Stoveaska krajina Maše župni|e in našs <!irani pasfii-p Dolga je bila doba, ki so jo morali preživeti naši očetje pod trdo roko madžarske grajske gospode. Kmet je bil vse drugo, aamo človek s svojimi obče človečanskimi pravicami ne. Graščakom je hodil na tlako in delal kakor živina, da si je prislužil skromen vsakdauji kruh. Zivel je iz dneva v dan, a grajska gospoda je uživala delo kmečkih žuljev ter se zabavala. Višja duhovščina, ueiteljstvo ter uradništvo je bilo po večini madžarsko. Če se je tu pa tam vrinil kak domač inteligent med njihove vrste, je bil manj vreden in še zapostavljen. Po vojni pa se je opazil nagel preokret. Kmet je dobil zemljo in ne robota več graščaku, temveč je na svoji zemlji svoj gospod. Začne pošiljati tudi svoje sinove v srednje šole. In ko smo se cerkveno odcepili od somboteljske in se pridružili lavantinski škofiji, so naši sinovi lahko vstopali v slovensko bogoslovje. Ljudstvo, ki je v večih krajih tisoč let pogrešalo domačih duhovnikov, dobi sedaj celo vrsto domačih dušnih pastirjev in druge inteligence. Po dvajsetih letih osvobojenja lahko z veseljem gledamo na domačo duhovščino, ker so sedaj v glavnem zasedene vse župnije z domačini, a mnogo jih še deluje izven Slovenske krajine. — Od leta 1924., ko je bil prvi Prekmuree g. Jerič Ivan v Mariboru posvečen v mašnika, pa do danes je bilo posveeenih 40 mladih prekmurskih duhovnikov, ki vrše svoje duhovno poslanstvo po Sloveniji. Mnogo duhovnikov je dal v Prekmurju tudi red salezijancev, ki so raztreseni kot misijonarji skoraj po vsem svetu. Okroglo število doniače duhovščine znaša 90; 70.000 ovčic šteje naša samostojna apostolska administratura, ki se deli na dve dekaniji z 19 župnijami in 3 ekspoziturami. Turnišče Naša fara s svojo zgodovinsko pomembno cerkvijo, ki jo je v 14. stoletju dal zgraditi v romanskem slogu grof Banffy, spada med najstarejše župnije v Prekmurju. Posvečena je prebl. Devici Mariji »pod čarnim logom«. Nekoč je slovela kot znamenita božja pot. Med svetovno vojno pa je bila pri nas pozidana nova cerkev, ki je pod patronatom grofice Zichy. Fara ima okrog 4950 duš in jo od leta 1935. dalje vodi župnik in dekan g. Jerič, ki si je v petih letih službe v Turnišču pridobil mnogo zaslug za župnijo. Novo cerkev je dal poslikati in tudi prostor okrog cerkve je uredil. Postavil je prosvetni dom, ne da bi obremenil ljudi; dom bo spomladi izročen svojemu namenu. Kakšne težave so mu delali radi zemljišča za dom, ve samo on, a je vse srečno prebredel. Pri dušnem pastirstvu mu pomaga g. kaplan Holzedel, katerega zasluga je, da se v naši cerkvi moli v književni slovenščini. Velika Polana Naša cerkev je bila dozidana leta 1923. in tega leta je postala tudi samostojna ekspozitura. Sijajno jo je uredil g. Rantaša. Take lepote okoli cerkve in župnišča niste zlepa na.šli. Imel je veliko veselje z vrtnarstvom ter je, sodeč po njegovem vrtu, bil v resnici »župnik v cvetočem vrtu«. Leta 1938. pa je postala naša ekspozitura samostojna fara in nje prvi župnik g. Halas Danijel po štirih letih kaplanovanja. Fara ima okrog 2000 duš. Omeiribe vredno je, da je to rojstna vas pisatelja Miška Kranjca. Bogojina Naša župnija, ki ima okrog 2700 vernikov, se omenja že v 14. stoletju. Nova cerkev — ponos Slovenske krajine — je bila zidana leta 1925. po načrtu g. arhitekta Plečnika. V tej župniji je deloval veliki kulturni delavec pokojni župnik Ivan Baša, ki je vneto širil dober tisk med narodom ter je poleg dr. Ivanocija in Klekla st. največ storil za Slovensko krajino. Sam se je obračal do staršev s toplo prošnjo, da naj dajo sina v šolo, če je videl, da je otrok kazal znake nadarjenosti. Od leta 1931. dalje pa vodi župmjo g. iupnik Hauko Jažef. Beltinci Naša sv. Ladislavu posvečena cerkev je bila pozidana v sredi 18. stoletja. Patronat nad njo ima grofica Marija Zichy, ki ima pri nas še grad in graščinsko veleposestvo. Fara ima nekaj nad 8350 farnikov in je številčno ena največjih v Prekmurju, radi tega sta tudi obe kaplanski mesti zasedeni. Skrbni voditelj fare je od leta 1922. g. Rudolf Vadovič. Pri obsežnem dušnopastirskem poslu mu pomagata kaplana gg. Cigler Alojz in Gomboc Fraiic. Pri nas je zelo razgibano prosvetno delo, a pogrešamo prosvetno dvorano. V naši fari (v Bratoncih) je bil rojen Štefan Kuhar, zbiratelj naradnega blaga in izdajatelj narodnih pesmi in pripovedk. Leta 1932. so mu na bratonskem pokopališču postavili spomenik, ki je narejen po načrtu arhitekta Plečnika, Dolaja Lenclava je prometno središče in središee uradov na Dolinskem. Zupnijska cerkev je bila posvečena sv. Katarini leta 1751., a fara ima okrog 10.000 tfuš. Vodi jo g. Štefan Bakan, ki se je mnogo trudil, da je razpadajočo cerkev spet popravil in primerno opremil. Kaplanske po sle vršita gg. Camplin Ivan in Štefan Gorkoš. V naši fari imamo nekaj šol, kjer še sodaj morajo razlagati verouk- v madžarskem jeziku, ker biva tu precej Madžarov. Hetiza Naša ekspozitura spada pod župnijo Lendava. Njen voditelj je od leta 1935. g. Berden Jožko. Črensovci Naša cerkev je po velikosti na prvem mestu v Prekmurju. Dozidana je bila leta 1860. Fara šteje okrog 3900 duš. Leta 1933. je b imenovan za župnika g. Matija Zadravec, k' je dal preteklo leto cerkev na zunaj prenoviti. Skrben pomočnik pri dušnem pastirstvu je g. kaplan Rous Matija. Črensovska župnija je širorn sveta znana po tedniku »Novine« in prilogi »Marijin list«, ker se tukaj nahaja uredništvo in urednik g. Klekl Jožef, voditelj Slovenske Krajine v dobi osvobojenja. Mnogo je moral pretrpeti zaradi preganjanja, a z božjo pomočjo je vse prenesel. Dobrovnik Naše svetišče je bilo posvečeno sv. Jakobu že ob koncu 18. stoletja. Fara ima še precej Madžarov, zato se ob nedeljah vrši služba božja tudi v madžarskem jeziku. Vodi jo g. Lejko Štefan. Hvale vredno je, da že mlajši rod preeej dobro obvlada slovenski jezik. V tem pogledu je naredil velik korak naprej bivši g. kaplan Zelko Ivan. Na Kobilju je ustanovil Fantovski odsek ter pripravil tla za ustanovitev ekspoziture. V sredi uspešno započetega dela pa je nenadoma zbolel ter si moral po bolnišnicah iskati Ijubega zdravja. Kobilje Leta 1938. je bila ustanovljena pri nas ekspozitura, ki jo upravlja g. Koren Ivan. V tem kratkem času je uvedel molitev v književni slovenščini in pridobil srca svojih faranov toliko, da so pripravljeni vse storiti, kar od njih zahteva. Tišina Lepa Gorička in Ravenska imata sedaj sedež dekanije pri nas; ki ima precej sličnosti s turniško cerkvijo. Saj obe cerkvi spadata med najstarejše v Prekmurju, obe sta Tilari- jini cerkvi. Kakor je v Turnišču bil velik kulturni delavec in svetniška duša župnik Jožef Sakovič, tak je bil na Tišini dr. Ivanocy Franc. Veliko se je trudil in skrbel za našo faro. Bil je svojim župljanom dober oče, tolažitelj in branitelj. Njegovo delo pa je važno v časii, ko je bila madžarizacija na višku. Branil je slovenski jezik in širil mohorske knjige. Ni se ustrašjl nasprotnikov, ampak je z mladima kaplanoma I. Bašom in J. Kleklom izdal 1903. »Kalendar Srca Jezušovega», 1908. »Marijin list« in 1913. »Novine«. Izdal je tudi nekaj aabožnih knjig in gojil veliko vzgojno, prosvetno in narodno delo. Zato nam naj bo svetel zgled za napredek našega Ijudstva! SedaJiji g. župnik Jožef Krantz je tudi dekan. Med verniki, ki jih je kakih 3210, in duhovščino je zelo priljubljen. župnijo vodi že 18 let in je ustanovil Prosvetno društvo in Marijino družbo, ki prav vzorno delujeta. Pri nas je bilo lani 54 rojstev, smrtnih primerov 37, a poročilo se je 11 jparov.. "Cankova Dolgoletni (11 let) župni upravitelj naše iare, ki ima 1976 vernikov, je g. Jakob Safošnik. Cerkev je bila leta 1754. posvečena na čast sv. Jožefu. Kaplansko mesto je bilo dolgo let nezasedeno. Sedaj pa smo dobili tudi kaplana v osebi -g. Janeza Sukica. Pri nas je bilo Jani rojenih 42, umrlo jih je 25, a poročilo se je 9 parov. Na tisoč farnikov pride torej 21 novorojenčkov. Omembe vredno je, da je bil tukaj rojen slavist in znani prekmurski književnik dr. Pavel Avgust. Pertoča je župnija manjšega obsega, a vendar itna okrog 3058 vernikov. Cerkev, ki je bila nekoč slovita božja pot, je posvečena sv. Heleni ter je zidana na hribčku — na precej vidni točki. župnija je bila ustanovljena leta 1638., kdaj pa je bila cerkev zidana, se natančno ne ve, vendar pa je po zunanjosti sodeč že precej stara, ker se ji močno pozna zob časa. Njen vodnik je od leta 1926. g. Štefan Varga. Pri nas je bilo Jani rojenih 65, umrlo pa jih je 44. Na tisoč ljudi je lani prišlo 21 novorojenčkov. Nujno potrcbna je nova cerkev. Sv. Jurij Naša fara je najsevcrnejša in je številčno med večjimi župnijami naše dekanije, saj ima 4800 faranov. župhija je že pet let brez župnika, opravlja jo provizor g. Jožef Varga, njegova desna roka pa je g. Štefan Tratnik. Nova cerkev je bila leta 1925. prizidana stari, ki je iz 14. stoletja. Največ zaslug za novo cerkev ima bivši naš g. kaplan Berden Andrej. Pred !?ema letoma je g. župni upravitelj dal cerkey renoviti. Omeniti je treba tudi nemško manjšino, ki ima svoje nedeljsko opravilo in nemško pridigo. Pri uas je bflo leta 1939. 83 rojstev, 52 smrti, porok pa 31. Kančevci Naša župnija, ki ima edinstveno lego z lepim razgledom, je velika po obsegu, a majhna po številu faranov, ki jih je le 903. Patron cerkve je sv. Benedikt, zato je med ljudstvom znana bolj po imenu patrona. Vodi jo od leta 1916. g. župnik Faflik Franc, katerega imajo radi ne samo katoličani, temveč tudi luterani. Naša župnija je dala velikega dr. Ivanocija. Njen župnik je bil dolgo let Mikloš Kiizmič, »Okrogline slovenske vice-ošpbroš«, ki je največji prekmurski katoliški pisatelj. Lani je bilo pri nas rojenih 19, umrlo jih je 8, a poročil se je samo en par. Na tisoč ljudi pride 19 otrok. Mark&vci so fara manjšega obsega, ki leži ob madžarski meji ter ima 1305 faranov. Cerkev je posvečena Obiskovanju Marijinemu. Faro vodi že od leta 1918. župnik g. Ficko Karel. Rojenih je bilo lani 35, umrlo 25, a poročilo sc je 11 parov. Gornji Petrovci Župnija je znana pod imenom »Nedela« ter ima okrog 720 farnikov. Menijo, da je prvotno cerkev, posvečeno sv. Nedelji, dal sezidati knez Kocelj v drugi polovici 9. stoletja. Naš župnik g. Anton Čirič deluje tu že od leta 1927. K naši fari spada tudi podružnica sv. Ane v Boreči, ki ima lep razgled po Prekmurju, sosednem Madžarskem in Nemčiji. Naša cerkev je bila pred svetovno vojno zelo obiskana božja pot. Lani se je pri nas rodilo 21, smrtnih primerov je bilo 12, poročili pa so se 4 pari. Tukaj je bil rojen (leta 1871.) Mikola Aleksander, sedaj profesor v Budimpešti, ki je na mirovni konferenci v Parizu bil madžarski izvedenec za Prekmurje in je odločno nastopal proti slovenskim interesom. Svojo nejevoljo je kazal tudi v časopisih. Veliki Dolenci 80 značilen slovenski kraj brez vidnega madžarskega vpliva iz prejšnjih časov ter so znani iz dobe narodnega preporoda, katerega vodja je bil od leta 1911. tukajšnji župnik pokojni Jožef Klekl ml. Kdaj je bila naša cerkev sezidana, se natančno ne ve. V fari imamo 1249 faranov. Rojenih je bilo lani samo 16 in pride na tisoč ljudi le 13 rojstev. Pri nas število rojstev vidno pada, saj smo imeli leta 1936. še 42 rojstev in je prišlo na tisoč ljudi 34 rojstev. Vzrok takemu padcu je deloma v izseljevanju. Nekaj let sem vodi župnijo priljubljeni in delavni g. Franc Horvat. Sv. Sebeščan (Pečarovci) Na lepi razgledni in priljubljeni izletni točki Goričke leži prijazna cerkvica, posvečena sv Sebastijanu, p. d. Šebeščanu, ki ima 1180 farnikov. Župnijo vodi že peto leto župnik g. Janko Bejek, ki je v tem času za svojo faro storil mnogo dobrega. Cerkev, ki je bila v žalostnem stanju, je dal prenoviti in poslikati domačemu slikarju prof. Karlu Jakobu. Ustanovil je prepotrebno Prosvetno društvo in z zgraditvijo »farnega doma« omogočil prosvetno delo. Pri nas je bil rojen veliki misijonar J. Kerec. Lani je bilo rojenih 37, umrlo jih je 13, a poročilo se je 13 parov. Martjanci Naša župnija, ki šteje okrog 1341 vernikov, je znana po svoji stari cerkvi; leta 1392. jo je zgradil arhitekt Akvila. Prvotno je stala tukaj lesena eerkev brez stolpa, postavljena v 11. ali 12. stoletju. Naša cerkev je dolgo let bila v protestantskih rokah. Znan je bivši župnik Jožef Horvat, ki je preskrbel nov lep oltar, kcir daje starinski cerkvi posebno veličastno lice. Sedanji dušni pastir je g. Andrej Berden. Prezbiterij je mojstrsko poslikan z gotskimi freskami. Grad V osrčju Goričke v majhni dolinici, skrita kakor dragocen zaklad, leži lepa fara Grad, katere cerkev je bila posvečena in povečana leta 1729. Župnijske posle že četrto leto vodi provizor g. Kolenc Ivan, kateremu pomaga g. kaplan Lajnšček Ludovik. Kraj je eden od najbolj zdravih v Slovenski krajini in bi bil dober za zdravilišče. Sedanji provizor nam je prenovil župnišče, ki je bilo že skoraj v popolnem razsulu, in je dal lepo urediti tudi prostor okrog cerkve. Duša prosvetnega dela, ki je precej razgibano, je g. kaplan, ki mu zvesto pomaga g. Letičeva. Prva znana lastnika Gornje Lendave z okolico sta bila leta 1183. ustanovljeni cistercijanski samostan pri Monoštru in grof Mikoly iz Zeleznega, ki je' leta 1208. dobil od kralja Andreja II. v last vse današnje Goričko. Grad so postavili za časa križarskih vojn templarji, ki so dobili pokrajino v last, ki se še danes imenuje Grad. Cerkev ima nekaj poznogotskih znamenitosti. Gornja Lendava je največja župnija v severnem delu Prekmurja. Saj je pred odcepom ekspoziture Kuzme, ki je bila ustanovljena lansko leto in jo vodi g. Jerič Mihael, štela okrog 6200 faranov. Murska Sobota je metropola Slovenske krajine, prometno, gospodarsko in kulturno središče. Prvi sad svobode leta 1919. je naša gimnazija, ki je leta 1925. morala ukiniti 5. in 6. razred. To žalostno dejstvo bo vekomaj zapisano z debelimi črkami v zgodovini naše gimnazije, a danes imamo zopet prepotrebno popolno gimnazijo. Nova, leta 1912. zidana cerkev, je posvečena sv. Nikolaju in jo je do leta 1932. vzorno vodil župnik in dekan g. Ivan Szlepecz, častni kanonik somboteljske škofije. Po njegovi smrti vodi faro župnik g. Jožef Vojkovič, kateremu pomaga kaplan g. Janko Škraban. Fara šteje po šematizmu 6127 katoličanov, a jih bo gotovo več, ker se je Sobota od zadnjega ljudskega štetja zelo povečala. Tu je namreč bolnišnica, zato je natančno število rojstev in smrtnih primerov naših farnikov teže določiti. Lani je bilo rojenih 172, umrlo jib. je 139, a poročilo se je 40 parov. V zidu cerkve je nagrobni napisni kamen iz 3. stoletja po Kristusu. V Soboti deluje tudi salezijanski red z Martiniščem, katerega ravnatelj je naš domačin g. Vogrin. Mladino vzgajajo v duhu sv. Janeza Boska. — Profesor verouka na gimnaziji pa je g. Alojzij Šoštarec, ki ga imajo dijaki zelo radi.