. Nenazadnje so igralci prejšnjih generacij, ki jih je vzgojil Tone, zdaj močni stebri številnih slovenskih klu- bov, sam pa je v rokometu prisoten zgolj z delom najm- lajših, osnovnošolcev.« Nov začetek še en Abraham... tudi vul- kanizerstvo Goršič v Celju le- tos praznuje 50-letnico. »Vul- kanizerstvo je družinska tra- dicija. Sam ob športu in glasbi preprosto nisem zmogel volje in energije - za kakšen dokto- rat, recimo - vulkanizerstvo je bilo doma, oče je potreboval naslednika in rešitev se je po- nujala na dlani. Do poklica sem prišel nekako pd Uniji naj- manjšega odpora, a če bi re- kel, da mi je žal, ker sem po- stal vulkanizer, bi bila to laž. Delo z gumami je namreč od- govorna dejavnost, česar se, žal, marsikdo ne zaveda. Tudi za zakonodajalce to velja. Tr- dim, da bi bilo na slovenskih cestah za tretjino manj nesreč, če bi vozniki upoštevali naše nasvete in svoja vozila primer- no opremili,« pravi Janez. Z obrtjo v Celju so se Goršiči začeli ukvarjati takoj po vojni, oktobra 45. »Vulkanizerstvo je družinska tradicija Goršičev že iz ljubljanskih časov. Ko se je oče z družino, ženo in dve- ma sinovoma, zaradi tega, ker doma ni bilo prostora, priselil v Celje, je s to dejavnostjo pač začel tudi v novem domu. Res pa je, da je leta 53 moral svojo delavnico, ki je stala na ob- močju zdajšnje Vrtnice, pro- dati, z obrtjo je nadaljeval do- ma na Ronkovi, v baraki, se selil v Žalec, Šempeter, pa spet na Ronkovo, kjer je bilo vulka- nizerstvo do začetka gradnje magistrale vzhod-zahod. Leta 76, ko sem obratovalnico že vodil sam, smo se sehli na Mariborsko - zdaj pa smo v prostorih Prevozništva. Na Mariborski smo bili 20 let, kljub temu, da so nam v občini obljubili, da bodo že v roku enega leta uredili dovoz do delavnice, smo bili ves čas brez njega, pa tudi sami pogoji za delo so bili zelo slabi,« pra- vi Janez. Zato tudi odločitev, da na pragu 50. let vse prihranke - vključno s hišo, v kateri je živel z ženo Vesno in hčerko Stino - vloži v ureditev nove obratovalnice, ni več tako ne- verjetna. »Če takole pomislim, me uradno do upokojitve loči le 10 let, a ne verjamem, da bom takrat tudi resnično lah- ko nehal delati. Je pač tako, da ne moreš preprosto reči, zdaj je čas dopusta in zapreti delav- nico - zato konec koncev pra- vega dopusta z družino že ne- kaj let ne pomnim. Kakor zaenkrat kaže, pa tudi upoko- jitev ne bo tako preprosta,« meni Janez. S politiko do »celjske duše«? Odločitev Janeza Goršiča za politiko je bila za marsikoga presenečenje. Sam pravi, da se pred leti za ta korak vendarle ni odločil brez tehtnega pre- misleka: »Dejaven sem bil že v obrtni zbornici, skozi stanov- sko organizacijo smo obrtniki opozarjali na razraščanje ad- ministracije, zapleteno spre- minjanje zakonodaje in po- dobno. Z osamosvojitvijo je prepro- sto napočil čas, ko se je prav skozi stranke dalo bolj uve- ljavljati posamezne interese. Sem proti nekakšni obrtniški stranki, menim da je bolje, če smo obrtniki v različnih stran- kah, s tem se tudi možnost lobiranja poveča - pa tudi ideološko smo ljudje na različ- nih bregovih,« pojasnjuje Ja- nez, ki se je v politiko vključil skozi ds. »Po združitvi stran- ke v lds sem, lahko rečem, tudi s to stranko zadovoljen, čeprav še nisem čisto prepri- čan, da je bila ta odločitev pravilna. Kot je že v občin- skem svetu videti, za lds ne velja železna strankarska dis- ciplina, svetniki se ob posa- meznih vprašanjih razdelimo in potem glasujemo pač po svoji vesti in presoji.« V celjskem občinskem svetu Janez Goršič največkrat raz- pravlja, ob sprejemanju odlo- čitev pa tudi glasuje, v dobro 1 mesta. »Rad bi, da bi Celje' oživelo in zaživelo vsaj s svojo j nekdanjo dušo, tisto, ki jo je njega dni, v moji mladosti, imelo, pa žal postopoma izgu- bilo. Pa z doslej narejenim ni- sem zadovoljen. Prej bi rekel, da gredo prizadevanja za oži- vitev Celja rakovo-pot. Nazad- nje je bilo to spet vidno z uvedbo takse za podaljšan de- lovni čas lokalov. a stvar je bolj kompleksna - v Celju se v peš coni prodaja pohištvo, be- la tehnika in podobno, kata- strofalni rezultati so v zasede- nosti hotelskih zmogljivosti, pa govorimo o mestnem turiz- mu. Veselimo se že enega kar- nevala, prireditve, medtem pa v Mariboru Lent živi vse polet- je. Pa bi lahko tudi Celje! Če vzamem samo našo družino - vsi trije bratje smo ostali v mestu, pa smo imeli dovolj možnosti, da ga zapustimo - če bodo to zdaj storili naši otroci, jim nihče ne bo zame- ril. Zase lahko rečem, da jim bom le pomagal, če bom lah- ko.« Ob tem pa Janez Goršič opo- zarja še na nekaj: »Celje je ves čas, ko so se druga mesta raz- vijala, uvajala novosti, capljalo na mestu. Vzemimo samo mestno središče, vse je podre- jeno stanovalcem, čeprav sta- ro mestno jedro ne -bi smelo biti spalno naselje. Gre za to, da bi moralo mesto vsaj čez poletje z vsemi svojimi trgi, dvorišči, atriji in ulicami žive- ti, dihati skozi glasbo in dru- ženje, ne pa zamreti ob dese- tih, ko se drugod po svetu življenje šele začenja. s tak- šnim razmišljanjem in nači- nom življenja pa se »celjska duša«, žal, ne bo povrnila. mmmmm ivana stamejčič »če v Celju ne bomo začeli drugače razmišljati, se mestu ob Savinji ne pišejo lepši časi. Menim, da bi morale mestne ulice, trgi, dvorišča in atriji, ki jih je staro mestno jedro prepolno, oživeti vsaj preko poletja - na nujnost »življenja« v mestu opozarjam tudi v občinskem svetu.« Glasbena pot seje z enim prvih nastopov začela v telovadnici II. OŠ, ko je skupaj z bratom Tonetom in Tadejem Hrušovar- jem pred kakšnimi 35 leti Janez zaigral na novoletnem plesu. Pot ga je vodila preko Fellomsov, v Pepel in kri, s katerim je zmagal na Opatijskem festivalu, v današnji Venus, ki je - po Janezovih besedah, najbolj pisan na njegovo dušo. »Glede na to, da mi je žena za Abraimma kupila bobne, pa bom lahko igral še naprej.« Ekipa ŽRK Celje v letu 1966, tik pred vstopom celjskih rokometašev v zvezno jugoslovansko ligo. Stojijo: Janez Markovič (50 let), Silvo Krelj (50 let). Tone Goršič, Milovan Džakič, Janez Goršič (50 let), Andrej Telič (50 let). Žare Presinger (50 let), čepijo pa Niko Markovič, Alojz Snedič, Bogdan Povalej (50 let) in Jure Koren (50 let). 10-umi delavnik v obratovalnici se raztegne v teden, mesec, leta - in tako bo tudi naprej. Ob vulkanizerstvu, prepletenem s politiko in glasbo, nekaj časa pa gre tudi za šport - je treba najti čas še za kopico drugih stvari. Janez Goršič zadnji čas na šoli v Mariboru poučuje učence, kako se pravilno popravi guma, v delavnici pa trenutno usposablja oziroma priučujeZ fanta. Št. 26.-27. junij 1996 NOVI TEDNIK KULTURA 17 Stekleni most med dvema mestoma V Lapidariju Polpapir- natim<, ampak največkrat s >plastičnim<. Običajno elek- tronsko trgovanje namreč po- teka preko plačilnih kartic; naj si bo to Visa, EuroCard/Ma- sterCard ali American Express. Transakcije so povsem varne, saj se prenos številke vaše kreditne kartice kodira. Tak- šen varen način prenosa upo- rabljajo vse elektronske trgovi- ne. Če vas tišči denar, se podajte z nami v nakupovalna središča na Internetu. Obsežen spisek Internet trgovin najdemo na naslovu http://vvww.buyiton- line.com. Začnimo s trgovino, ki ponu- ja športno opremo. Trgovina ima več oddelkov obutve in oblačil, pa tudi specializirane oddelke za različne športe: golf, smučanje, plavanje, celo ribolov in lov. Zelo dobro imajo izvedene predstavitve različnih proizvajalcev in nji- hovih izdelkov. Ob boku zna- menite firme Rossignol smo opazili tudi Elan, ki predstavlja svoj program. Če vas zanima, katera >dilca< je najbolj primer- na za superveleslalom ali sla- lom, ali če bi radi zvedeli še kaj več o njihovih tehničnih karak- teristikah, pokukajte na naslov http://www.cache.net/ ~ als- prt/. Še nekaj za sladokusce in petičneže. Na naslovu http:// izzy.net/~aadinex lahko naj- dete starine: jedilni pribor, svečnike, srebrne pladnje itd. Do različnih Internet starinarnic lahko pridete tudi preko naslo- va: http://www.webcom.com/ ~antiques/forsale/welco- me.html, kjer je seznam večih starinarnic, specializiranih za različna področja. Mladi po letih in mladi po duši lahko obiščete več trgovi- nic s CD ploščami, kasetami in ploščami. Če ste ljubitelji glas- be, imate radi klasiko, jazz, ročk ali še kaj drugega, zapra- vite svoj težko prislužen denar v trgovini CD-Now http:// www.cdnow.com. In še naslov za ljubitelje knjig http://www.amazon.com. Hi- tro in enostavno lahko iščete po katalogu več kot milijon različ- nih naslovov. Ima vaša najdražja (najdraž- ji) praznik, vam pa je zmanjka- lo idej. Obiščite trgovine z mešanim blagom, ki imajo tudi oddelke z idejami za darila za rojstni dan ali posebne prilož- nosti. Nekaj naslovov: http:// www.buyitonline.com/in- dex4.htm, http://www.shop- catalog.com Za konec pa vstopimo še v kakšno slovensko trgovino. Na- slov http://www.tris-a.si/sidar- ta bo zanimiv za planince, saj Sidarta ponuja različne planinske vodnike in knjige. Računakiikarji pa bodo veseli elektronske trgo- vine z računalniško opremo: http://www.gekko.com/shop/ index.htm. Pa še to! Če ste nakupovali v tujini, boste morali počakati kakšen teden ali dva, da vam kupljeno poštar dostavi na dom. Pa veselo zapravljanje. Za vas sta se potepala: Tomaž Leskovšek, tomaz@vizija.si in Jožica Kristan, jozica@vizija.si Grajska Zlata harmonika Konec tedna je v Nazarjah minil v znaku harmonike, saj sta Zveza kulturnih orga- nizacij Mozirje in Turistično društvo Nazarje pripravila izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečna '96. Nazarsko tekmovanje je bi- lo razdeljeno na dva dela. V petek se je predstavilo 10 god- cev nad 60 let. Na finalno sre- čanje godcev veteranov z dia- tonično harmoniko, ki bo ko- nec avgusta na Ljubečni, so se uvrstili Jože in Franc Brgles ter najstarejši, 79-letni Karel Ajnik. V soboto se je predsta- vilo 25 godcev v 4 kategorijah. V polfinale tekmovanja, ki bo sredi septembra v Zrečah, so se uvrstih Jože Brgles mlajši, Stanko Vrčkovnik, Zdravko Detmar, Primož Založnik, Davorin Hartman, Robert Goličnik, Boštjan Cmok in Bernarda Podlesnik. Kljub temu, da je organizatorjem precej ponagajalo vreme, so na dobro pripravljeni priredi- tvi s pomočjo občinstva izbrali tudi grajskega godca Braneta Belaja. URŠKA SELIŠNIK Tudi najstarejši udeleženec iz- birnega tekmovanja Karel Ajnik iz Luč je dobro raztegnil meh. Dnevna počitnikovanja Večina šolarjev prisega, da so počitnice najlepši del leta, a vseeno tudi v tem času pridejo dnevi, ko šolarji pogrešajo svoje vrstnike, dolgčas pa se kar ne pusti in ne pusti pregnati. Za takšne dneve so v Občinski zvezi prijateljev mladine Celje pripravili brezplačna dnevna počitnikovanja, zanimive dejavnosti, ki se bodo vlekle skozi ves julij in avgust, pa so namenjene šolarjem iz Celja, Vojnika in Štor. Dnevria počitnikovanja so v Občinski zvezi prijateljev mladine Celje pripravili za celjske šolarje ob torkih in četrtkih, za vojniške ob ponedeljkih in sredah, za štorske pa ob petkih. Trajala bodo v povprečju po 4 ure, saj se bodo počitnikarji zbirali ob 10. uri, dnevne dejavnosti pa naj bi trajale predvidoma do 14. ure. V Celju bo zbirno mesto za dnevna počitnikovanja v dvorani ZKO, v Vojniku v prostorih KS, v Štorah pa kar pred tamkajšnjo OŠ. Program dnevnih počitnikovanj je pestro in zanimivo sestavljen, počitnikarjem v vseh treh občinah pa bodo na voljo filmske matineje, kopanje v bazenu, izleti v okoliške kraje (Celjska koča, Svetina, Stari grad, Šmartinsko jezero), likovna, šahovska in oblikovalna delavnica, lovski dan, v okviru katerega bodo obiskali lovca in si ogledali lovišče, ter športne igre in tekmovanja. IS Bilo je lepo in nepozabno Plesa, glasbe, ustvarjanja in gibalnega izražanja željni cicibani, stari od 3 do 7 let, so se v žalskem vrtcu IV v tem šolskem letu redno sre- čevali tudi v plesni delavni- ci, ki jo je vodila vzgojitelji- ca Majda Pur. In tako je v teh prijetnih uricah nastala plesna predsta- va Čudežni gozd, s katero so otroci presenetili starše in pri- jatelje, predvsem pa sami se- be. Kot so povedali, jih je us- tvarjalni vrtinec potegnil vase. ko so sami izbirali najprimer- nejšo glasbo za'vsebine, ki so jim bile blizu, ko so nastajah živopisani kostumi, ko so is- kali in izdelovali primerne rekvizite, sceno in oblačila za modno revijo. In cicibani so dokazali, da se jo da narediti tudi iz odpadnih pisanih pla- stičnih vrečk, za kar najboljši vtis pa so se na oder pripeljali z avtomobili iz kartonskih škatel. Bilo je naporno in na- peto, predvsem pa lepo in ne- pozabno. M.A. h. 26.-27.|uBi|1996 30 GLASBA NOVI TEDNIK GLASBENI EXPRESS Islandska pop princeska BJORK je trenutno najpopu- larnejše angleške bende Oa- sis, Pulp in Blur označila za skrajno dolgočasne ponared- ke legendarnih The Beatles, ki nimajo z današnjim načinom življenja in zvoki, ki nas ob- krožajo ob koncu drugega ti- sočletja, nobene zveze, bri- tanska glasbena scena pa je po njenem mnenju še najbolj po- dobna umazanim liverpool- skim ulicam iz konca šestde- setih. Samovšečne Angleže je omenjena izjava do dna duše pretresla, nekateri britanski glasbeni tedniki pa že priprav- ljajo verbalno protiofenzivo, v kateri bo zagotovo najbolj gla- sen Noel Galagher iz skupine Oasis. Diskografski velikan RCA skupaj z nekaterimi najbolj znanimi imeni z ameriške al- ter ročk scene (Butthole Sur- fers, The Ramones...) priprav- lja kompilacijski album, ki bo zapolnjen z devetnajstimi pri- redbami nekaterih najbolj znanih naslovnih tem iz risa- nih filmov. Californijske punk heroje X je zapustila pevka Exene Cer- venkova in s tem povzročila razpad tega najstarejšega ameriškega punk benda. Po njenem mnenju je bend v zad- njih letih izgubil ostrino iz sedemdesetih, zato sta skupaj z bobnarjem DJ Bonebreakom ustanovila skupino s pomen- ljivim imenom Auntie Christ. Igralska diva in pop zvezd- nica CHER je 20. maja dopol- nila 50. let. Ob tej priliki se je Cherilyn Sarkasian LaPierre, takšno je namreč njeno pravo ime, odločila, da se bo s po- močjo najnovejše laserske tehnike znebila pet izmed še- stih tatujev, med njimi pa bo seveda tudi slavna vrtnica z njene zadnjice. Courtney Love, šefica v Ameriki zelo priljubljene sku- pine HOLE, pri nas pa znana predvsem kot vdova Kurta Co- baina, se s koncertnih odrov seli tudi na modne piste. Pred kratkim je za več oglaševal- skih akcij podpisala nekaj mi- lijonov dolarjev vredno po- godbo z znano ameriško agen- cijo Next models, ki bo sicer zelo postavni Courtney (175 cm, 52 kg) nadela tudi po- vsem novi videz. Prejšnjo soboto je ta svet zapustila legendarna jazz pev- ka ELA FITZGERALD. Ela je v svoji skoraj 60 let dolgi glasbe- ni karieri posnela več kot 200 plošč, kot soavtorica pa se je podpisala tudi pod nekatere večno zelene jazz melodije. Ljubljanska agencija Muzi- kaviva v dneh med 6. in 13. julijem v turističnem kom- pleksu Maona v Piranu orga- nizira 1. POLETNI WORK- SHOP POP-ROCK KITARE. Na tečaju bodo poleg predava- teljev Mateja Mršnika, Daniela Matica in Janeza Hostnika, kot gostujoči predavatelji pou- čevali še Bor Zuljan (Šank Ročk), Franci Zabukovec (Rdeči Baron, Magnifico) in jazz kitarist Marko Zaletelj. Sedemdnevni polpenzion in šolnina vas bosta stala 59.400 SIT, prijavite pa se lahko na naslov: Musikaviva, Podgorni- kova 3, Ljubljana. STANE ŠPEGEL Konec prejšnjega meseca je angleško-slovenska ročk skupina RAINSTONES objavila svoj prvi album. Gre za kompaktno ploščo »Only Wrong Is What You Know«, za katero je večino skladb v klasičnem soft-metalskem stilu napisal šempeterski Londončan Joe Rain, ki ga nekdanji dijaki celjske pedagoške gimnazije poznajo kot Davida Khana. Ploščo je produciral Pete Brown, pri nas znan predvsem po megahitu »Stop«, ki ga je pred leti napisal za svojo sestro Sam Brown. Rainstones so trenutno na promocijski turneji po Angliji in Nemčiji, še prek koncem poletja pa naj bi jih videli in slišali tudi pri nas. Jazzy,groovy, funky 37. mednarodni jazz festival Ljubljana Na straneh Novega tednika smo vas v rubriki Glasbeni ex- press pred štirinajstimi dnevi že opozorili na letošnji med- narodni jazz festival Ljubljana. Zanimanje za to tradicional- no druženje ljubiteljev jazza je tudi na Celjskem, tako kot pretekla leta, spet izjemno veliko, zato je prav, da danes nekoliko podrobnejše predstavimo letošnje protagoniste te- ga festivala, ki je s svojo dolgoletno tradicijo in konstantno kvaliteto postal eden izmed najboljših »malih« jazz festiva- lov v Evropi, vsebinsko pa se že nekaj let navezuje na miinchenski festival. Prireditelju, Cankarjevemu domu in pa seveda neutrudnemu Branetu Rončelu, je letos spet uspelo v letno gledališče ljub- ljanskih Križank privabiti nekaj zvenečih imen s svetovne jazzovske scene, po daljšem času pa bo mogoče slišati tudi nekaj domače jazz godbe. Jazz festival bo v četrtek, 27. junija, ob 20. uri pričel kvartet, v katerem poleg šefov, izvrstnega pianista McCoya Tynerja in svetovno znanega saksofonista Michaela Breckerja, igrata še basist Avery Sharpe in bobnar Aaron Scott. Za njimi se bo še isti večer predstavil kitarist, organist in pevec Lucky Peterson, ki bo z osemčlansko spremljevalno ekipo (Brent A.P. Nance - tolkala, Tony Brown - bobni, Walter Nelson - bas, Todd Parsnovv - kitara. Bili Eden - saksofon. Dan Boney Field - trobenta, James Exun - pozavna in Linus Nance - orgle hammond) vse do polnoči z energičnim elektro jazzom zabaval tam prisotne. Vstopnice za tradiconalni 37. mednarodni jazz festival Ljubljana so naporodaj dve uri pred začetkom prireditev, za ogled posameznega večera boste odšteli 1600 SIT, prisotnost na vseh treh večerih pa vas bo stala borih 3500 SIT. Drugi dan festivala se bo začel ob 19. uri z domačo zasedbo Jazz Brass. Kvintet samih odličnih domačih glasbenikov (Petar Ugrin - trobenta, Dominik Kranjčan - trobenta, Lojze Kranjčan - pozavna, Klemen Repe - pozavna, Darko Rošker - tuba) je natanko pred dvema letoma na mednarodnem tekmovanju v francoskem mestu Vienne kot najbolj originalen ansambel dosegel prvo mesto, tokratni petkov večer pa bo popestril z avtorsko glasbo iz pred kratkim objavljene kompaktne plošče »Prvo srečanje«. Večer se bo nadaljeval z nastopom John, Abercrombie Organ Tria, v katerem bosta kitarskega virtuoza Johna Abercrombiea dopolnjevala še bobnar Adam Nussbaum in organist Dan Wahl. Zaključek drugega festivalskega dneva bo v znamenju latino jazza, ki ga bo s tremi spremljevalci (Vidor Santiago - lesene piščali, Alexandre Carvalho - kitara, Jamil Joanes - bas) pričaral kitarist in pevec Joao Bosco. Zadnji dan festivala, v soboto, 29. junija, bo že ob 18. uri pričel slovensko-italijanski kvintet New Strings, v katerem poleg violinista Vlada Batista in violinista Bojana Cvetržnika, nastopata še tržaška Slovenca Antonio Kozina na violini in Sergio Candoti na akustičnem kontrabasu. Za njimi bo nastopil vedno presenetljivi kvartet znanega kitarista Billa Frisella (Ey- ving Kang - violina, Ron Miles - trobenta, Curtis Fovvlkes - pozavna). Festival se bo, kot že nekaj prejšnjih, spet zaključil veseljaš- ko. Umetniškemu vodji festivala Branetu Rončelu je uspelo iz New Yorka privabiti legendarne funkerje Defunk, ki so na čelu s pozavnistom in pevcem Josephom Bowiem letos že navdušili več kot tisoč privržencev progresivnega funka v velenjski Rdeči dvorani. STANE ŠPEGEL Št26.>27.|uiiij1996 NOVI TEDNIK GLASBA 31 Jazz na ulici pod strelio Spet so imeli več sreče tisti, lii imajo radi trden spanec. Vreme ima pač svoje muhe in je tudi tokrat podarilo Ce- ljanom od načrtovanih treh le en lep dan. Tako je publi- ka uživala v dobri glasbi v natrpanem Pop teatru prva dva dni festivala, v ponede- ljek pa je oživel vrt Ojstrice, kjer se je zbralo kakšnih 700 ljubiteljev jazza. Festival je odprla Marta Zo- re s triom. Njena glasba, ki je pravzaprav bližje dobremu popu, je na nastopu s pomočjo uigrane jazz ekipe in njenega specifičnega, improvizacij polnega vokala, zvenela prav »jazzy«. Odpela je večino skladb s svoje zgoščenke in nekaj priredb jazz standardov. Po klaviaturah se je sprehajal njen življenjski sopotnik Mi- ran Juvan, ki je poleg Marte največkrat podpisan na avtor- ski strani zgoščenke. Bas kita- ro, klaviature in saksofon je imel v rokah ljubljanski Celjan Miki Ašič (ex Amadeus npr.), ki postaja nov član zasedbe in ga bomo po sedanji vrnitvi iz tujine najverjetneje vse pogo- steje slišali v različnih zased- bah . Za dober ritem je skrbel Marko, še en član iz glasbene družine Juvan. V celoti je na- stop izzvenel prepričljivo in je tudi po zadovoljni publiki so- deč naredil dober vtis. V nedeljo je nastopila Mia Žnidarič. Pevka je Celjanom dobro znana, saj je večkrat nastopala tudi s celjskimi Ža- bami. Kot vedno, je tudi tokrat nastop izpeljala na visoki rav- ni in nam predstavila skladbe z njene zadnje zgoščenke. Kot pravi sama, najraje prepeva balade, zato je njen repertoar morda bolj primeren za kon- certne dvorane. Kakšen bolj dinamičen jazz standard pa bi se tudi prilegel. Na klaviatu- rah jo je spremljal Američan Steve Klink, ki je s svojo teh- niko in občutkom pomagal k lepemu vzdušju. Ritem je pri- hajal iz rok kontrabasista Žige Goloba in duhovitega bobnar- ja Kruna Levačiča. Slednji je pokazal, da za dober ritem ne potrebujemo vedno največje- ga kompleta bobnov. Glavni pokrovitelj 2. ulič- nega jazz festivala je bila Ljudska banka, kot sopokro- vitelji pa so se pojavili še Pepe jeans, Visual produc- tions. Optika Ščurek, Zlato- rog club, Mont, Savinjske no- vice, Coca cola, Kinopodjetje Celje, Banex, Telekom, Pici- kato. Palma, LM Bazar, NT&RC, Avto Celje, tiskarna Igea, Zavarovalnica Triglav, Atri, grafični studio Zlatečan in Mestna občina Celje. V ponedeljek je vreme konč- no pokazalo svojo lepšo plat. Na lepem vrtu Ojstrice (izjem- no primerno prizorišče za po- dobne glasbene dogodke), je prvič v Celju nastopil Green- town jazz band. Stari in mladi jazz mački so navdušili števil- no celjsko občinstvo, ki je sku- paj z glasbeniki svvingalo v noč. Na kitari je navduševal odlični Primož Grašič. Kon- trabas je igral Aleš Avbelj in je skupaj s Salihom Sadiko- vičem na bobnih in Blažem Jurjevčičem na klaviaturah ogreval publiko. V prvih vr- stah pa so pihali Peter Hudo- bivnik na pozavni, Dominik Kranjčan na trobenti ter Bo- rut Bučar na klarinetu. Na koncertu so predstavili svojo zadnjo zgoščenko. Nastop bi v šoli ocenili s 5 - odlično. Festival je bil vse dni polno obiskan. To najverjetneje po- meni, da imamo tudi v Celju veliko ljubiteljev dobre glasbe. Popteatrovci so organizacijo iz- peljali brez napak. Ozvočenje je bilo izvrstno, publika prav tako. Tudi pokrovitelji so poka- zali dobro mero razumevanja za tovrstne prireditve. Upam, da bo po obljubah organizator- jev naslednje leto knežje mesto dočakalo tudi tretji jazz festival še z večjo podporo mestne ob- čine, in po možnosti dejansko na ulici, oziroma na primer- nem odprtem prostoru, kajti v dveh poskusih tridnevnega fe- stivala je prizadevnim organi- ■zatorjem, žal, uspelo izpeljati le dva nastopa zunaj, tam, kjer lahko z odlično glasbo in glas- beniki zaživi celo mesto. ŽJ REMONT d.d. Obrtno gradbeno podjetje CELJE. OBLAKOVA 32 takoj zaposli: 1. več KV zidarjev pogoji; -IV. stopnja strokovne izobrazbe -trimesečno poskusno delo -delovno razmerje za nedoločen čas -starost do 30 let 2. več gradbenih delavcev 3. gradbenega inženirja - tehnologa v pripravi dela pogoji: -VI. stopnja strokovne izobrazbe -šestmesečno poskusno delo -delovno razmerje za nedoločen čas -najmanj 5 let delovnih izkušenj v gradbeni operativi -zaželeno predznanje s področja kalkulacij -obvladovanje dela na osebnem računalniku -starost do 30 let Kandidati naj pošljejo pisne prijave v roku 5 dni po objavi (vlogo, dokazilo o izobrazbi, kandidat - gradbeni inženir tudi življenjepis) na naslov: REMONT d.d. CELJE, OBLAKOVA 32, 3000 CELJE. Dušan ŠandrU išče diamante Prej je razkril Masko, odkril Moč jagodnih polj in Svetle reke Ime tega primorskega pop pevca vam je zagotovo že znano, vse zgoraj našteto pa so naslovi njegovih štirih al- bumov, ki jih je pevec, kita- rist in kantavtor iz Pirana ustvaril lansko leto. Če vam njegovo ime morda zveni tu- je, vam bo bolj domače, če vam povemo, da je tudi polo- vica primorskega dua Black Jack. Dušan pravi, da že dolgo vrsto let z veliko dozo cinizma opazuje komercializacijo vseh mogočih pevcev in bendov pri nas, vendar ji stoji ob strani tudi tako, da je še vedno zvest svojemu načinu igranja na mnogih slovenskih plesiščih, skupaj z klaviaturistom Ale- šem Lavričem. Dušan si je ta- ko samo v lanskem letu na glavo nakopal toliko dela, da je posnel 4 samostojne albu- me, enega pa skupaj z Alešem pod imenom Black Jack. Sicer pa je Dušan glasbeno zorel dolgo in se poskusil v več zvrsteh. Najstniška leta zaznamuje bend Problemi, . potem je član obetavne roc- kovske zasedbe Nore sanje (z njimi se poigrava v Pop delav- nicah), je član stilsko dobro zgrajenega primorskega an- sambla Prizma, kjer je brenkal in pel sredi osemdesetih, no, na koncu pa je pristal v duetu. Dušan je do sedaj izdal že * deset glasbenih izdelkov, pr- venec »Ženske z mojih slik« že leta 1986, sledili so albumi »Mesto pod nemirnim ne- bom«, »Ljubezni nikar ne pro- daj«, »Seks bum revolucija« in »Nazaj v šestdeseta leta...« Zadnjih pet, torej pet lan- skih izdelkov, je založila Duša- nova lastna založba Lander Inn d.o.o.. Že naslednji četvor- ček naj bi se »rodil« v nasled- njem letu, kaj bo stilsko prine- sel takrat, pa lahko, glede na dosedaj slišano, že slutimo. Komercialno glasbo terasnega tipa, ki jo ima rada predvsem srednja generacija. Ali pa mor- da tudi ne... Prva kaseta Primoža Kelenca Mladi harmonikar Primož Kelenc iz Formina je svoj največji uspeh dosegel lani na 15. Zlati harmoniki, kjer je osvojil zlato medaljo in 2. mesto v mednarodni Iconku- renci za Veliko nagrado Slo- venije v kategoriji do 18 let. Junija je izdal prvo samo- stojno kaseto Pomladni cvet v studiu Zlati zvoki pri Igorju Podpečanu v Kisovcu pri Za- gorju ter jo predstavil na pro- mocijskem koncertu v domači Gorišnici. K sodelovanju je po- vabil številne znance, s kateri- mi je na različnih prireditvah že veliko nastopal, to pa so ansambel Francija Zemeta iz Vojnika, Vesele Štajerke, Bra- ne Klaužar in harmonikarko Tanjo Čretnik s Frankolovega ter domačo skupino Ptujskih 5 s Ptuja. Primož Kelenc igra harmo- niko štiri leta, prvi dve leti ga je učil Tine Lesjak, zdaj pa ga dve leti uči Brane Klaužar, s katerim sta ob koncu promo- cijskega koncerta tudi skupaj zaigrala. Na kaseti so pretežno skladbe Braneta Klaužarja, Franca Miheliča in drugih, dve pa je napisal tudi Primož Ke- lenc (Ples staršev in Pomladni cvet). Primož bo tudi letos so- deloval na Zlati harmoniki, si- cer pa se najraje spominja Alpskega večera, nastopa v Kostanjevici (za nagrado je brezplačno posnel dve sklad- bi, ki sta izšli na kompilacijski kaseti) ter drugih nastopov, ki jih je več na Celjskem kot v domačih krajih. Sicer pa je bil Primožev večer z gosti imenit- no pripravljen. T.VRABL GLASBA JE ZIVUENJE z glasbo med turiste - Marjan Rožic Pa smo spet v poletju, času počitnic, potepanja in brezskrb- nega pohajkovanja, ko nas po- pade nomadska žilica, ko napo- kamo avto, si vržemo nahrbtnik čez rame, pa hajd v širni svet. Napočila je zlata doba za gostince, kateri se uradno reče ■ turistična sezona. In spet bo tudi naša dežela postala Babi- lon, guten Tag, Buona serra, Buonas Dias, Wellcome, pridi- te, dragi turisti in nam rešite sezono. Kje so časi, ko so devi- ze vstopale v štirih kolonah... In preden nas bodo množič- no obiskali tuji turisti, bom jaz povabila predsednika Turi- stične zveze Slovenije v našo oddajo. Gospod Marjan Rožič nam bo zaupal, v kakšni viži bomo odpeh letošnjo sezono. Izvedeli bomo tudi, na kak- šen način bomo turistom predstavili slovensko glasbo. Simona H^O Št. 26.-27. junij 1996 32 KRONIKA NOVI TEDNIK NOČNE CVETKE • Gospod Ivan s Pristave pri Dobrni je v sredo popoldne sporočil, da se v vasici nahaja nekdo, ki nadleguje poštene občane. Ko so šli policisti iskat nadlegovalca, so najprej obi- skali gospoda Ivana, pa ga ni- so našh, kot tudi niso našli človeka, ki bi kalil javni red in mir. Tudi sosedje niso opazili nič takšnega, kar bi jih vzne- mirjalo, pa nam ostane le še možen odgovor, da je gospod prijavitelj malce nekritična osebnost. • V sredo zvečer so šli poli- cisti intervenirat v bistro Trta. Tam naj bi nekdo lastnika lo- kala stiskal za ovratnik in ga hotel pretepsti. Neznani sti- skač jo je še pravočasno odku- ril. • V četrtek zjutraj je gospa Marija s Krekovega trga prija- vila, da ne more v svoje stano- vanje, ker ji je nekdo zanalašč zadelal ključavnico. Tudi poli- cisti, ki so pokukali v ključav- nico, so lahko ugotovili le-to, da je res zamašena, potem pa so problemu stopili na prste gasilci, ki so zamašeno klju- čavnico zamenjali z novo. • V četrtek popoldne je v Dušanovem stanovanju na Mariborski cesti Stane B. pre- tepal Mojco. Junak pa tak! • Janko je v četrtek popold- ne sedel na klopco v mestnem parku in na tla pri nogah polo- žil škatlico s tobakom ter ste- kleničko likerja. Misleč, da si bo privoščil užitek in počitek, se je grdo uštel. Kmalu so k njemu pristopili neznani fant- je, eden izmed njih pa ga je poprosil za malce tobaka. Jan- ko, darežljiv kot zna biti, se je sklonil, takrat pa so mu mulci izmaknili ves tobak in liker ter jo popihali v neznano. • Slab dan sta imeli v mest- nem parku tudi srednješolki Barbara in Metka. Zadnji dan šole sta sedli na klop in tam odložili šolski torbici. Enkrat vmes pa sta skočili do najbliž- je trgovine, ob povratku pa ugotovili, da sta torbici čudež- no izginili. Zadeva je še pose- bej zoprna zato, ker sta bili v torbicah (med drugim) tudi Barbarini in Metkini zaključni šolski spričevali in bančni knjižici. • Pijani Sašo L. se je v petek okoli dveh ponoči, skupaj z dvema podobno zadetima pri- jateljema, oglasil pri dežurne- mu policistu. V neuglajenih in neprijaznih tonih je povedal, da ga je iz lokala Evergreen vrgel redar in da zaradi tega ^zahteva policijsko ukrepanje. Dežurni je ocenil, da je Ever- greenov redar ravnal prav, in pripomnil, da se mu zna kaj takega pripetiti tudi na policij- ski postaji, če se ne bo umiril in se spodobno obnašal. M.A. Pet let zapora za poskus umora lastne matere Senat je pri obdolženemu Rudolfu Cviklu pri odmeri kazni upošteval predvsem njegovo težko mladost. Petčlanski senat celjskega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval sodnik Milko Škoberne, je Rudolfa Cvikla iz Celja, ki je 15. avgusta lani v bistveno zmanjšani prištev- nosti z nožem napadel svojo mater in jo poskušal umoriti, obsodil na pet let zapora. Ob- dolženi bo do pravnomočno- sti sodbe ostal v priporu zara- di ponovitvene nevarnosti. Kot ga bremeni obtožnica, naj bi obdolženi Rudolf Cvikl (24) omenjenega dne v večer- nih urah, po hudem prepiru, na hodniku stanovanja v Gos- poski ulici v Celju kar šestkrat zabodel svojo mater Veroni- ko Cvikl (58). Dejanje naj bi storil v navalu besa in, kot je zapisano v obtožnici, v stanju bistveno zmanjšane prištev- nosti. Na predhodnih obravna- vah je obdolženi zatrjeval, da svoje matere ni nameraval ubiti, ampak da jo je hotel le prestrašiti. Usodnega večera je prišel domov močno vi- njen, vmes pa je zaužil tudi štiri ampule apaurina. Ko je mater prosil za tisoč tolarjev, je le-ta pričela kričati. In sploh je bil denar tisti, zaradi kate- rega sta se pogosto prepirala, tokrat pa je segel po žepnem nožu, da bi jo utišal. Da se kasnejših dogodkov ne spo- minja, je vztrajal tudi na končni obravnavi, ko je senat zaslišal tudi oškodovanko oziroma pričo Veroniko Cvikl. Povedala je, da ji je sin večkrat ukradel denar in da ga je zaradi tega prijavila poh- ciji. Prav ta prijava pa naj bi bila povod za prepir, ki se je končal tako žalostno. Okrožna državna tožilka Alenka Mežnar je ob koncu sojenja senatu povedala, da je bilo dejanje storjeno kot po- sledica težkih socialnih raz- mer, zlasti pa slabih odnosov med sinom in materjo, pa vendar bi bil obdolženi lahko ravnal drugače, da bi mater utišal. Veliki senat je obdolžene- mu Cviklu izrekel najnižjo možno kazen za kaznivo de- janje poskusa umora, pet let zapora. Dodatnih pet mese- cev zapora pa izhaja iz druge- ga kaznivega dejanja, ko je pred časom z nožem ogrožal druge ljudi in mu je sodišče takrat izreklo pogojno kazen. M.A. GORELO JE Udari strele Zaradi udara strele je 19. junija popoldne izbruhnil po- žar na gospodarskem poslop- ju v Resniku nad Zrečami, ki je last Janeza K. Zgorel je večji del ostrešja, 70 nakla- dalk sena, sušilna naprava in dva razmetalnika za seno. Ži- vino so rešili, gasilo pa je 49 gasilcev iz Zreč, Stranic, Vita- nja, Gorenja, Slovenskih Ko- njic in Loč. Gmotna škoda, ki je nastala, znaša okoli 2 mili- jona tolarjev. Strela je 19. junija zvečer povzročila tudi požar na gos- podarskem poslopju v Lepi Njivi, last Franca P. Poslopje je v celoti zgorelo, ogenj pa je uničil tudi neregistrirano osebno vozilo znamke Zasta- va 750. Živino in stroje so pravočasno umaknili, pri ga- šenju pa je sodelovalo 70 ga- silcev iz Mozirja, Nazarij, Re- čice ob Savinji, Pobreržja, Go- rice in s Polzele. Gmotna ško- da znaša okoli 2 milijona to- larjev. Prikolica v | plamenih Minuli petek dopoldne je prišlo do požara na počitniški prikolici v Srnečevi ulici v Ce- lju. V požaru (povzročil naj bj ga samovžig) je bila prikolica popolnoma uničena, skupaj z raznimi uporabnimi predme- ti in aparati. Lastnica Sonja M. je oškodovana za okoli 100 tisoč tolarjev. Pri pretakanju goriva v petek, 21. junija dopold- ne, je zagorelo na garaži v Velenju (Sončni grič). Do po- žara je prišlo, ko je U-letni Aleš pretakal bencin iz poso- de z gorivom v rezervoar ko- lesa z motorjem. Ogenj se je razširil na garažna vrata in nadstrešek, kjer je bilo sprav- ljeno seno in les. Gmotna ško- da, ki je nastala, znaša prib- ližno 80 tisoč tolarjev. M.A. PROMETNE NEZGODE Na prehodu za pešce Na magistralni cesti v na- selju Leveč se je, v torek 18. junija zjutraj, pripetila nez- goda, v kateri je bil hudo ranjen pešec. Jadranka L. (42) iz Kopra je vozila osebni avtomobil iz smeri Žalca proti Celju. Ko je v koloni vozil pripeljala do zaz- namovanega prehoda za peš- ce, je z njene desne strani po prehodu prečkal vozišče 76- letni Franc P. iz Levca, ki ga je voznica, kljub zaviranju, za- dela in ga zbila po vozišču. Dva mrtva na sloveniki Nesreča z najhujšimi po- sledicami se je zgodila 18. junija ponoči na cesti, rezer- virani za motorna vozila, zu- naj naselja Slatina. Na kraju nesreče sta umrli dve osebi, ena pa je utrpela hude tele- sne poškodbe. Viktor G. (49) iz Ljubljane je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Tepanja proti Dramljam. Ko je zunaj naselja Slatina peljal po klancu navzdol, je ob vznožju ravnega dela ceste iz neznanega razloga zapeljal na levo stran ter trčil v nasproti vozeči tovorni avtomobil s pri- klopnikom, ki ga je vozil 19- letni Erik G. iz Sežane. V silo- vitem trčenju sta v razbitinah osebnega vozila umrla voznik Viktor G. in 46-letna sopotnica Darinka G. iz Grosupljega. Drugi sopotnik, 25-letni Bojan G. iz Ljubljane, pa je bil hudo ranjen. Trčenje V Medlogu Na lokalni cesti zunaj na- selja Medlog se je, v petek 21. junija popoldne, pripetila nezgoda, v kateri sta bili hu- do telesno poškodovani dve osebi. Gmotna škoda znaša okoli 110 tisoč tolarjev. Matej I. (20) iz Lopate pri Celju je vozil motorno kolo od doma proti Babnem^. Blizu sta- novanjske hiše Medlog št. 50 je v blagem desnem ovinku zapeljal na sredino ceste in trčil v osebni avtomobil, s ka- terim se je iz nasprotne smeri pripeljala 22-letna Valerija S. iz Brezove pri Šmartnem v Rožni dolini. V nezgodi sta bila oba voznika hudo ranje- na. Spet smrtna slovenika Na cesti rezervirani za mo- torna vozila, zunaj naselja Leskovec, se je, v soboto 22. junija popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena ose- ba umrla. Tatjana K. (25) iz Prebolda je vozila osebni avtomobil iz smeri Celja proti Dramljam. Zunaj naselja Leskovec je iz neznanega vzroka zapeljala na nasprotni vozni pas, po ka- terem se je takrat pripeljal voznik tovornega avtomobila s polpriklopnikom, 29-letni Attila L, državljan Madžarske. V silovitem trčenju je voznica Tatjana K. na kraju nesreče poškodbam podlegla. Smrtna nesreča v Pirešici Do nesreče s smrtnim izi- dom je prišlo tudi v nedeljo, 23. junija zjutraj, na magi- stralni cesti zunaj naselja Pi- rešica. Boris J. (40) iz Gotovelj je vozil kolo z motorjem iz smeri Arje vasi proti Velenju. V kri- žišču z lokalno cesto za Ponik- vo je zapeljal levo z vozišča in v obcestni jarek, kjer je padel in z zgornjim delom telesa zadel v betonski propust. Poš- kodbe so bile tako hude, da je bil Boris J. na mestu mrtev. s ceste na travnik Na lokalni cesti v naselju Kavče pri Velenju se je, v nedeljo 23. junija ponoči, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša približno 250 tisoč tolarjev. Emil S. (37) iz Kavč je vozil osebni avtomobil iz Velenja proti domu. V Kavčah je v desnem nepreglednem ovin- ku zapeljal levo čez cesto, po- tem pa na travnik, kjer je trčil v drevo in se hudo telesno poškodoval. M.A. Obračunavanje v Famisu Minulo soboto okrog os- me ure, sta v prodajalno Famis v kraju Stropnik vstopila dva moška, Da- niel M. iz Maribora in Dar- ko L. iz Miklavža na Drav- skem polju. Po neuradnih informaci- jah sta začela lastnika trgo- vine, Mirana F. (ta naj bi bil več osebam dolžan večje vsote denarja), izsiljevati za denar. Med napetim dialo- gom naj bi Daniel M. začel Miranu F. groziti s pištolo, nato pa naj bi ga udaril po glavi. Med prerivanjem naj bi Miran F. padel na tla, tedaj pa je potegnil za pišto- lo (zanjo nima dovoljenja), ustrelil ter Darka L. zadel v trebuh in desno stegno. Da- niel M. je ranjenega Darka L. odpeljal v žalski zdravs- tveni dom, od tam pa v celj- sko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. M.A. AVTOVLOMI v noči na 20. junij je nezna- ni storilec na nepojasnjen na- čin vlomil v osebni avtomobil znamke Renault 19, last Pavle L. Iz vozila, ki je bilo parkira- no na Kidričevi cesti v Vele- nju, je ukradel 61 tisoč tolar- jev. V noči na 21. junij je bilo vlomljeno v kombinirano vo- zilo VW, parkirano v pod- zemnih garažah na Kardelje- vem trgu v Velenju. Neznani storilec je iz vozila ukradel mobilni telefon znamke Be- neton in kodirno kartico za avtoradio Blaupunkt. Lastnik Bojan K. je oškodovan za oko- h 200 tisoč tolarjev. Minulo soboto ponoči je nekdo na Linhartovi ulici v Celju vlomil v avtomobilsko prikolico, v kateri so bila shranjena oblačila. Storilec je odnesel 7 trenirk in 3 anorake ter s tem podjetje Špremoteks iz Gornje Radgone oškodoval za približno 70 tisoč tolarjev. V soboto ponoči je neznanij storilec vlomil v osebni avto- mobil znamke Zastava jugo, ki je bil parkiran pred stano- vanjskim blokom na Brodar- jevi ulici v Celju. Ukradel je avtoradio kasetofon znamke Blaupunkt in lastnico Tatjano P. iz Celja oškodoval za okoli 45 tisoč tolarjev. M.A. MINI KRIMIČI Vlomil V skladišče v noči na 17. junij je nekdo vlomil v priročno skladišče na letnem kopališču v Šoštanju. Ukradel je električno orodje in večjo količino barve. Podjetje Euroforum iz Trbovelj je oško- dovano za približno 200 tisoč tolarjev. Izginuli pasat v sredo, 19. junija, okrog enih je neznani storilec ukra- del osebni avtomobil znamke Volkswagen pasat GL turbo diesel, temno modre barve, z reg. št. CE N6-237, ki je bil parkiran na dvorišču stano- vanjske hiše v Vrhovom. Last- nik Iztok B. iz Laškega je oško- dovan za poldrugi milijon to- larjev. steklo in keramične ploščica V noči na 19. junij je nezna- ni storilec, iz ograjenega skla- diščnega prostora firme Keros na Partizanski cesti v Velenju, ukradel 28 paketov brezbarv- ne steklene prizme in 41 pake- tov keramičnih ploščic. Pod- jetje Keros iz Rogaške Slatine je oškodovano za okoli 140 tisoč tolarjev. Ukradel punta v noči na 22. junij je nezna- ni storilec ukradel osebno vo- zilo znamke Fiat punto, ki je stalo na parkirišču RTC na Ro- gli. Vozilo je metalno sive bar- ve, z reg. št. CE 86-44R. Lastni- ca Ines P. iz Celja je oškodova- na za približno 1 milijon 300 tisoč tolarjev. Vlom v trafiko v času od minulega četrtka do ponedeljka, 24. junija, je nekdo vlomil v prostore kio- ska, ki stoji na sejmišču v Ko- čevarjevi ulici v Celju. Ukradel je glasbeni stolp znamke Phi- lips, večjo količino pijače in nekaj cigaret. Lastnica Erika P. iz Celja je oškodovana za okoli 150 tisoč tolarjev. Iskal, našel marke v ponedeljek, 24. junija po- poldne, je neznani storilec pri- šel do stanovanjske hiše Jože- ta L. iz Bukovja pri Slivnici, na hiši zlomil vhodna vrata in nato preiskal vse prostore. Na- šel in ukradel je 500 nemških mark. M.A. Smrtne žrtve heroina Lani je v Sloveniji zaradi prevelikega odmerka heroina umrlo dvanajst oseb, predlani pet. Slovensko tržišče je z mamili dobro založeno, o čemer govorijo tudi policijski podatki za minulo leto o zaseženi količini mamil: 18 kilogramov heroina, 30 kilogramov marihua- ne, 3,2 kilograma kokaina, 2,5 kilograma hašiša in več kot 2 tisoč kosov LSD ter več kot 7 tisoč tablet ecstasy. Predvsem po slednjih je med mladimi vse več povpraševanja. Št. 26.-27. junij 1996 NOVI TEDNIK KRONIKA 33 S strokovnostfo in z zaupanjem občanov Na proslavi dneva slovenske policije v Celju opozorili tudi na gmotni položaj delavcev organov za notranje zadeve. Delavci organov za notra- nje zadeve Celje so dan dr- žavnosti in svoj stanovski praznik obeležili s slavnost- no akademijo, ki je bila mi- nuli petek v dvorani Narod- nega doma v Celju. Poleg mnogih gostov, med njimi delegacij iz sosednje Hrvaš- ke in Avstrije, se je proslave udeležil tudi Andrej Šter, slovenski notranji minister. Po pozdravnem nagovoru celjskega mestnega župana Jožeta Zimska je v imenu re- gijskega odbora združenja Se- ver govoril njegov predsednik Franc Bevc, ki je med drugim opozoril na odnos države do te organizacije, ki je, pet let po osamosvojitveni vojni, še ved- no ne obravnava kot enako- pravno med veteranskimi or- ganizacijami in ki za člane združenja Sever še vedno ni dorekla statusa veterana. Zlati znak organov za no- tranje zadeve R Slovenije (za območje UNZ Celje) je na petkovi slavnostni akademi- ji prejel Ivan Šimunič (PP Šmarje pri Jelšah), srebrne znake so prejeli Tomislav Bakun (PP Velenje), Rado Gašparič (PP Laško) Alojz Miklavc (OKC), Anton Retko (PP Celje) in Milan Versaj- kovič (UKS). Podelili so tudi vrsto bronastih odličij. Stane Veniger, načelnik Uprave za notranje zadeve Ce- lje, se je ozrl v čas procesov osamosvajanja in desetdnev- ne vojne, ko je slovenska poli- cija odigrala pomembno, tudi odločujočo vlogo »Pomembno spoznanje iz tistih dni je, da so občani nam policistom iz- kazali najvišjo možno stopnjo zaupanja, spoštovanja in ra- zumevanja. Na to obdobje in opravljeno delo gledamo s po- nosom, z grenkobo pa ugotav- ljamo, da je po letu 1992 že dosežena stopnja zaupanja, spoštovanja in nenazadnje tu- di materialnega vrednotenja dela policistov, začela upada- ti. Zakaj tako, bo potrebno še oceniti, je dejal Stane Veniger, ki je v nadaljevanju govora naštel številne organizacijske spremembe in novosti v UNZ Celje, ki so nastale v letih, ko je bilo treba zavarovati meje nove države in zasnovati delo policije po sodobnih evrop- skih načelih in vzorcih. Ko je nanizal nekaj pomembnih do- sežkov celjskih policistov in kriminalistov v zadnjih mese- cih, je načelnik UNZ Celje še povedal, da tudi delavci celj- ske uprave vse pogosteje in vse glasneje opozarjajo na svoj poslabšan socialni polo- žaj. »Upoštevajoč napornost, težavnost, nevarnost in zah- tevnost policijskega dela oseb- no menim, da bo morala druž- ba oziroma država povedati, koliko je vredno delo policista in vsestransko urediti njegov status in socialni položaj,« je še dodal in govor sklenil z ugotovitvijo, da so varnostne razmere na našem območju dokaj ugodne, za kar so mora- h vsi uniformirani policisti, kriminalisti in ostali delavci Uprave za notranje zadeve Ce- lje vložiti veliko dela in napo- rov. »Zagotovo pa bi bili manj uspešni, če nam pri našem delu ne bi pomagah občani in prav to skupno delo dokazuje in potrjuje sicer znano dejs- tvo, da naša skupna varnost in varnost posameznika nista odvisni le od policistov, niti ne samo od občanov, ampak od vseh skupaj,« je končal Stane Veniger in čestital ob prazni- ku ter vsem dobitnikom priz- nanj ministrstva za notranje zadeve. V kulturnem delu programa so sodelovali skupina pevcev MPZ skladateljev Ipavcev iz Šentjurja, harmonikarski kvar- tet profesorjev Glasbene šole Šentjur in dramski igralec Bo- rut Alujevič. Ob 27. juniju, dnevu slovenske policije in peti obletnici osamosvojitve naše države, so v UNZ Celje izdali tudi posebno knjižico z iiaslovdm Skozi čas in sliko. MARJELAAGREŽ Foto: SHERPA Ministra Štera sta ob prihodu na slavnostno akademijo pozdravila celjski župan Jože Zimšek in načelnik UNZ Celje Stane Veniger Zabodel ga je v ponedeljek 17. junija se je okoli 20.30 ure pri Ivanu M. (39) v Novi vasi na Šmarskem zglasil Anton T. (47) iz Pijovice. Kot ka- že, si možakarja nista bila v dobrih odnosih, saj sta se začela prepirati, prepir pa se je stopnjeval do trenut- ka, ko je Ivan M. zgrabil za kuhinjski nož in Antona T. zabodel v hrbet. Hudo ra- njeni Anton T. se je nato zatekel k sosedom, ki so poskrbeli za zdravniško posredovanje. Poškodo- vanca so najprej peljali v šmarski zdravstveni dom, od tam pa v celjsko bolni- šnico. Ivan M. je policiste počakal na svojem domu oziroma na kraju krvavega dejanja. M.A. Roparska trojica spoznana za Icrivo Alibiji obdolženih ropa v Škofji vasi niso dovolj trdni, je ocenil senat, ki je D. Koprivo obsodil na pet, M. Moteriča na šest in D. Sobočana na pet let zapora. Prejšnji teden se je nadalje- valo in končalo sojenje troji- ci, ki naj bi v sostorilstvu zakrivila kaznivo dejanje ro- pa dne 14, februarja letos v Škofji vasi pri Celju. Obdol- ženci naj bi, zamaskirani ter z nožem in palico, ustrahova- li dve priletni ženski in Ivano Jesenek oškodovali za blizu 3 milijone tolarjev. Na pred- hodnih obravnavah so vsi tri- je zanikali dejanje, priče, ki so jih predlagali njihovi za- govorniki, pa so jim s svojimi izjavami zagotovile tudi us- trezne alibije. Ker je obLlolženi Kopriva ves čas sojenja zatrjeval, da je bil njegov zagovor (z natančnim opisom poteka dejanja) posle- dica izsiljevanj in pretepanja kriminalistov v času preiskave, je na sojenju, ki je bilo minuli petek, eden izmed kriminali- stov, ki so sodelovali pri prijet- ju in zasliševanju osumljenca, kategorično zanikal, da bi šlo za takšne metode dela in priti- ske. »To, kar je povedal krimina- list, je čista laž!« se je oglasil obdolženi Dušan Sobočan. Po besedah okrožne državne to- žilke Lilijane Dolžan, se ob- tožnica v celoti opira na izpo- ved Dejana Koprive na zasliša- njih v okviru preiskovalnih opravil in na izpoved oškodo- vanke oziroma priče Ivane Je- senek. »Ko primerjam izpoved obdolženega Koprive in priče- vanje oškodovanke, je tu toliko skupnih točk, da je težko verje- ti, da obtoženi Kopriva ni sode- loval pri ropu,« je poudarila tožilka in nanizala dejstva ter podatke, ki jih je obtoženi na- tančno opisal ter navedel vloge in dejanja ostalih dveh obtože- nih ter pri tem prihajal v nešte- ta nasprotja. Ker sta tudi Mla- den Materič in Dušan Sobočan ves čas sojenja trdila, da pri ropu nista sodelovala, je držav- na okrožna tožilka dejala, da v celotnem procesu ni bil izka- zan razlog, zakaj bi bil Kopriva ostala dva obdolžil tako hudih, življenjsko usodnih dejanj in zlasti posledic, če ju bo sodišče spoznalo za kriva. Poudarila je še, da alibiji Mladena Materiča in Dušana Sobočana niso trdno dokazani, ter opozorila, da so to trije mladi ljudje, ki imajo za sabo že vrsto takšnih in podob- nih kaznivih dejanj. Zagovornik prvoobtoženega Dejana Koprive je v svojem sklepnem govoru tožilstvu oči- tal, da obtožba za vse tri obdol- žence sloni le na podlagi priz- nanja Dejana Koprive v času policijske in sodne preiskave. Senatu je predlagal, naj Kopri- vo oprosti, če pa ga bo spoznal za krivega, naj njegovo »priz- nanje« upošteva kot močno olajševalno okoliščino in mu izreče najmilejšo možno ka- zen. Zagovornik drugoobtožene- ga Mladena Materiča je vpra- šal ali senat sploh sodi pravim ljudem in opozoril na material- ne dokaze, ki da so sila sporni, pa na trden alibi, ki da ga ima njegov varovanec, zato ni no- benega dvoma, da bo sodišče obdolženega Materiča oprosti- lo, je še (med drugim) dodal. Zagovornik tretjeobtožene- ga Dušana Sobočana pa je re- kel, da se z okrožno cfržavno tožilko strinja le v tem, da je bil 14. februarja ob 21.15, to je na Valentinovo, res storjen rop. Obdolženi Sobočan ni zapustil za sabo prav nobenih sledov, vsa obtožba pa sloni le na izja- vah Dejana Koprive, je še^eial in senatu predlagal oprostilno sodbo. Izrek sodbe in kazni za ob- dolžene je gotovo marsikoga v dvorani presenetil. Senat je vse tri obdolžene spoznal za krive ropa v sostorilstvu in Dejana Koprivo in Dušana Sobočana obsodil na pet let zapora, Mla- dena Materiča pa, kot pobud- nika ropa pa šest let zapora. Vsi trije so oškodovanki dolžni denar vrniti, je še razsodil se- nat ter odločil, da se jim pripor podaljša do pravnomočnosti sodbe. MARJELA AGREŽ Zažgal ji je uto Franjo B. (29) iz Mozirja je 19. junija pozno popoldne prišel do stanovanjske hiše 56-letne Marije M. na Praprotnikovi ulici v Mozirju, kjer je bila postavljena tudi njena vrtna uta. Prišlek je uto polil z mešanico bencina in kurilnega olja ter prižgal ogenj. Uta je zgorela do tal, z njo vred pa vso orodje, kolesa in drugi predmeti. S požigom je Marija M. oškodovana za okoli 300 tisoč tolarjev, motiv za požig pa bo osumljeni Franjo imel priložnost razodeti na sodišču. M.A. Veliko zanimanja za odprta policijska vrata Na UNZ Celje so prejšnji Četrtek pripravili Dan odpr- tih vrat in s tem dali možnost občanom, da se pobliže sez- nanijo s policijskim delom in sredstvi, s katerimi zago- tavljajo varnost na mnogih področjih našega vsakdana. Tako so tega ciiic občani lah- ko obiskali operativno-komu- nikacijski center, kjer so jim tam zaposleni predočili potek dela in raznih opravil, spozna- li so lahko delo dežurne služ- be na PP Celje, na zunanjih površinah pred zgradbo Upra- ve pa so si z zanimanjem ogle- dovali kriminalistično tehni- ko, orožje, ki so ga nekateri tudi preizkusili s streljanjem v za to posebej pripravljeno tar- čo, za nekatere so bila zanimi- va policijska vozila, kjer so bile razstavljene tudi fotogra- fije nekaterih najhujših pro- metnih nesreč, ki so se Vrzad- njem času pripetile na Celj- skem. Na ogled je bil tudi elektronski alkotest, pa je ka- terega izmed obiskovalcev tu- di zanimalo, kako se ta napra- va obnaša v praksi. Tudi ta preizkus je bilo mogoče opra- viti in se prepričati o lastnem psihofizičnem stanju. Seveda le, kar se alkohola tiče. Prenekateri obiskovalec je imel prvikrat možnost videti, kako izgledajo razna mamila, ki jih policisti zasežejo prije- tim osumljencem, veliko pa so segali tudi po najrazličnejših brošurah in zloženkah, ki v besedi in sliki opozarjajo na nevarnosti, ki v teh časih pre- žijo na nas na vsakem koraku. Z obiskom in odzivom na po- vabilo ob Dnevu odprtih vrat so bili na Upravi za notranje zadeve Celje zelo zadovoljni. M.A. Utrinek z Dneva odprtih vrat je v objektiv fotografskega aparata ujel tudi naš fotoreporter. Št.26.-27.1u«i|1W6 34 MODA - NASVETI NOVI TEDNIK V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Vas je morda prav danes zadelo spoznanje, da je po- letje s kopalno sezono tukaj, ve pa še vedno razmišljate in mencate glede nakupa novih kopalk? Seveda ne bo nič pomagalo; če ne priznate glavnega razlo- ga, ki tiči predvsem v dejstvu, da ste se na letošnjih počitni- cah že videle brez tistih od- večnih kilogramov in obleče- ne v spet modne bikinke... No, kakorkoli, brez teh mi- niaturnih cunjic svet le ne bo zletel s tečajev, saj je moda v vsej svoji tolerantnosti pomi- slila tudi na vseh 89% žensk, ki se ne ponašajo s sanjsko postavo. O kopalkah in počitniški modi bomo govorili in pokle- petali tudi z vami, drage po- slušalke in poslušalci radijske oddaje V modnem vrtincu. To soboto ob 10.30 bo znova na sporedu Radia Celje. V oddaji vas bomo podrobneje sezna- nili s pravili in potekom naše- ga natečaja mladih kreator- skih talentov; ki traja že četrti teden in ga bomo zaključili sredi septembra. Tudi na zanimivo družbo v studiu nismo pozabili. Gotovo mnoge med vami zanima, kakšen odnos do mode in ob- lačenja ima znana slovenska televizijska novinarka, Slo- venka leta 1990, poslanka dr- žavnega zbora in zdaj ustano- viteljica lastne stranke - Ljer- ka Bizilj - ki bo gostja sobotne oddaje in lahko jo boste v vezi s to temo kaj tudi povprašali. Male vizuelne laži Da kopalke niso le najbolj »mokre« počitniške cunjice, temveč tudi najbolj kritično, pravzaprav naravnost izdajal- sko oblačilo, že vemo. Da da- ma z nekaj ali - bog ne daj - kar celo četico odvečnih kilogra- mov ne bo oblekla bikink, tu- di. Morda pa nekatere vendar- le ne verjamete, da ste lahko s pravilno izbiro kopalne oble- ke tudi na plaži urejene, mod- nega in prikupnega videza, kljub temu, da se prištevate med zgoraj omenjenih 89%. Estetika oblačenja nam ne le dovoljuje; temveč tudi svetu- je, da pri tem uporabimo ne- katere koristne vizuelne laži, s katerimi postavo optično us- kladimo. Pa poglejmo, katere so ti- ste najpogostejše kritične točke in kako jih ukrotimo: 1. Če je celotna postava de- belušna, odmislite poleg bi- kink tudi dvodelne kopalke. Enodelne kopalke so v tem primeru zapoved! Pri živopi- sanih vzorcih bodite previd- ne, raje se odločite za hladnej- še tone; oziroma barve, ki ne bodejo prehudo v oči. 2. Če imate prevelike oziro- ma povešene prsi, jih nikar ne tlačite v pretesne kopalke, temveč jim privoščite udobno podložene košarice z lupina- sto oporo, ta del pa naj bo v temnejših tonih. 3. Izrazit trebuh boste ukro- tile z všitkom iz močnejše lycre. 4. »Obložene« boke pa naj- bolje zožijo usklajeni propor- ci - skrivnost je v diagonalnih barvnih sestavljankah, nav- pičnih šivih in rezih. Junijsko anketno nagradno vprašanje: KUPUJETE NOVE KOPALKE. KAKŠNE SI ŽELITE OZIROMA SO VAM NAJBOLJ VŠEČ? a) letos najbolj modne super bikinke; b) dvodelne v svetlih pastelnih barvah; c) enodelne v žarečem cvetličnem vzorcu; d) enodelne enobarvne, najraje črne. OTROK IN SPOLNOST Spolna igra Piše: DAVID IPAVEC Za predšolčka (5-7 let) je normalno, če se skuša obča- sno zaplesti v spolne igre. Torej tako kot dojenček rad preiskuje svoje telo, majhni otroci raziskujejo telesa drug drugega. Telesne razlike jih begajo. Zato se želijo vedno znova prepričati, če je z njihovim telesom vse v redu. In tudi če jim je že vse razodeto in če so vsi občutki razumljeni, se med seboj ogledujejo in draži- jo. Več kot si upajo, bolj se spuščajo v svoje poskuse. Mo- žen je tudi njihov poskus spol- ne združitve, čeprav je navad- no neuspešen zaradi preslabe napetosti uda in je le izraz radovednosti ter posnemanja odraslih. Otroci si včasih kažejo spol- ne organe in se dotikajo drug drugega. Da bi starši razumeli spolno igro predšolčka, naj na njegovo spolnost gledajo z njegovimi očmi. To spolno vzburjanje je povsem neodvi- sno od volje in drugačno kot pri odraslih. Nikoli ni miselno in z domišljijo pa tudi čustve- no ne. Povedano z drugimi besedami: zgodnje pojavne oblike spolnosti še niso »pra- ve« spolne narave. Iz tega raz- loga tudi drugospolne ali ena- kospolne igre mlajših otrok nimajo enakega pomena ka- kor spolna predigra in ljubko- vanje pri odraslih. V zadnjih desetletjih je bilo objavljenih več poročil o spol- nem vedenju otroka. Le-ta so pomanjkljiva, ker izhajajo po- datki iz spomina in pripove- dovanja odraslih. Tudi sicer je o tem težko dobiti pravo po- dobo. Predšolčkovo spolno dejavnost namreč dušijo šte- vilne prepovedi. Tako ne ve- mo, kakšna bi bila brez njih. Poleg tega pa je odvisna od mnogih kulturnih, družbenih in drugih dejavnikov in zato ni splošno veljavnih podat- kov. Veliko razburjenja so pov- zročili podatki iz Kinseyevega poročila. Od tam sledi, da ima pri 5. letih približno vsak de- seti predšolček že spolne iz- kušnje z osebami drugega spola. Kinsey tudi poroča:- S starostjo narašča število deč- kov, ki so dejavni v raznih spolnih igrah; pri deklicah je obratno. To pričuje o bolj utesnjeni vzgoji ženske v na- šem družbenokulturnem kro- gu. Iz teh podatkov ne smemo sklepati, da predšolčka obse- de spolnost oziroma da zavze- ma v njegovi domišljiji, igri ali drugi dejavnosti zelo pomem- bno mesto. Dejansko je to le občasna dejavnost. O tem lepo govori sledeči podatek iz ome- njenega poročila: Eden od šti- rih dečkov je to počel le enkrat v letu, ostali pa tudi ne dosti pogosteje. Poleg tega so te igre (na primer »Oče in mati«, »Zdravnik«, »Ogleduj mo se«) navadno zelo nedolžne in ni- koli ne pripeljejo do spolnega odnosa ali do načrtnega dra- ženja ter do spolnega vrhun- ca. Predšolček se ne gre spolne igre zato, da bi zadovoljeval svoj spolni nagon. To počenja iz gole radovednosti, zgolj iz želje po spoznanju ustroja spolnih organov - zlasti glede razhk med spoloma. Glede spolne igre so tudi med otroki razlike: pri enih je bolj pre- hodna, pri drugih bolj vztraj- na, nekoga lahko zaposli po večkrat na dan, drugega le v daljših presledkih. Vendar ve- lja za slehernega, da je to nor- malna razvojna stopnja. V tem obdobju je tudi raz- kazovanje spolovila dokaj obi- čajno. Posebno deček s pono- som kaže svoj ud ali poskuša pred vrstniki urinirati čim dalj in čim višje. Deklica se lahko ob tem čuti prikrajšano in mo- goče z zavistjo gleda na dru- gačno telesno gradnjo dečkov. Vprašanje pa je - kakor trdi psihoanaliza - ali jo ta »pri- mankljaj« zares tako pretrese, da to lahko sproži večji ali manjši prelom v njenem oseb- nostnem in družbenem razvo- ju. Prav tako je le malo verjet- no, da se ob zdravih odnosih staršev do razvojnih pojavov pri dečku pojavi stopnjevani strah za njegov ud (skopitveni strah) in razni trajni zaščitni vedenjski mehanizmi. VEDEŽEVALEC DENIS šifra: Leo 1208 i Vse bolj se mi kaže, da boste ostali s tem fantom še naprej, vsaj za dve ali tri leta. V bistvu vam je usojen, zato je nek dolg usodi, da z njim preživitve ta čas. Pa ne obupajte, ker je dober fant. Šifra: Zarja Ozrite se malo naokoli, kajti nek človek vas že precej časa lepo gleda. Tudi glede zakona in poroke še ne vidim vzroka za obup. Seveda boste srečni, le pustite kdaj svojemu srcu prosto pot. Šifra: XX 12348yz Glede poklica se boš morala odločiti sama. Pomagam ti lahko le z nasvetom, da se odločiš za delo, kjer je veliko stikov z ljudmi, ker ti to pač najbolj leži. Glede denarja pa boš morala biti malo bolj pazljiva. Glede zdravja ne vidim hujših težav. Oglasi se še kaj! Šifra: Levinja 8 Od A do ž pravite, to pa je prav po levovsko, kajne? Pri zdravju pazite na srce, ožilje ter rodila. Malo morate premisliti tudi o svoji prehrani. Vaš sin bo nekaj časa še ostal na tem delovnem mestu, jeseni pa vidim obdobje sprememb, zato naj že zdaj začne s kakšnim dodatnim delom. Izgube službe pa še ne vidim. Šifra: Upanje m Pri zdravju so najbolj problematični kakšni glavoboli, paziti pa tudi na želodec in noge. Izpit boste z malo več truda narediU, za službo pa bo treba še nekoliko potrpeti. Pa tudi to se bo uredilo. , Šifra: Pričalcovanje Malo potrpljenja bo potrebnega pri iskanju nove zaposlitve, ki se vam odpira pred začetkom jeseni. Kaj konkretno boste delali, pa vam ne morem povedati. Vidim pa, da bo delo podobno prejšnjemu. Glede financ v družini malo pazite, toda za preživetje še vedno bo. Z zdravjem ne vidim kakšnih večjih težav, ker se znate dobro paziti. Le tako naprej! Pa hvala lepa za vaše želje. 1 Šifra: Tulipan z možem se bosta še naprej razumela, se pa sproti pogovar- jajta in bodite odkriti do njega, kakor tudi on do vas. Glede zadeve na sodišču vidim, da bo postopek še dolgo trajal, nikar pa ne imejte prevelikih ciljev! Šifra: Jesen 1 Službo, ki jo imate sedaj, boste održali, pazite pa se zlobnihi jezikov, ki očitno nimajo drugega dela, kot da škodujejo okolici. Pazite, komu zaupate. V zdravju pa za sedaj še ne vidim nobenih posebnih težav. RECEPTI TETE ^ KATARINE Enolončnice nekoliko drugače Krompirjev golaž čebulo na masti steblasto podušimo, treba jo je precej posoliti in začiniti s papriko. Potem narežemo govedino na kocke in damo k čebuli. Malo preden se meso omehča, dodamo na majhne kocke narezan krompir. Pazitije treba, daje čebule prav toliko kot mesa! Čisto na koncu pridenemo majaron in na drobno sesekljane kisle kumarice. Grahova rižota Kuhan riž pomešamo z grahom (lahko iz konzerve) ali s svežim, ki smo ga poprej prav tako posebej skuhali. Pri majhnem plamenu primešamo maslo ali mast, potem še koščke kuhanega ali pečenega mesa ali hrenovko, kajpak na drobno sesekljano. Po želji začinimo, še najbolje s curryjem in ko je jed že na mizi, potresemo še s parmezanom. irish-stew Pod tem imenomje znanih več receptov za pripravo slastne enolončnice iz koštrunovine in zelja. Koštrunovino nasekamo na štirioglate koščke, posolimo in kuhamo uro in pol. Zeljnatim glavam odstranimo zunanje liste in kocena, razrežemo glave na 4 dele, jih četrt ure kuhamo v vreli vodi in nato močno ožmemo v prtiču. Potem naložimo n^ dno velikega lonca tanke rezine slanine, damo nanje plast zelja (okrogla plast mora biti zmeraj obrnjena navzgor), na zelje damo nekaj koščkov mesa, jih potresemo z drobno sesekljano čebulo in krebuljico, posolimo, popramo in začinimo še t nageljnovimi žbicami. Potem spet plast zelja, plast mesa, začimbe in tako naprej. Na vrhu mora biti v loncu zelje. Nazadnje dolijemo odlojeno juho, v kateri smo skuhali koštru- novino in pustimo vse skupaj, da se kuha približno eno uro. Potem zvrnemo jed v skledo in jo damo na mizo. it, 26.. 27. Ml 1996 NOVr TEDNIK INFORMACIJE - MALI OGLASI 35 36 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK $t.26.-27.junl|1996 I MA» OGIASI - INFORMACIJE | H 46 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK $t.26.>27.|unl|lW NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE 47 It. 26.. 27. Mi 1996 RUMENA STRAN NOVI TEDNIK TRAČ - niče Nepreslišano Dr. Rado Bohinc: »50 let je že socialdemokratska politika v Sloveniji. Zelo nii je žal, toda tako je! Delavstvo je danes drobiž, poceni roba v rokah dobičkarjev. To je treba preseči, to je naša naloga.« Promef veriikalno Promet po Razlagoui idici u Celju so že nekajkrat obrnili, zadnja varianta je takšna, da se po polovici ulice pelješ v eno smer, po drugi polovici pa v nasprotno. Ker je umetnik za promet v mestu Iztok Uranjek doslej preizkusil že vse možno- sti, mu predlagamo še eno, doslej neuprabljeno - vertikal- no speljan promet gor in dol. Zveze fam zgoraj Zadnji vikend se je dokonč- no razkrilo, zakaj gre občini Zreče bolje kot konjiški in vi- tanjski. Vse prireditve, ki so jih pripraviU pred dnevom dr- žavnosti, so bile ob lepem vre- menu, v Konjicah in Vitanju pa so odpadale ali bile tako rekoč poplavljene. Prav jim je, zakaj pa niso, tako kot Zreča- ni, svojih pridobitev blagoslo- vih! Združeni 3x3 Na nedavni javni tribuni ZLSD v Mozirju je bilo kot na eni od iger na srečo. Glavni dobitek je bil na prepolnem parkirišču, lastniki avtomobi- lov so obiskaU zaključni kon- cert Glasbene šole. V dvorani Delavskega doma na javni tri- buni pa so bih 3 ex-ministri, 3 novinarji in približno 3 poslu- šalci. Center V šoioru Velenjski župan Srečko Meh je (med drugim) sila od- ločen mož. »V tem mesecu bo- mo v mestu odprli Turistično informacijski center, pa če- prav v šotoru pred Rdečo dvo- rano,« je odločno pribil. Tega pogleda se že prav veselimo! Re