BORIS SAVNIK, I taksist: i »Taksiranje v manjšem kraju se precej razlikuje | od enakega dela v \ I večjem mestu. I Naš pogovor, str.3 ! CVIČKOV VEČER NA RAKI: »Prihodnost cvička je v složnosti veli- kih in malih pride- \ lovalcev« I i Iz naših krajev, str. 4 I ! 80-LETNICA PGD KAPELE: I »PGD Kapele je sr- čika dogajanj v Kapelan« Iz obäne Brežke, I str. 17 GRAND ROCK SEVNICA: »Sevniška grajska rock pravljica« Zadnja stran, str. 24 01 POSAVSKI •T.7* bzorniK Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Časopis za pokrajino Posavje, leto X, St. 16 -17, četrtek, 24.8.06,24.000 izvodov IZVSEBINE 2 Če ne v Globokem, pa kje drugje 4-6 Prazniki KS na Raki, v Dolenji vasi, v Koprivnici, na Gori in v Bukošku 8 Lani neurje, letos suša 9 Priznanja za KZKrško 11 Forma viva 06 12 Frajtonarice na gradu 12 Na muhi 14 Filmsko poletje na Trški Gori 15 Iz občine Krško 16 Iz občine Sevnica 17 Iz občine Brežice 18 Šport 19 Milan Štajner, pobudnik TN Bučanje 20 Krški "Sonček" v Ankaranu 21 Nagradna križanka 24 1111 let Krško- Brestanica ftÖP Izgrodnfa HI na ipodnp Savl HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE D.O.O. (za Skupnl dmMb) Kopnka ulten 92, lOOO Ljubljana \ Moč energije SeCOM' p.p. 205, «70, Kriko •*•*" ((ft"080"i44?) Secom KrSko d.o.o. Tel.: 07 488 01 70, Fax: ...73, secom.krsko@siol.nel.www.oknainvrata.com V PIŠECAH JE SPET ZAPEL KLOPOTEC: »Vreme je svoj mrki obraz razjasnilo in pot proti pišečkim gričem na praznik Marijinega vnebovzetja je bila tako prijetna, da sem pomislila, da tisti pregovor, ko velika maša za „suknjo" vpraša, vendarle še ne bo vsaj nekaj časa držal.« Tako je zapisala naša novinarka po obisku na kmetiji Grmovškovih v Podgorju pri Pisecah. Več o tern na zadnji strani (24). Na sliki desno: člani Društva vinogradnikov Pišece s pravkar postavljenim klopotcem. Foto: M.K.M. Jutri na Blanci V okviru sodelovanja našega uredništva s posavskimi kraji in ljudmi pod naslovom SREČANJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI bo eki- pa Posavskega obzornika in Te- levizije Krško jutri popoldne (25.8.) obiskala Krajevno skup- nost Bianca. Začela se je izgradnja kanalizacije Krško Dolgotrajna, a finančno ugodna investicija KRŠKO, KRŠKO POLJE - Začela se je izgradnja kanalizacijskega omrežja na re- laciji Drnovo - Brege - Žadovinek - Krško. Gre za prvo etapo obsežnega projek- ta, poimenovanega Kanalizacija Krško, s katerim bodo vse komunalne vode iz Krškega, delno Leskovca pri Krškem, Drnovega, Breg, Mrtvic in Viher speljane v obratujočo čistilno napravo v Vipapu. Dela v vrednosti 1,2 milijarde tolarjev izvaja podjetje Primorje Ajdovščina, v celoti pa bodo končana leta 2008. Urejanje odpadnih voda je ena veqih in težjih nalog lokalne skupnosti. Medtem, ko je bil s čistilnima napravama Kosta- njevica na Krki in Brestanica storjen velik korak naprej pri ureditvi tega vprašanja v juž- nem in severnem delu občine Krško, je zdaj na vrsti osrednji del občine. Prva etapa projek- ta se je pričela 16. avgusta in bo predvidoma trajala do 30. oktobra letos, v tern času pa bo na območju delovišč delno oviran promet oziroma bo po- tekal izmenično enosmerno. Kanalizacijski sistem Krško bo obsegal 16,5 kilometrov kana- lizacijskih kanalov, šest zadr- ževalnih bazenov ter štiri čr- pališčna mesta, s pomočjo česar bodo vse komunalne vode iz obstoječe kanalizaci- je v Krškem in iz novo zgraje- nega omrežja na Krškem polju speljane v obratujočo čistil- no napravo v Vipapu. Kot pra- vi vodja oddelka za komunalno infrastrukturo na Občini Kr- ško Rafko Jurečič, sicer tudi sam krajan Breg, gre za ene- ga uspešnejših projektov obči- ne, vsaj kar se finaciranja tiče, saj bo pri 1,2 milijarde tolar- jev vredni investiciji prispe- vala le okoli 50 milijonov to- larjev. Večina sredstev bo iz drugih virov: po približno 450 milijonov tolarjev iz evropske- ga kohezijskega sklada in z mi- nistrstva za okolje in prostor ter 250 milijonov iz naslova ko- munalnih taks. Začetek projekta je bil sicer predviden že za lansko leto, a se je zaradi neuspešnega razpi- sa za izbiro izvajalca začel leto kasneje. Jurečič ob tern doda- ja, da so se ponudbe na prvem razpisu gibale okrog 1,8 mili- jarde tolarjev, na ponovljenem razpisu izbrana ponudba pa je kar za tretjino cenejša. Ob izgradnji kanalizacijske- ga sistema se bo izvajala tudi obnova obstoječe komunal- ne infrastrukture v lasti obä- ne, izgradnja pločnikov, javne razsvetljave, uredili bodo od- vodnjavanje in vozišča, v koli- kor bo to potrebno. Tako naj bi projekt poleg ekoloških koristi, ki jih prinaša, prispeval tudi k večji urejenosti krajev na Kr- škem polju. P. Pavlovič Izgradnja kanalizacijskega sistema na Krškem polju se je zacela pri Bregah; takole so stroji prvič zakopali v zemljo. Zbogom, gospa CELULOZA! Ja, sedaj smo res rekli zbogom in se poslovili od te puhajole, nil kaj prijetno dišeče gospe, ki je dolga leta gospodovala nad Krškim in okoliškimi kraji. Toda stovo ni bilo nil kaj prijetno, nil kaj ljubeznivo se ni poslovila od svojih »otrok«, ki so dol- ga leta preživeli v njeni bližini, vdihovali njene vonjave in ne- kateri v njeno nedrje hodili dan za dnem, zjutraj, popoldne in tudi ponoli, pridno so delali, tako iz generacije v generaci- jo. Zapisali so ji svoja življenja, svoje zgodbe, svoje družine. Velikokrat so oletje, ki so ie delali v krski celulozi, tarn vide- li prihodnost tudi za svoje otroke, ja, celulozaje bila sama po sebi umevna, vllenjena v krški živelj, v njihovo preteklost, se- danjost, a kot vidimo, ne tudi prihodnost, ki za nekatere tako ostaja nedorelena. Res je, bi rekli hvala bogu, da smo se rešili te puhajoče poša- sti, ki golta naše zdravje, zastruplja otroke in tisti velni vonj po kavi le ni tako zdravilen kot vonjave, ki se v teh dneh ši- rijo iz marsikatere kuhinje, vonji po marmeladi, vloženih pa- prikah, kumaacah in drugih dobrotah, ki jih v dolgih zimskih velerih še kako radi nalnemo. Tudi predvojni tovarnar Franc Bonal leta 1939 ni vedel, da bo prav odprtje tovarne celuloze v teh tedaj še zaspanih podeželskih krajih, kjer so ljudje ie stoletja živeli ob okljukih reke Save, se ukvarjali predvsem s kmetijstvom, vinogradništvom in obrtmi, spremenilo tok iiv- Ijenja kot reka, ki je tekla tod mimo in odnašala s seboj ka- menje, drobir, dolbla, spreminjala strugo ter mimo tekla na jug kot tele tudi danes. Zgradila se je tovarna, uredilo okolje, zrasli so bloki, prišli so delavci, rodili so se otroci, zvoki njihove igre so ob toplih vet- ernih dneh prodirali skozi mimo ozralje, ženske so posedale na klopcah pred bloki, se pogovarjale, izmenjale vsakodnev- ne novice, vlasih potarnale nad svojo usodo. Nastala je pra- va mala kolonija razpršena ob bok tovarne. Ampak ljudje so bili srelni, bili so delavci, imeli so delo, stanovanje, politni- ce, ogrevan bazen, smeh in sonce. Prav tovarna je tu ustvarila nov sloj, sloj delavcev, ki so prav ponosno povedali, da so ce- lulozarji. Danes pa kot da niso vel vredni toliko kot so bili vla- sih, ali kot bi rekli strokovnjaki, trzna cenajim z globalizacijo nezadrzno pada, njihove pravice se iz dneva v dan zmanjšuje- jo. Gospa Celuloza, ki se je z leti tudi spreminjala, razvijala, posodobila, je svoje ime posodila tudi raznim klubom in dru- štvom, prisotna je bila v vseh porah iivljenja krške obline. Stara gospa, resje, da si skoraj ie odšla, le malo še, da te »iz- pihnejo« do konca. Vseeno te bomo malce pogrešali, manjkal nam bo pogled na valeli dim iz dolgih dimnikov, ki se staplja z oblaki, in vonj po kavi, ki nas je vsakil spomnil na to, da pri- hajamo domov, v Krško. Polona Brenčič V Krškem neodvisna lista KRŠKO - Na letošnjih lokalnih volitvah bo v Krškem in celotni občini Krško, torej v vseh petih volilnih enotah, nastopila tudi samostojna nestrankarska lista, ki si je zaenkrat nadela ime »NEODVISNA LISTA ZA RAZVOJ MOJEGA KRAJA«. Kot je povedal predvideni nosilec liste v 3. volilni enoti Jože Habinc, je glavni cilj liste zagotoviti nadaljevanje izvajanja razvojnih programov za izboljšanje kvalitete življenja v vseh krajevnih skupnostih, tako v okoliških kot v samem mestu Kriko. Nove svetnice in svetniki naj bi predstavljali kvalitetno in aktivno povezavo med KS in občinskim svetom ter seveda tudi v obratni smeri z name- nom, da se usmeri v tista podrocja, za katera kažejo občani ne- posreden interes. Po besedah Habinca ima lista ie zagotovljeno precejšnjo podporo krških gospodarstvenikov, kutturnih delav- cev, delavcev v izobraževanju ter upokojencev. S.M. H AKTUALNO Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 QJjcinski svet občine Brežice Ce ne v Globokem, pa kje drugje... BREŽICE - V četrtek, 17. avgusta, je na Gubčevi 10 a potekalo nadaljevanje 27. seje Občinskega sve- ta Občine Brežice, na katerem so svetniki odločali o zahtevi Civilne iniciative Globoko (Cl) za razvelja- vitev sklepov Občinskega sveta, ki so bili sprejeti že februarja letos in je bilo na podlagi njih sklenjeno lokalno partnerstvo z Agencijo za radioaktivne odpadke (ARAO) za prostorsko umestitev odlagališča niz- ko in srednje radioaktivnih odpadkov. Župan Ivan Molan je v uvodu dejal, da so poskusi dogovo- ra s Cl propadli, zato je k nji- hovi zahtevi za izstop pripra- vil altemativni predlog, po katerem bo v primeru zavr- nitve zahteve občina Brežice ostala v partnerstvu z ARAO, prekinili pa bi vse aktivno- sti na lokaciji rudnik Globo- ko. V prihodnosti naj bi po- skušali najti drug prostor, na katerem naj bi se raziskave nadaljevale in ki bi bil bolj oddaljen od naselij in bolj sprejemljiv za občane. Žu- pan je tudi dejal, da so ga nekateri podpisniki tako iz Globokega kot tudi od dru- god opozorili, da so mislili, da podpisujejo petidjo samo proti lokaciji Globoko, da pa želijo, da občina ostane v partnerstvu in s tem ohrani možnost sodelovanja v raz- iskavah o vplivih NEK na oko- Ije. Spomnil je tudi, da ima v primeru, če v brežiški obči- ni ne bo moč najti druge lo- kacije, ta še vedno možnost izstopiti. Ocenil je, da v ak- tivnostih Cl »ne gre samo za varstvo okolja in čuvanje kul- turne dediščine«, ampak v bistvu za predvolilni boj pred jesenskimi volitvami. V razpravi so se zvrstili raz- pravljavci iz skoraj vseh svet- niških skupin in obrazložili svojo odločitev. Zelo odločen je bil svetnik LDS in bivši dr- žavni poslanec Jože Avšič, ki je med drugim dejal: »Če naša občina izstopi, nima več kaj govoriti o nuklearki, o problemih z njo, kar se je nekoč v zgodovini že zgodilo. Prav tako ne o morebitnem drugem bloku, kajti to pome- ni, da nas več ne zanima. Tak je zaključek, če izstopimo iz partnerstva. Ne želim čez de- set let slišati očitkov, da smo se neodgovorno pogovarjali o okoljskih problemih regije samo zato, da bi s sklepom ali dvema zaprli strankar- ske probleme občine, krajev- ne skupnosti ali enega kra- ja. Če je v Globokem stanje tako, kot je, in če so podpisi, prav. Toda, zakaj ne bi sme- li mi raziskovati tudi v Vrbini, na meji s krško občino?« se je spraševal Avšič. »Kolega pravi, da se govori o nekih denarjih. Govori se tudi, da so nekateri iz dru- gih okolij sprožili to, da bi mi izstopili iz partnerstva. Tudi o tem se govori, jaz pa na te govorice ne dam veliko. Predlagam, da se v Globokem preneha. Naj se ponovno vza- mejo v roke tiste karte, ki so bile menda podlaga za to, da se izbere lokacija, in poiš- čimo možnost tarn, kjer bo manj moteče. Izstopimo pa vedno lahko. Vsako drugačno ravnanje pa bi bilo po moje neodgovorno. Kajti tukaj nis- mo zato, da bi ščitili posa- mezne drobne interese. Ne moremo si zatiskati oči pred dejstvom, da imamo nukle- arko pred nosom, da ima- mo odpadke pred nosom, da morda pride tudi drugi blok,« je opozoril svetnik Avšič. Avšiču je ugovarjal samo- stojni svetnik Milko Veršec, češ da ni sprejemljiva trdi- tev, da občina Brežice, če- tudi izstopi iz lokalnega part- nerstva, ne bi imela besede pri odločitvah v zvezi z nu- klearko, ki stoji ob občinski meji. Po tej logiki tudi Slo- venija nima pravice reagira- ti zaradi nameravane gradnje plinskih terminalov v Italiji. Vztrajal je, da naj svet sprej- me zahtevo Civilne iniciative o izstopu iz LP, o morebitnem ponovnem vstopu in drugi lo- kaciji pa odloča kasneje. Občinski svet je ob precejš- njem številu vzdržanih svet- nikov in svetnic (med kateri- mi sta bila tudi podžupanja Preskarjeva in podžupan Ra- čič) z gladko večino odločil, da se takoj prekinejo vse ak- tivnosti v zvezi s terenski- mi raziskavami za odlagališ- če N5RAO in kasnejšo gradnjo trajnega odlagališča na lo- kaciji Globoko-rudnik. Raz- veljavijo se ysa določila Sporazuma o iokalnem part- nerstvu, ki lokacijo za teren- ske raziskave za odlagališče nizko in srednje radioaktiv- nih odpadkov določajo na območju Globoko-rudnik. Pri- stopi pa se k pripravi in pod- pisu sprememb in dopolnitev »Sporazuma o Iokalnem part- nerstvu«, s katerim se dolo- či, da bpsta Občina Brežice in ARAO poiskala rešitev za prostorsko umestitev odlaga- lišča N5RAO na območju ob- čine Brežice, ki bo-primerno oddaljeno od naselij in ki bo dolgoročno sprejemljivo za občino in njene občane ter bo izpolnjevalo vse strokov- ne in varnostne zahteve, ki jih predpisuje zakonodaja in mednarodne pogodbe. Spre- jeta je bila tudi zahteva Ob- čini, da^opa Planini pri Deč- nem selu opravljen odkop in raziskava zasutega rudniške- ga jaška. M. KalčičMirtič Predstavljeni posegi na Cesti prvih borcev BREŽICE - V sejni sobi brežiškega občinskega sveta je včeraj, 23.8., potekala predstavitev projekta Izgradnja infrastruktur- nih vodov na Cesti prvih borcev v Brežicah. Na omenjeni ulici se namreč predvideva izgradnja in obnova več vrst infrastruktur- nih vodov: vodovoda, plinovoda, električnega nizkonapetostne- ga voda, javne razsvetljave, telekomunikacijskega voda in se- kundarne kabelske kanalizacije. Vgradnja vseh naštetih vödov se bo izvajala hkratno, saj je Cesta prvih borcev zelo promet- na in v samem jedru Brežic, zato bi bilo ločeno in dolgotraj- no izvajanje predvidenih posegov izredno moteče za mesto. Projekt pa je nujno potrebno izpeljati zaradi dotrajanosti vo- dov ter za vzpostavitev novih ali večjih kapacitet. Vgradnji vo- dov bo sledila vizualna prenova ulice, ki je usklajena z novo- meško enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Društvom za oživitev mesta Brežice. §e pred tem pa se bodo na delu uli- ce med sodiščem in lokalom Vrtnica izvajala obsežnejša arhe- ološka izkopavanja. Most na Brodu končho popravljajo BROD - V sredo, 16. avgusta, se je končno začelo popravilo mo- stu čez reko Krko na Brodu pri Podbočju. Most je deroča Krka poškodovala septembra lani in je bil vse od takrat delno za- prt oziroma je bil promet preko njega oviran. V sklopu obnove mostu bodo delavci CGP Novo mesto zamenjali stebre na no- silni kozi in nosilno konstrukcijo med kozami, namestili bodo nove mostnice in parket, popravili pa bodo tudi del ograje. Pr- votno je bila sicer obnova mostu načrtovana v dveh delih, ven- dar so se odločili, da jo bodo izvedli v "enem kosu", tako da bo predvidoma trajala do 23. septembra. V tem času je most in s tem cesta Brod - Podbočje uradno popolnoma zaprta, obvoz pa poteka skozi Kostanjevico na Krki ali Cerklje ob Krki. V prvih dneh obnove je bil predvsem na željo krajevne skupnosti Podbočje omogo- čen prehod preko mostu, saj je ravno potekalo pospravlja- nje druge košnje. Kot pravi- jo na CGP-ju, bodo tudi v pri- hodnjih tednih - seveda ko bo tehnologija del to dopušča- la - omogočili prehod vsaj za pešce in kolesarje, vendar na lastno odgovornost. P.P. V minulih dneh je bil prehod preko mostu še omogocen - seveda na lastno odgovornost._______________________ www.avtoline-krsko.si CITROEN C4 1,6 HDI Poraba goriva predstavljenega modela: 4,71/100km. Emisija CO; predstavljenega modela: 125g/km________________ UGODNO FINANCIRANJE: C3, PICASSO, C1 _________1/3 ¦»¦ 1/3 ¦ 1/3 BREZ OBRESTI____________ Slika je simbolična Prvi šolski dnevi na cesti Brezbrižne počitnice bodo kmalu za nami. Na ce- sti bo vse več udeležencev, ki bodo hiteli po svojih opravilih. Nastale bodo torej spremembe, na kate- re pogosto nismo dovolj pripravljeni oz. ob vsako- dnevnih obremenitvah nanje kaj lahko pozabimo ali pa jih enostavno zanemarjamo. Tako kot že vrsto let doslej se Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kr- ško, sole, policija, ZŠAM Kr- ško, gasitci in drugi številni prostovoljci skrbno priprav- Ijajo na prve šolske dneve. Opazna bodo razna sporoči- la v obliki velikih plakatov, obešank, transparentov in po- stavljeni bodo posebni zna- ki za obvestiia, ki bodo ozna- čevali šolske poti, kjer bodo vozniki morali posvečati po- sebno pozornost na otroke ter njihove spremljevalce. Tako želimo opozoriti jav- nost in s tem zagotoviti dm večjo varnost na cestah zla- sti prvošolcem, ki bodo prve- ga septembra prestopili prag učenosti. V pripravah so sole zadolžene izdelati ali dopol- niti načrte varnih šolskih poti, upravljavci cest pa popravi- ti talne označbe in postavi- ti manjkajoče prometne zna- ke ter odstraniti vse ovire, ki zmanjšujejo preglednost na cesti. Prvi šolski teden bodo na ne- varnejših mestih na cesti zo- pet delovale posebne ekipe, ki bodo skrbele za večjo var- nost otrok, še zlasti pa bodo delovale pri praktični vzgo- ji učencev na poti v solo in iz nje. Pri tem je potrebno po- sebno poudariti, da največjo odgovornost za vzgojo nosi- jo učitelji, še zlasti pa starši, ki lahko največ storijo za pra- vilno vzgojo z osebnim vzgle- dom, ki najbolj učinkuje in ima največji vpliv pri osvaja- nju trajnih pozitivnih navad. Da bi bili prvošolčki opaznejši v prometu (saj so pogosto ne- predvidljivi in jih je mogoče spregledati), bodo opremlje- ni z rumenimi ruticami in z odsevniki (kresničkami), ra- bijo matične zavarovalnice. Prav tako bodo učenci-vozači opremljeni z odsevnimi tele- si, ki so hkrati tudi vozovnice. Ob vseh načrtovanih aktivno- stih je torej najpomembnej- ša VZGOJA ZA VAREN PRO- MET, SAJ JE V SVOJEM BISTVU VZGOJA ZA ŽIVLJENJE, h ka- teri lahko največ prispeva sle- hemi udeleženec v prometu, kot odgovoren subjekt s svo- jim intelektualnim potencia- lom, znanjem, predvsem pa dobrimi navadami, ki so traj- nega značaja. Še tako dobre ceste, zgraje- ni pločniki, prehodi za pešce, semaforizirana križišča, opo- zorila in tudi nadzor policije ne zagotavljajo večje vamosti v prometu, v kolikor pri Iju- deh ne prevlada zdrav razum, zavest in odgovornost, da smo za srečnejši jutri dolžni stori- ti nekaj več tudi za promet- no varnost. V novem šolskem letu vam SPV občine Krško želi uspešno delo na podro- čju prometne vzgoje in varno udeležbo v cestnem prometu, VEDITE, DA V PROMETU NIAB- SOLUTNE PREDNOSTI!!! Predsednik: Ivan Petrišič Novi duhovniki v Posavju POSAVJE - Avgustovske pre- mestitve duhovnikov so za- jele tudi posavsko območje, a predvsem njegov štajer- ski del, ki spada v novo celj- sko škofijo, medtem ko je na desnem bregu Save ozi- roma v novi novomeški ško- fiji prišlo le do ene zamenja- ve. Iz župnije Velika Dolina je odšel župnik Marko Bur- ger, zamenjal pa ga je An- drej Rovšek iz Ijubljanske nadškofije. Ponovno imajo novega župnika in kaplana v župniji Sevnica, saj sta se že po letu dni poslovila Franc Brečko in Janko Ivančič. Novi župnik je Vinko Štru- celj, dosedanji župnik v An- karanu, kaplan pa Boštjan Jamnik, ki je pred tem služ- boval v Mariboru. Do spre- membe pa je prišlo tudi v župnijah Artiče in Sromlje, ki ju je kot župnijski upravi- telj vodil brežiški župnik in videmski dekan Milan Kše- la. Novi župnijski upravitelj obeh župnij je postal dose- danji brestaniški kaplan Ja- nez Turinek, ki ga je v Bre- stanici nadomestil Matej Dečman, pred tem kaplan v Rogaški Slatini. P.P. ^flgjPW» TURISTIČNA AGENCIJA BooM SLO - 8270 KrSko, CKŽ 7. p.p. 335, tel: 07 49 21 674, fax: 07 49 01 085 GSM: 041 630 135, 041 684 320 e-maft: 6ooM@siol.net, www.boom.8i 0AN MED CltAW 7.000 SIT Z9.21 EUR HSVAŠKO ZA6ORJE 5 000 SIT 20,86 EUR POOABJE 8 000 STT 33,38 EUR suvonim lo.ooo srr 41,73 eur BUMMPEŠT/t »000 SIT 37.56 EUR BRATISLAVA B.000 SIT 33,38 EUR 6EOSHAD (2 DNI) 22.900 SIT 99,96 EUR SARAJEVO (3 DNI) 35.000 SIT 146.05 EUR in ostod program! po Vtäih ž«ljoh Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 NAŠ POGOVOR n Boris Savnik, posavski taksist »Pomemben je odnos, ki si ga ustvariš!« Poskušam opredeliti občutke ob srečanju z gimnazijskim sošolcem, ki je po maturi nabiral znanje na naravoslovni matematični fa- kulteti in potem delal v računalništvu v velikih podjetjih in pri privatnikih, in mi je, čakajoč v avtu na stranke, povedal, da je se- daj taksist. Spominjam se občutka veselja, da človek dela in zasluži, tudi nekaj malega presenečenja ob vedenju, ki sem ga ime- la o njem ter že tedanje zamisli (bilo je pred več kot štirimi leti), da ga moram pobarati za življenjske zanimivosti. Preden sem se do njih zares dokopala, se je pod kolesi njegovega avtotaksija skotalilo še in še kilometrov, najini telefoni pa so brenčali, dokler naš današnji gost ni med vožnjami uspel spremeniti smeri, sedel pred diktafon nekega vrelega petkovega dopoldneva, ko sem do- bila potrdilo tega, kar mi je bilo že znano: ni voznik iz klasične kategorije taksistov. Boris, kaj se ti je dogajalo med fakulteto in delom v računalništvu? Dobil sem službo na driav- nem Zavodu za statistiko, ki je bil takrat zibelka računal- ništva. Kaj bi rekel? Učiti se, čim več naučiti se. Sicer pa se tega posla nikoli ne nau- čiš, ker se neprestano razvija in se z njim razvijaš tudi sam. Potem sledi Slovin Ljubljana, služba na IMV-ju in z njo ve- liko kilometrov po Sloveni- ji, kjer so takrat imeli veli- ke računalniške sisteme; za to opremo je bilo takrat po- trebno zagotoviti kar velike klimatizirane dvorane, kar si je danes težko predstav- Ijati. Zaradi ugodnejših po- gojev smo se konec sedem- desetih z družino preselili v Krško, kjer sem delal v ra- čunalniških centrih v Kovi- narski in SOP-u, ki sta hirala in na žalost shirala. Deset let sem bil brez dela in na spi- sku Zavoda za zaposlovanje. Ko so začeli prihajati turisti v večjem številu v Slovenijo in predvsem v Čatež, ki se je v devetdesetih razvil v enega največjih slovenskih turistič- nih centrov, sem vzel avto na kredit in začel voziti. Si edini taksist v Posavju? Si tudi v kakšnem združenju? Nisem edini, vendar mislim, da me najbolj poznajo. Nisem v nobenem združenju, ker je dejavnost mojega »s.p.« zelo raznolika, je bolj intelektual- ne narave - računalniške, po- slovne, prevajalske in druge tovrstne storitve. Spadam si- cer pod Gospodarsko zbomi- co, od Obrtnega združenja pa nimam kdo ve kaj, ker pravi- jo, da odvajamo premalo čla- narine - od prestrukturira- nja zbornic pričakujem bolj jasno opredelitev njihovega dela, predvsem pa da bodo zastopali interese članov. Kateri in kakšni so uporabni- ki tvojih storitev? Menim, da je delo z ljudmi in njihovimi zgodbami zahtev- no, odgovorno in zanimivo. No, tako kot velja za vsako delo, velja tudi za moje - če ga imaš rad, je prijetno in ga rad opravljaš. Delo taksi- sta ni zahtevno, če si spočit. Vsekakor pa je delo z ljudmi zanimivo. Eni bi včasih veliko govorili, drugi so spet tiho. Taksist se mora prilagoditi njihovemu razpoloženju. Tuj- ce zanima mnogo stvari, zato je taksist informator in vodič in dobro je znati tuje jezike. So bili časi, ko si obvladal sr- bohrvaščino in mislil, da je to vse. Danes je drugačen čas in tu so pomembna funkcional- na znanja, ki izhajajo tudi iz splošne razgledanosti. Kaj tujce najbolj zanima? Odvisno od profila gosta. Na- čeloma bi lahko bi rekel, da jih zanima, kako se počutimo Slovenci sedaj, ko smo v EL). Poslovne goste pri tern zani- ma, koliko zaslužimo, kako je s službami, standardom... Tu- riste, ki jih je v našem kra- ju vsako leto več, razen teh informacij zanimajo kulturne in zgodovinske znamenitosti, hrana, naše navade. Običaj- no gostom povem, da je Slo- venija že dolgo v Evropi in da bistvene spremembe nastaja- jo v odprtosti Slovenije in za mlade. Ves svet jim je odprt, odprta jim je Evropa, lahko gredo študirat kamor koli, kjer pa je spet pomembno znanje jezikov. Pa kako, na kakšen način nas tujci spoznajo? Moram red, da nas pozna- jo kar dobro. Zanimivo je tudi, kako so prišli v Slove- nijo. Mnogi preko interneta, pomembni so turisti, ki so tu- kaj že bili in drugim posredu- jejo svoje »slovenske« vtise. In nekaj je - vsak pravi, da je Slovenija prečudovita deže- la na malern koščku zemlje. Ko jim sam govorim o majh- nih razsežnostih naše deže- le, odgovarjajo, da je majh- no še lepše. Cela Slovenija ni niti za majhno predmest- je, na primer Moskve. Mi smo izgubili občutek razsežnosti, saj že Jugoslavija ni bila veli- ka, sedaj pa sploh, ko Slove- nijo prevoziš v dveh urah. Po- membna pa je informacija, da je Slovenija vama dežela, odprta in prijazna do gostov in poslovnih partnerjev. Imaš vesele, slabe, dobre izkušnje? Na primer, koliko stane pri tebi vožnja od tu do Ljubljane in nazaj? Voziš tudi krajše relacije? Izkušnje so zelo različne - do- bre in slabe - tako kot v vsa- kem poklicu. Slabe, ko gostu zaupaš in ti ta ne plača. Vsa- kega ne moreš točno oceniti. Dogovoriš se za ceno, na kon- cu vožnje, ko je treba plača- ti, pa te gost »ni dobro razu- mel«. Iz izkušnje sicer lahko oceniš, komu lahko zaupaš, pa vendar se zgodi, da te kdo prelisiči. Saj lahko zakleneš prtljažnik in ne daš kovčka, vendar to ni prijetno. Zgodi se tudi, da gost ceno prevo- za s taksijem primerja s ceno vozovnice na vlaku ali avto- busu. Seveda je vožnja s tak- sijem dražja, ker gre za indi- vidualno storitev »po meri« - od vrat do vrat. V starih ča- sih se je z vprego vozila go- spoda, pa ne mislim s tern, da bi se s taksijem mora- la voziti gospoda. Danes so pač drugi časi, vsak trenutek je dragocen in udobnost ima tudi svojo ceno. Vozim dalj- še in krajše relacije, kar pač gosti potrebujejo. Vožnja v Ljubljano stane med 20.000 in 24.000 tolarjev, odvisno od predela Ljubljane. Sicer pa ceno vedno izračuna tak- simeter. Kot v vsakem poslu je tudi v mojem pomembno imeti svoje stranke. Pri tak- siranju v manjših krajih pa je seveda problem, kje čakati na gosta: na železniški posta- ji v Dobovi, Brežicah, na mej- nem prehodu - katerem? - ali v Čateških toplicah? Težko je opredeliti stalno mesto. Kako je s taksimetrom, je nujno, da ga imaš? Moj s.p. se ukvarja s taksi- ranjem in kot za vsako dru- go dejavnost tudi v tej velja- jo pravila. Eno od osnovnih pravil je vožnja s taksime- trom. Gost ima pravico ved- no vedeti za ceno kilome- tra, zato mora biti avtotaksi opremljen s cenikom in tak- simetrom in po končani vož- nji je gostu potrebno izdati račun - tako kot v trgovini ali restavraciji. Seveda pa mora biti tudi vozilo označeno z ustreznim napisom. Vzameš tudi kakšnega što- parja ali štoparico? »Poberem« jih, seveda, sploh, če jih poznam. Ko vo- zim prazen in vidim štoparja s kartončkom »KK«, ustavim. 50 pa dvoji štoparji: tisti, ki s štopom pri h rani jo - to so običajno študenti - tudi sam sem imel dva svoja študenta v Ljubljani, in so tudi takš- ni, ki so zapravili ves denar in imajo do doma še tri kilo- metre in bi se radi peljali to kratko razdaljo zastonj. Je pa res, da je študentov- što- parjev vedno manj. Imaš kdaj pomisleke, morda strahove? Ne. Če bi jih imel, ne bi naj- brž nič delal, zagotovo pa ne bi bil taksist. Moram pri- znati, da na to nikoli ne po- mislim, sicer pa so nevarno- sti povsod. Res pa je, da na daljših vožnjah običajno ob- vestim družino, kje sem. 51 zaščiten? S dm le? Enkrat sem imel nogo od rnize, ob pol enih zjutraj so me ustavili polici- sti, moral sem pihati in odgo- varjati, zakaj jo imam. In to je delo brez delavni- ka... Štiriindvajset ur na razpolago, ob vsakem vremenu, razen kadar sem preutrujen. Zgodi se, da sem na vožnji že dva- najst ur in takrat težko sprej- mem daljše vožnje, razen če gre za nujne primere, na pri- mer, če kličejo z recepcije za prevoz gosta v bolnišnico ali podobno. Zaradi takšnih pri- merov sem na mobilniku do- segljiv 24 ur na dan. Kot pri vsakem delu imaš dobre in slabe posle, včasih sprejmeš tudi »slabši« posel, ki pa se praviloma obrestuje. Imaš raje dnevne ali nočne vožnje? Kako se sploh lahko organiziraš? Že od nekdaj raje vozim po- nod, zlasti po lokalnih ce- stah, ker vidiš luči zadaj. Se- veda pa je nočno delo samo po sebi težje, posebno, če pred tern voziš tudi podne- vi. Na primer, danes bi moral ob pol dveh zjutraj peljati v Beograd, vendar bom verjet- no vožnjo organiziral preko drugega taksista, ker imam podnevi že več naročenih vo- ženj. V takšnih primerih obi- čajno organiziram prevoz z drugim prevoznikom. Vsa stvar je v organizaciji: če ne ustrežeš, se stranka tež- ko vrne. Stranka te ocenju- je po opravljenem delu, ne zanima je, kdo je vozil, po- membno je, da na povpraše- vanje hitro reagiraš in dobro opraviš svoje delo. Pri delu si pomagam s povezovanjem z drugimi prevozniki - fizika je pač ekzaktna, istočasno ne moreš biti na dveh koncih. V našem kraju imamo različne goste: turiste, seminariste, poslovne goste in še kaj bi lahko naštel. Ko ene peljem na letališče, ne morem po- krivati drugih voženj in ta- krat pokličem drugega vozni- ka. Ker sem že pri turistih: ko jih voziš, nisi samo taksi voz- nik, si tudi vodič, informa- tor in če ne poznaš stvari, ki jih zanimajo - od zgodovine, zemljepisa, kulinarike, go- spodarstva, kmetijstva (tudi zakaj je tukaj toliko krom- pirja, drugje pa koruze), pa kje se dobro je, skratka prav vse, turisti pač niso zadovolj- ni. Tuji turisti dostikrat želi- jo, da jih na izletu spremlja vodič, kar tudi organiziram. Sicer pa turisti radi obišče- jo Kostanjevico, Novo me- sto, Pleterje, zaljubljeni so v grad Mokrice, pa v Bizeljsko z vinskimi kletmi; še posebno radi se vozijo po lokalnih ce- stah. Avtocesta je avtocesta, te imajo tudi doma. Kaj porečeš na naše ceste, o cestnih razmerah, vozni- kih, katere nerad srečaš? Na cesti nerad srečam vozni- ke brez ustreznih izkušenj - k tem spadajo tudi »nedeljski« vozniki, včasih tudi ljudje z zdravstvenimi težavami. O naših cestah pa je bilo že ve- liko povedanega - zapore so pravi obup. Pa mnenje o motoristih? Jaz se jih namreč bojim. Motoristi na naših cestah so pač dejstvo, s katerim se je potrebno sprijazniti. Na ce- sti so zelo okretni in hitri, vendar so pogosto v mrtvem kotu in jih šofer v retrovizor- ju ne opazi. Jaz jih običaj- no spustim naprej. Sem pa vedno žalosten, če se mo- torist ponesred, še posebno, ker gre v vedni primerov za mlajše ljudi. Pred seboj tudi nimam rad voznika, sploh ne takšnega, ki me je prehitel in potem mečka pred menoj. Vozim po predpisih, po radiu vedno poslušam prometna obvestila. Z zadovoljstvom pa seveda vozim turiste po lokalnih cestah. Se kdaj srečaš s slovenskimi taksistkami, če sploh so? Seveda so taksistke, v Ljub- ljani. Pravijo, da so zelo iz- kušene in v svojem poslu profesionalne. Kar zadeva iz- kušnje je pa tako, da ni rav- no dosti časa za izmenjavo s stanovskimi kolegi iz drugih krajev. Taksiranje v manjšem kraju in k temu še precej tu- ristično obarvanem se bistve- no razlikuje od takšnega dela v velikem mestu, kjer taksi- sti stojijo v vrsti in se pomi- kajo, da pridejo ng vrsto 7* vožnjo. Jaz vozim »na poziv« in dostikrat »stalne« stran- ke, takšne, ki sem jih že kdaj prej peljal, velikokrat tudi pred letom dni. Zato vedno poudarjam, kako pomem- ben je odnos, ki ga ustvariš s stranko. Z nekaterimi se čez teto slišimo tudi po telesonu, zadnjič me je klicala Kanad- čanka, da pride v Zagreb. Se- veda, pri taksiranju je treba postoriti še kaj več, veliko- krat je treba poprijeti tudi za prtljago. Živiš hitro. Si kdaj zapoješ Adamojevo Taxi, taxi? Sem popolnoma brez poslu- ha. Na vožnji si ponoči pri- žgem radio. Od kdaj si sploh voznik? Od 1972. Že takrat sem na- redil od 35 do 40.000 kilo- metrov letno, ker sem se zaradi računalništva vozil po celi Sloveniji. Taksist pa seveda ne mores biti, če ni- maš 100.000 kilometrine letno. Vožnja ti da potreb- no rutino in poudarjam, da si pet metrov pred domom še vedno na cesti. Ko si za volanom, nimaš kaj brskati po avtu, predalu ali radiu. Na odsekih, kjer promet za- hteva posebno pozornost, se nerad pogovarjam. Vi- del sem preveč nesreč za- radi nepazljivosti, infarkt pa ni ravno pogost krivec nesreče. Kako se pobereš* iz takšnih stresov? Sedem, se zravnam, se spre- hodim, stres pride vedno za tabo. Na številnih relacijah pa ostanejo tudi spomini na malenkosti, ki niso malen- kosti... Ker vozim »na poziv«, so re- lacije karseda različne: Za- greb, Ljubljana, obala, Go- renjska, Maribor, hrvaško Zagorje, Plitvice, Avstrija, Italija in še kaj. Vsak potnik je zgodba zase. Eno so tu- risti, seminaristi in poslov- ni gosti. Drugo so potniki, ki sedejo v taksi iz drugačnih vzrokov: neurejeni papirji na meji, poškodovani avtomo- bili, pa tudi nočni veselja- ki. Potniki dostikrat govorijo 0 svojih težavah, so pa tudi prijetne zgodbe potnikov, ki prihajajo polni lepih vtisov iz daljnih krajev. O tem, koga vozim, ne govorim. Koliko časa pa še boš vztra- jal v tem poslu? Vsekakor bom vozil še kakš- nih pet let do upokojitve. In če mi bo zdravje in splošno počutje dopuščalo, bom ver- jetno vozil še naprej, saj je posel zanimiv in zna biti lust- no in prijetno. Ko pa bom pr- vič opazi I, da na cesti nisem takšen, kot bi moral biti, bom nehal voziti. Natja Jenko Sunčič Ä^pisaneK, jesettskejR Jesenski krediti SKB bank«. W Ponudba velja do I3.oktobra 2006. ' ^%fc*fa^sta kredite r odplacitno dobo do 24 ift^p^cev. SKBBAHKAD.D, ..... irn"«i-Mi i,i,t.t,tf 'M IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 Kolumna Poletni mrnjav. Na paši. Hočem reči, mrnjav. Dobe- sedno. In v prenesenem pomenu. Ker še kraljuje poletje in je nebo modro, da bolj tako ne bi moslo bit?. Dopuš- ča, da se naslajamo nad nje$ovo mo- drino, ko nam ie phpušča senco oblal č/kov. Poletni veter kreira monrojev- sko dvigovanje krilc, ob kakšni nare- jeni in zna biti nenarejeni nerodnosti požene dobrohotne na- smehe, ko z očmi lovimo lepo zagore/e in lepo izpeljane fenske nose. Te drobijo tu in tarn tudi v paru z moškimi v bermudah, nad noino razkošnostjo smo malo vise zapičeni v umetnosti ob- jemov rok, dotikov in se malo višje v potjube, v nežnosti, ki jih je veter zmotil s prameni dol$ih las. Paše ne zmotijo niti manj poletne kreativne podobe. Ali prizo- ri. Ker nismo vsi mladi, ker nismo vsi vitki, ker nismo vsi za%o- reli, ker nismo vsi dotsolasi, ker se vse noge ne ponašajo z ele- gantno dol$ostjo in niso vse /lepo?/ depilirane, ker v nasmehu niso vsi zobje na številu, pa ker so enim v dušo zapisani modro- oki, drugim zelenooki, tretjim črnolasi ali rdečelasi in ker, kot smo menili, so nekaterim po volji malo bolj okosmateni $ospod- je in drugim bolj okroslo ritkaste in bolj močno oprsate sospe. Pa kratkolaske, ki bolj phstrižene brez napora kljubujejo mu- havosti vetrov. Tarn v parku nas je bilo kar nekaj in tako različ- nih po mnogočem. In smo uživali v poletni paši, poenoteni, da je kaj. Nasmejani, neobremenjeni, ödprti. Nič ekstrava$antne$a ni pri petintridesetih v zraku viselo, samo en klic in ie smo bili skupaj, nekoč otroci cvetja. Brez matranja z bunkanjem cotvpotovalke, balzamov za porjavelost in kar vse še sodi k temu veselju. Za moj jaz - muki. S sabo prinesi pladenj dobre volje in ga v trgovini garniraj po navdihu, vse to bomo zložili skupaj in se lepo imeli, je bilo ex naročilo. Namesto dnevne politike so iz avtozvočnikov peli Bee Gees, Beatli, Char- les Aznavour, Marjana Deržaj, Janko Ropret, Frano Lasič, Maj- da Sepe in še kdo. Eden od takrat mladcev je vmes posegel solo z ljudskima Spomin na zimski večer in Vasovalec. Med njimi pa naše drobne zgodbke z osveženimi kiticami spominov. Mrnjav. Bilo je šumenja vetra v ušesih, naslanjanja na velika debla dre- ves, iz njih nabiranja harmonije, skozi drevesne veje so se plazi- ti pozni larki, prebujale so se do/ge sence, ki so lizale sole nose v sandalih s tankimi paski. Nekoč dekleta so iz bližnjesa travni- ka nosile šopke poljske^a cvetja. Za še to skupno noč in potem za domači okras na kuhinjski ali vrtni mizi, so dejale. In še, da drusače tako nimajo časa za kaj podobnesa. In za takšne uiit- ke. Pravzaprav za pašo ali mrnjav, lemur pravim jaz v najbolj fini izdaji. Ko mi je, kot v cvetnem srečanju, absotutno vseeno za tisti solobji drekec, ki ie nekaj časa krasi zadnji blatnik mo- jega črnega holandca. Ki je moj zvesti poletni spremljevalec po cestah in poteh in me nosi v vse mosoče smeri, ko sa po$anjam po šodru, luknjah in asfaltu. Včasih tudi puhava, pihava in škhpljeva, ko premasuje- va kakšen sreben ali samo »ček« poles bolj trdovratnesa grebe- na. Ampak, nama je zares pno. Poleti, ki je najin najlepši letni čas in bi zaradi naju lahko trajal vse leto. Še zato, ker sva si ta- kole skupaj čisto zadosti. Saj se sreva kraje najinesa časa in si še kaj naloiiva v košek na batanci. Nič posebnega, nikoli nič kaj ogromnesa, razen vode, kakšno enerqijsko Lumpi ploščico, bri- sačo in revijo. Včasih še fotoaparat. Holandez ne rabi tekočine, ker sa posanjajo moje nose, jaz pa imam njega, da sreva s^a- bit koščke svobode. Mrnjav za jutranji zsodnji sprehod skozi prebujajočo se nara- vo, za čutenje soiivljenja z živalskim in rastlinskim svetom, za sveie peiene in dišeče »francoze« ob vrnitvi v še skoraj speče mesto, za vonj pravkar skuhane kave, ki jo pomešaš z domačim mlekom. Mrnjav za sončni zabod, ko gre pozen dan v not in se na nebu priiigajo prve lučke in si samo pedenj do nočne zvezd- ne paše. Za bitje ure v cerkvenem zvoniku, ki te spomni, da si tu in zdaj, da imaš ta čas v svojih rokah in sa lahko zsneteš v ne- kaj zelo lepesa. Mrnjav za marsikaj, kar je drobno in na dosesu brez naprezanj. Ko masari ne počneš nicesar. Eto, to je moj - za vas - medeni drobec poletnesa mrnjava. Ene dobre paše, ki je kar prišla. Kaj vem, zna biti, da bo ravno lilo in treskalo, ko se bo tole lahko bralo. Ampak, še bodo vstaja- li sončni vzhodi, še se bo opoldansko sonce osledovalo v reki, še bodo topli zahodi tonili za obzorje to poletje. Slab koledarski mesec sa še bo, čakajoč in upajoč na babje leto, ko bomo v ma- jicah in skoraj lahkotno bosi s potepov še lovili vonjave sveie pečenih kruhkov in kruhov. Morebiti pa bodo, ko bomo samotni, s klopcev parku med šumeče listje uhajali zsolj spomini na Sim- ply Red in njihovo If you don't know me by now in se bo v nas za las spet prebudila Skitnica Jasne Zlokk... Paja, Ie navdihje treba imeti, sa ujeti, daslišišptičkapeti, ko je mrnjav na preži. » Piše: Natja Jenko Sunčič Za vedro razpoloženje so na Raki poskrbeli člani senovske gledališke skupine DKD Svoboda Vlasta Moškon, Roman Sanda (na sliki) in Tone Petrovič. Praznik KS Raka Načrtov tudi po skoraj 900 letih še ni zmanjkalo RAKA- S številnimi prireditvami, ki so se zvrstile od 11. do 13. avgusta, so drugo leto zapored obeležili kra- jevni praznik na Raki. Praznujejo 10. avgusta, na god zavetnika župnijske cerkve svetega Lovrenca, ob tern pa se spominjajo tudi sadjarskega strokovnjaka Martina Humeka in dogodka iz osamosvojitvene vojne (ustavitev kolone JLA v Krakovskem gozdu). Osrednja praznična prireditev je bita stavnostna seja sveta krajevne skupno- sti, na kateri so podelili krajevna priznanja, razvili prapor in predstavili spletno stran krajevne skupnosti. V raški krajevni skupnosti na- meravajo letos dvema kilo- metra novoasfaltiranih cest dodati še enega, pripravljajo pa se tudi na Kostakov pre- vzem enega zadnjih vaških vodovodov. Rešujejo tudi sla- bo prometno varnost v Smed- niku, ki je žrtev slovenskega avtocestnega cestninskega sistema. V teku je izdelava projekta za izboljšanje pro- metne varnosti, naslednje leto naj bi rešitev še izve- dli. V načrtu je tudi rušenje občinske zgradbe na vaškem trgu in nadomestna novo- gradnja, pa tudi številne dru- ge infrastruktume pridobit- ve in izboljšave: nov vrtec, prizidek k šolski telovadnici za potrebe kulturne dvora- ne, razširitev mrliške vežice in ureditev javne razsvettja- ve po nekaterih vaseh. „Raka je bila prvič pisno omenjena že pred skoraj 900 leti, pa še vedno nismo postorili vse- ga," je obilo načrtov poko- mentiral predsednik sveta KS Raka Alojz Kerin. Da so na- šteti projekti načrtovani tudi v občinskih proračunih in raz- vojnih programih, je potrdil krški župan Franc Bogovič, seje pa sta se udeležila tudi župana sosednjih občin Sev- nica Kristijan Jane in Škoc- jan Anton Zupet ter posla- nec Stane Pajk. Kerin in Bogovič sta qato raz- vila prapor KS Raka, po lani predstavljenem krajevnem grbu nov simbol identitete in ponosa kraja. Prapor je bla- goslovil raški župnik Franc Levičar. Slednji je tudi eden prejemnikov krajevnih pri- znanj, ki si ga je prislužil s 14-letnim župnikovanjem na Raki in kultumim delo- vanjem. Priznanja so preje- li še Jože Kržan za ohranja- nje lončarske obrti, Lovska družina Raka ob 60-letnici in Društvo upokojencev Raka ob 30-letnici delovanja. Ke- -rin se je posebej zahvalil še šele drugo leto delujočemu Društvu vinogradnikov Raka. KS Raka ima po novem tudi spletno stran (www.raka.si), ki sta jo oblikovala Rok Češ- novar in Marko Cemič. Stran prinaša podatke o krajevni skupnosti in dostopu iz raz- ličnih smeri, zgodovini, pri- reditvah in društvih, na njej pa deluje tudi forum. Slavnostno sejo sta z nastopi popestrila Moški pevski zbor Raka in mladi kitarist An- drej Bon. V sklopu krajev- nega praznika pa so potekale še številne druge prireditve: proslava ob 60-letnici Lov- ske družine Raka, spominski pohod do Humekove doma- čije, tradicionalna lovren- ška veselica z Najaltjo Ver- boten, nedeljsko družabno srečanje in seveda žegnanje v farni cerkvi, ko je maševal glavni urednik Radia Ognjiš- če Franci Trstenjak. Peter Pavlovič Zbrani na slavnostni seji sveta KS Raka Alojz Kerin pojasnjuje pomen praporja KS Raka, ki sa drži župan Franc Bogovic; levo spodaj župnik Franc Levičar, eden dobitnikov krajevnih priznanj.__________ Prihodnost cvička je v složnosti velikih in malih pridelovalcev RAKA - Prazniku krajevne skupnosti Raka so se pridružili tudi člani Društva vinogradnikov Raka ter že drugo leto organizirali Cvičkov večer, v okviru katerega so pripravili okroglo mizo, predstavili zbornik, razstavili staro vinogradniško orodje in sezadržali na vinogradniškem „likofu". Petkovo popotdansko dogaja- nje 11. avgusta je bilo v zna- menju predstavitve Društva vinogradnikov Raka, ki so ga ustanovili lansko leto in od takrat članstvo več kot po- trojili. Kot je povedal pred- sednik Ivan Vizlar, je njihova naloga izboljševati kvaliteto cvička, varovati grozdje že v vinogradu ter skrbeti za vino v kleteh. V ta namen orga- nizirajo razne kletarske te- čaje, pa tudi strokovne eks- kurzije po Sloveniji, kjer si ogledujejo kleti. Svojo delavnost so pokaza- li še s trasiranjem pešpoti v dolžini 12 kilometrov, ki se imenuje Raška vinogradniška pot ter poteka mimo zidanic, kapelic, cerkva, pa tudi dveh gostinskih tokalov. Ogranizi- rano jo bodo prehodili mese- ca septembra. * Skozi leto so zbirali staro vi- nogradniško orodje, kletar- ski inventar ter fotografije za razstavo, ki so jo za ta na- men pripravili v prostoru na trgu in je bila na ogled obis- kovalcem. Z zbiranjem bodo nadaljevali tudi v bodoče, saj si želijo pridobiti ustrez- ne prostore in urediti muzej. Do sedaj so zbrali približno 30 % vse opreme, ostala je še shranjena po domovih, na podstrešjih ali v kleteh. Zagnano so se lotili tudi pred- stavitve cvička, kar so poka- zali z organizacijo okrogle mize na temo Promocija in trženje našega posebneža cvička. Njen koordinator je bil publicist Ivo Kuljaj, ne samo ljubitelj cvička, pač pa tudi pridelovalec in kakor je povedal, tudi njegov amba- sador. Povzetek okrogle mize je strnil z besedami: „Ne gle- de na to, da je Društvo vino- gradnikov Raka še zelo mlado društvo, je zelo ambiciozno zastavilo svoje delo in rezul- tat te ambicioznosti in velike aktivnosti je bila tudi okrogla miza, na kateri smo ugoto- vili, da je prihodnost cvička samo v popolni složnosti ve- likih in malih pridelovalcev, tako kot se je to pokazalo ob njegovi zaščiti." Ob tej priložnosti so priso- tnim predstavili tudi zbor- nik Vinogradništvo na raških gričih skozi čas. Soavtorica zbornika Slavica Novak je v uvodu povedala, da je na- menjen krajanom, mladini in širši javnosti, saj želijo, da zgodbe, kakor se je izrazi- la, ki so jih živeli predniki na tern področju, ne bi zamrle, da bi ostale žive, da bo kul- tura, ki se je nekoč odvijala na Raki, živela dalje. Zbor- nik je razdeljen na več de- lov. Prvi obsega izpise iz ko- pij Gorskih bukev in bralca popelje v leto 1543, ko so t.i. zapisi prava urejali odnose med gorniki in tistimi, ki so obdelovali gorniške vinogra- de. V nadaljevanju so avto- rji strnili pripovedi, spomine, pesmi in anekdote krajanov. Na koncu pa je opisana ter s fotografijami in zemljevi- dom predstavljena Raška vi- nogradniška pot. Praznovanje so popestrili s kulturnim programom. Zapel je raški cerkveni moški pev- ski zbor, hvalnico cvičku je z recitacijo uprizorila prva cvičkova princesa Lea Ma- rija Colarič Jakše, senovski gledališčniki Vlasta Moškon, Roman Sanda in Anton Pet- rovič pa so obiskovalce na- smejali. Sledil je t.i. vino- gradniški »likof«, ki ga ni skalilo niti deževno vreme. Marija Katčič Mirtič Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 IZ NAŠIH KRAJEV 5 Praznik KS Dolenja vas Večnamenski dom naj bi zgradili v dveh letih DOLENJA VAS - 15. avgust, praznik Marijinega vnebovzetja, je tudi praznik krajevne skupnosti Dolenja vas. Krajanke in krajani se spominjajo vrnitve izgnancev na domove po 2. svetovni vojni. Letošnje praznovanje je minilo v znamenju postavitve temeljnega kamna za večnamenski dom v kraju, ki naj bi ga - tudi s pomočjo samoprispevka - zgradili v pičlih dveh letih, je napovedal predsednik sveta KS Dolenja vas Branimir Vodopivc. Velikošmarensko krajevno praznovanje v Dolenji vasi se je pričelo s svečano mašo v cerkvi svete Marije in nada- Ijevalo s kratko svečanostjo in položitvijo venca pred spo- menik žrtvam 2. svetovne voj- ne. Osrednja prireditev pa je potekala na lokaciji bodočega večnamenskega doma v bliži- ni vrtca "Tonček" oziroma ob lokalni cesti za Pesje. Z iz- gradnjo doma z več kot 800 m2 uporabnih površin se za vsa društva v kraju začenja novo poglavje, je prepričan predsednik sveta KS Dolenja vas Branimir Vodopivc: "Več- namenski kultumi dom bo nu- dil streho vsem društvom naše krajevne skupnosti." Svoj prostor bodo tako dobili ga- silci, vse sekcije Kulturnega društva žarek (ljudski pevci Ajda, ženski pevski zbor Pre- pelice, dramska sekcija Vese- li oder in literarna sekcija Sa- nje), Kulturno društvo Libna, borci, izgnanci, prijatelji mla- dine in seveda tudi krajevna skupnost. V domu bo med dru- gim tudi dvorana s 130 sede- ži in stanovanje za hišnika, ob njem pa športno igrišče. Te- meljni kamen za novo stavbo sta slovesno odkrila Vodopivc in župan občine Krško Franc Bogovič, blagoslovil pa ga je krški kaplan Martin Dolamič. Kot je povedal Vodopivc, bo krajevna skupnost za izgrad- njo doma predlagala štirilet- ni samoprispevek, s čimer naj bi zbrali 20 odstotkov potreb- nih sredstev, ostalo pričaku- jejo od Občine Krško. Seveda bodo o uvedbi samoprispevka odločili krajanke in krajani na referendumu v okviru letoš- njih lokalnih volitev. "Napo- vedujem otvoritev doma za 15. avgust 2008," je dejal Vo- dopivc pred številnimi udele- ženci proslave ob krajevnem prazniku. Dolenja vas je sicer ena ko- munalno najbolje urejenih krajevnih skupnosti v občini Krško, kot je dejal župan Bo- govič, novo infrastrukturo pa pričakujejo predvsem v Spod- njem Starem Gradu, kjer bo izgradnja kanalizacije dobila prednost pred razširitvijo ce- ste. Kot pogoj za nove posege v prostor, povezane predvsem s sosednjo Nuklearno elektrar- no Krško, pa je Vodopivc nave- del ureditev nove medmestne povezave med Krškim in Bre- žicami. Prireditev je spremljal bogat kulturni program, ki so ga iz- vajale prej naštete sekcije Kulturnega društva Žarek, Pi- halm orkester Videm Krško in folklorna skupina s Senovega. V zabavnem delu prireditve so sodelovali tudi člani Pros- tovoljnega gasilskega društva Dolenja vas. Ob tern so čla- nice Kulturnega društva Lib- na v dolenjevaškem gasilskem domu postavile na ogled svo- je slike, nastale pod mentor- stvom Sebastjana Starca, ter glinene izdelke z otroških de- lavnic pod vodstvom Vladimi- re Štoviček. V okviru krajev- nega praznika so na igrišču v Spodnjem Starem Gradu pote- kale tudi igre ljudskih pevcev, nočni balinarski turnir in tra- dicionalna nogometna tekma med poročenimi in samskimi. Peter Pavlovič Temeljni kamen za večnamenski dom v Dolenji vasi sta odkrila krški iupan Bogovič in predsednik KS Dolenja vas Vodopivc. Proslave ob krajevnem prazniku so se udeležili številni krajani in krajanke. _______________________________ Združeni pevski zbor KD Zarek med nastopom Praznik KS Koprivnica Poleg iger prvič tudi priznanja KOPRIVNICA - Na turistični kmetiji Vertovšek na Velikem Kamnu so 15. avgusta z že 9. tradicionalnimi vsakoletnimi vaškimi igrami in prvič tudi podelitvijo priznanj KS Koprivnica proslavili letošnji krajevni praznik KS Koprivnica. V prijetnem toplem popol- dnevu so se krajani KS Ko- privnica množično zbrali na turistični kmetiji Vertovšek na Velikem Kamnu. Tudi le- tos so pripravili že tradicio- nalne vaške igre, v katerih so se pomerile ekipe Lovske- ga društva Veliki Kamen, Mrč- nih sei, Mladinske točke Veli- ki Kamen, Kulturnega društva Anton Aškerc Koprivnica, Ga- silskega društva Veliki Ka- men in Gasilskega društva Mali Kamen. Pod strokovnim vodstvom Milana Dularja in dveh sodnikov so ekipe prid- no tekmovale, obiskovalci pa so jih spodbujali, se smeja- li in zabavali. Tako so udele- ženci obudili nekatera kmeč- ka opravila, med drugim so se lotili spravila krompirja in po- kazali spretnosti pri lovljenju jabolk v koše. Kljub temu, da je namen iger predvsem za- bava, se je po petih igrah najbolje odrezala ekipa iz Mrčnih sei, sledili sta ji eki- pi Gasilskega društva Veliki Kamen in Kulturnega društva Anton Aškerc Koprivnica. To- kratno prireditev je povezo- vala predsednica Turističnega društva Koprivnica Sonja Bra- čun. Organizatorji so poskr- beli, da so se igrali tudi ob- iskovalci, kar pridno so jedli kisle limone, se basali s kru- hom, pill pivo in kadili ciga- rete. Predsednik KS Koprivnica Pet- er Planinc ml. in župan Ob- cine Krško Franci Bogovič, sicer tudi domačin, sta po- delila letošnja priznanja^ za dolgoletno delo na različnih področjih in za prispevek k razvoju KS Koprivnica. Tokrat so bili med nagrajenci župnik Alfonz Lampret, ki že pre- ko dvajset let vodi tamkajš- njo župnijo in je veliko truda vložil v obnovo sakralnih ob- jektov, Franc Mirt, ki je v za- dnjih štiridesetih letih veliko svojega prostega časa posve- til razvoju domačega kraja Velikega Kamna, in nekdanji ravnatelj OS Koprivnica An- drej Kolar, ki je v obdobju 1979 - 1994 sodeloval sko- raj pri vseh večjih stvareh, ki so se dogajale v KS Koprivni- ca. Franci Bogovič, nekdanji predsednik KS Koprivnica, je dejal, da so lepi spomini na tiste case, ko so imeli v Ko- privnici le petsto metrov as- falta, nič telefona in solo. »Z veliko vnemo in požrtvo- valnostjo prav takšnih ljudi, kot so letošnji nagrajenci, je uspelo tudi v tej majhni, a lepi krajevni skupnosti marsi- kaj postoriti,« je še dodal. Polona Brenčič Predsednik KS Koprivnica Peter Planinc, iupan Franc Bogovič in nagrajenca Andrej Kolar in Franc Mirt______ Občinski svet čaka udobnejša dvorana KRŠKO - Na Občini Krško obnavljajo največjo sejno dvorano (t.i. sejno sobo A), v kateri med drugim zaseda tudi občinski svet Krsko. Obnova, ki bo sta- la 38,5 milijonov tolarjev, bo predvidoma končana do 5. septembra. 160 m2 veliko dvorano je že dodobra načel zob časa, saj je bila zgrajena in opremljena pred 26 leti, tako da je bila pre- cej potrebna obnove. Ta se je pričela 25. julija, obnovljena pa bodo tla, stenske obloge, elektroinštalacije, prezračeva- nje in ogrevanje, novo bo seveda tudi pohištvo. Dvorano bodo „obrnili" za 90 stopinj in bo po novem urejena polkrožno, v njej pa bo 135 sedežev, kar je nekaj manj kot doslej. Pred- vsem bo dvorana udobnješa in privlačnejšega videza, pose- bej tisti del, ki bo namenjen za seje občinskega sveta, pra- vi vodja službe za pravne in splošne zadeve na Občini Krško Franc Pavlin. Obnovo izvajajo podjetja Kolpa Invest, Mirt Comerce in Kli- matizacija Strpbelj. Slabo petino sredstev zanjo bo prispeva- lo ministrstvo za javno upravo, nekaj pa tudi ministrstvo za pravosodje kot souporabnik oziroma solastnik objekta. Krški obdnski svet naj bi se torej še v tern mandatu sestal v pre- novljeni sejni dvorani. P. Pavlovič Sejno sobo A so „razkopali" do golih sten. PGD Loče organizira gasilsko loterijo Prostovoljno gasilsko društvo Loče organizira prvo gasilsko lo- terijo v Sloveniji, v sklopu katere nameravajo zbrati 20 mili- jonov tolarjev za nakup gasilske avtocisterne, ki jo nujno po- trebujejo za kvalitetno zagotavljanje protipožame vamosti v njihovem kraju in okolici. Z nakupom kompleta petih loterij- skih srečk za 5000 SIT bo vsak posameznik neposredno prispe- val 2.500 SIT za nakup gasilskega vozila in se obenem potego- val za lepe denarne nagrade. Prva gasilska loterija poteka z dovoljenem ministrstva za finance RS in se zaključuje 2. 9., do takrat pa lahko vsi, ki želijo sodelovati v gasilski loteriji, sreč- ke kupijo na spletnem portalu www.eventim.si in v vseh Kom- pasovih in postovalnicah Big Banga v Sloveniji. PGD Loče je leta 2003 praznovalo 100 let delovanja, v društvu pa je trenut- no 98 aktivnih prostovoljnih gasilk in gasilcev, ki so zadolženi za požarno varnost na področju krajevne skupnosti Loče. VBREŽICAHZA VAS GRADIMO NOVA STANOVANJA Na izjemni lokaciji v Brežicah v bližini trgovskega centra, vrtca, zdravstvenega doma, bolnice, avtobusne postaje gradimo zdrava stanovanja z izjemno toplotno izolacijo, podzemnimi garažami in dvigali. Velikost stanovanj od 32,45 m' do 90,60 m' Vseljivo decembra 2006 Informacije: | SL - Inženirlng Boršt 12b 8263 Cerklje ob Krki MDB 2a, 8273 Leskovec pri Krškem fe/.: 07 490 22 60, fax: 07 490 22 63, E-mail: sl-inzeniring@siol.net w IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 Praznik KS Zakot - Bukošek - Trnje Krajevna skupnost, v kateri živijo vaščani in meščani BUKOŠEK - Na Rokovo soboto, 19. avgusta, so kot že vrsto let doslej praznovali krajevni praznik v vaško -mestni krajevni skupnosti Zakot - Bukošek - Trnje. V organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Bu- košek, ki je obenem praznovalo 80-letnico svojega delovanja, so obiskovalcem pripravili zanimivo po- poldne, ki je bilo seveda gasilsko obarvano. Krajevna skupnost Zakot - Bukošek - Trnje je ena red- kih, ki poleg vaških naselij zajema tudi del mesta Breži- ce. Tako obsega tudi blokov- sko naselje, nekdanjo breži- ško blagovnico in sega nekje do brežiške trgovine Spar. Ali kot je poudarila predsedni- ca KS Jožica Bratanič, je ta brežiška KS, v kateri živi oko- li 2000 volivcev, zelo specifič- na, saj sega od vasi do mesta. V KS radi prisluhnejo potre- bam ljudi in delajo predvsem na urejanju cest, v letošnjem letu pa se lahko pohvalijo z ureditvijo javne razsvetlja- ve v naselju Bukošek in ure- ditvijo parkirišč v Kregarjevi ulici. Kljub temu, da se seda- nji predsednici mandat izte- ka, je še vedno polna načrtov tudi za prihodnje. Izposta- vila je dva pereča proble- ma KS, to je ureditev ploč- nika iz Brežic do Bukoška in problematiko nekdaj obis- kane brežiške blagovnice, ki je danes praktično brez vsa- ke vsebine. Obenem je bil krajevni praz- nik posvečen tudi praznova- nju 80-letnice delovanja PGD Bukošek. Na svečani seji, ki je bila že 13. avgusta, so se spomnili preteklih dogodkov in podelili tudi gasilska odli- kovanja nekaterim zaslužnim članom za dolgoletno delo pri razvoju društva. »Osem- deset let je obdobje enega človeškega življenja, ki je lahko zelo bogato, življenje društva je še toliko bogatej- še, saj ga ustvarjajo številni ljudje in generacije,« je ob 80-letnici med drugim pove- dal predsednik društva Boris Poček. Člani PGD so že dese- tletja aktivni tudi na kultur- nem področju, zato so ob tej priložnosti izdali publikaci- jo »Kulturna dediščina v Bu- košku«, v kateri so popisane minule aktivnosti na glasbe- nem in tudi gledališkem po- dročju. Gasilci, ki so že leta povezani z večino dogajanja v kraju, si v prihodnje želi- jo novo kombi vozilo za pre- voz moštva in prenovo stare- ga dela gasilskega doma, je še dodal Boris Poček. V tern pestrem popoldnevu so prisotne pozdravili tudi župan Občine Brežice Ivan Molan in predsednik Gasilske zveze Brežice Mihael Boranič, za dolgoletno uspešno delova- nje so jim čestitali tudi pred- stavniki sosednjih društev. Obiskovalci so si lahko ogle- dali postrojitev uniformira- nih enot gasilcev in prapor- ščakov, starodobno gašenje s staro brizgalno, skok padal- cev in gasilske igre za sedmi memorial Jemeja Molana. V gasilskih igrah so svojo spre- tnost pokazale gasilske ekipe Zabukovja, Gabrja, Velikega Obreža, Sel pri Dobovi, Sro- melj in Pirošice. Najbolje so se izkazali člani PGD Sromlje in tako osvojili memorialni pokal Jerneja Molana. Da gasilci brez glasbe ne mo- rejo, so dokazali tudi to- krat, tako smo lahko prisluh- nili zvokom godbe na pihala Loče, v kasnejših urah pa an- samblu Sijaj. Polona Brenčič Postrojitev uniformiranih enot in praporščakov V pričakovanju rezultata tekmovalca iz PGD Gaberje Praznik KS Gora Skoki, kmečke igre in družabno srečanje SPODNJE DULE - V okviru letošnjega praznika KS Gora so se v krajevni skupnosti v štirinajstih dneh od- vijale najrazličnejše prireditve, od nogometnega turnirja med vasmi, kulturnega dogodka pred gasil- skim domom, tradicionalnega žegnanja pri sv. Lovrencu do sklepne slovesnosti pod skakalnico. „Krajevna skupnost Gora obe- ležuje krajevni praznik inten- zivneje zadnjih deset let, če- prav tradicija praznovanja in druženja med krajani izhaja še iz časov po drugi svetovni voj- ni, ko se je okrog Lovrenčeve- ga vedno nekaj dogajalo, saj so si domačini naredili veselico in se poveselili," nam je pove dal predsednik Alojz Kerin. Letos so prireditve razpoteg- nili na štirinajst dni in izpe- Ijali nogometni turnir med vasmi svoje krajevne skupno- sti. Čeprav jim je ponagajal dež, so imeli kljub temu pred tednom dni zelo lepo kultur- no prireditev pred gasilskim domom. „Nedeljska maša pri cerkvi sv. Lovrenca je takore- koč tradicija in žegnanje daje piko na celotno krajevno do- gajanje ter je staro toliko kot Gora," je nadaljeval z opi- som prireditev Kerin. V bodoče bodo vsa sredstva in prostovoljne delovne ure vlo- žili v obnovo prostorov v ga- silskem krajevnem domu, saj morajo najprej položiti pode v dvorani in na podstrešju, da se ne bo izgubljala toplo- ta, potrebno pa je sanirati tudi igrišče. Po njegovih be- sedah je takoj, ko so ga nare- dili, vdor meteorne vode od- nesel del zemlje. Narejeno je namreč na t.i. terasi, zato je potrebno teren znova utrdi- ti, nato pa postaviti tudi mre- žo, saj zaradi pobočja ni mo- goče igrati niti nogometa niti košarke, če ni primerne ogra- je. V centru krajevne skupno- sti želijo letos napeljati javno razsvetljavo in v naslednjih letih infrastrukturo razpelja- ti še po ostalih vaseh. Z vese- Ijem pa ugotavlja, da so zelo aktivna športno, gasilsko in kulturno društvo. Član Športnega društva Gora Sandi Kovačič je povedal, da so v okviru praznovanja pri- pravili smučarske skoke na manjši in večji skakalnici. Ak- tivni so skozi vse leto, let- ne treninge izvajajo od apri- la do julija, nato pa spet od avgusta dalje, ko se prične- jo prip/avljati na zimsko se- zono. Že v okviru krškega ob- änskega praznika pripravijo tekmovanje, nato pa še eno v zimskem terminu, ko to do- puščajo snežne razmere, saj nimajo topov za zasneževa- nje skakalnice. Sobotnega tekmovanja za pokal krajevne skupnosti se je udeležilo 22 skakalcev in celo ena skakalka, domačin- ka Vesna Alegro. Tekmova- li so v različnih kategorijah. Izmed domačih tekmovalcev v kategoriji dečki do 11 let je bil Älen Zorič drugi, Matic Vogrinc četrti in Primož Ja- lovec sedmi, v kategoriji deč- ki do 14 let je Samo Kolar za- sedel drugo mesto in Gašper Čižmek peto, v kategoriji ab- solutno je bil Aleš Martinjak prvi in v kategoriji veteranov Jože Župan drugi. Aleš Martinjak in Jože Župan sta tudi izvedla poseben tri- atlon: 50-kilometrsko kole- sarjenje - smučarske skoke - gorski tek, ki ga do sedaj ni organiziral še nihče v Slove- niji. Po besedah Župana ima- ta z Martinjakom željo, da bi še kje pokazali zanimanje za takšen način preizkusa fizične vzdržljivosti. Koordinacijo kmečkih iger so zaupali Alešu Bizjaku. Zbra- li so ekipe med vasmi in na šaljiv način vozili s samokol- nicami, pretakali vodo iz ve- dra v vedro, sestavljali sene- ne bale, metali krompir in se pomerili v vlečenju vrvi ter se ob geslu, da se je važno dru- žiti in ne toliko zmagati, do- dobra nasmejal» in razvedrili ostale krajane. Marija Kalčič Mirtič Krajani KS Cora na prireditvi krajevnega praznika Dobovčani na poletnem karnevalu v Kotorju DOBOVA - Člani Turističnega društva Dobova so se že tretjič udeležili mednarodnega poletnega karnevala v Kotorju v Črni gori, sicer petega po vrsti. 49-članska skupina se je podala na pot 2. avgusta in naslednji dan prispela v Kotor, kjer so se še isti dan udeležili nočnega križarjenja z ladjo po zalivu Boke Kotorske. Za prepoznavnost so poskrbeli z majicami z napisom »FAŠJENK DOBOVA«, za veselo vzdušje pa s svojimi muzikan- ti. 4. avgusta je sledila predstavitev tujih kamevalskih skupin na glavnem trgu. Sodelovale so štiri države, poleg Slovenije še Italija, Srbija in Hrvaška. Kot pravijo Dobovčani, je bila njiho- va predstavitev najbolj odmevna, rajanje na trgu pa se je na- daljevalo pozno v noč. Sledila je karnevalska sobota, 5. avgusta. V dopoldanskih urah je predstavnike tujih kamevalskih skupin sprejela županja Ko- torja, zvečer pa so udeleženci karnevalske povorke krenili na cca 2,5 km dolgo pot po glavni ulici Kotorja. Vsaka skupina je bila predstavljena na treh pomožnih tribunah v mimohodu in na glavni tribuni, kjer je imela vsaka skupina na voljo tri minu- te. Dobovčani so predstavili slovensko svatbo z veselimi svati in muzikanti, s čimer so poželi velik aplavz in številne vzklike odobravanja okoti 25.000 gledalcev, med katerimi je bilo tudi lepo število Slovencev, ki so v tern času dopustovali na črno- gorski obali. Sledila je karnevalska noč z rajanjem na trgih Ko- torja do jutranjih ur. Kljub vsem obveznostim, ki so jih imeli na karnevalu, so čla- ni TD Dobova spoznavali Kotor in njegove znamenitosti, se po- dali do Petrovca in Ulcinja ter se na poti domov ustavili še v Dubrovniku. Teden zabav, karnevala in potovanj je minil, kot bi trenil. ß.S. Priprava razvojnega programa Vse tri posavske občine so v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja pristopile k pripravi regional- nega razvojnega programa za obdobje od 2007 do 2013. No- silec priprave programa je Regionalna razvojna agencija Po- savje. Strateški del programa naj bi bil pripravljen do 20. avgusta, programski pa do konca septembra. V okviru pripra- ve bo izdelan tudi izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa za obdobje od 2007 do 2009. Občina Sevnica se je aktivno vključila v pripravo programa na osnovi izhodišč iz na- črta razvojnih programov občine in izhodišč iz strategije raz- voja občine za naslednja leta.(Wr: Občina Sevnica) Stoletnica brežiškega simbola BREŽICE - V prostoru Pošte Brežice bo jutri, v petek, po- stavljena na ogled razstava razglednic ob stoti obletnici mostu čez Savo in Krko pri Brežicah ter vzporedno raz- stava panoram mesta Brežice od konca 19. stoletja do danes. Lastnik zbirke razglednic je Franjo B. Gregl, fo- tostavek je delo Vekoslava Krahulca, Društvo zbirateljev Verigar Brežice pa je ob dogodku izdalo še phložnostno kuverto s poštnim žigom. Spremno besedo ob obeležitvi stoletnice simbola, ki eno- smemo štajerski del povezuje s kranjskim oziroma dolenj- skim delom, je prispevala Vlasta Dejak, višja kustodinja, ki pojasnjuje, da je bila slovesna otvoritev mostu 25. avgusta 1906, o čemer poročajo stare fotografije in pismo naslov- Ijeno glavarstvu v Brežicah, kar hrani Posavski muzej Breži- ce. Most so zgradili Avstrijci in je bil tretji najdaljši most v takratni avstro-ogrski monarhiji. 5 metrov širok in 524 me- trov dolg most se pne z dvema železnima lokoma - enim preko Save in drugim preko Krke, oba pa povezuje betonski most. Do leta 1937 je bil most v lasti takratne mestne ob- čine Brežice, za prehod čez most je bilo treba plačati mit- nino, od mestne občine pa gä je v upravljanje potem pre- vzela banovina in nato država. Večjih popravil je bil most deležen 1937. in 1970. leta, v 70-tih prejšnjega stoletja je dobil asfaltno prevleko. 1987. so ga zaradi dotrajanosti za- prli, med letoma 1990 in 1996 pa temeljito prenovili. Sicer pa most sodi med značilna obeležja starega mestnega je- dra Brežic, proglašen je za tehniški spomenik Slovenije in je pomemben tako za Brežice kot za širšo okolico. N. Jenko S. Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 IZ NAŠIH KRAJEV 7 »Človek živi toliko časa, dokler se ga kdo še spominja!« RAKA - Praznovanju drugega krajevnega praznika KS Raka so se pridružili tudi raški izgnanci, katerih krajevna organizacija z 227 člani spada med številčnejše v okviru Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945. Na občnem zboru jih je pozdravila in jim spregovorila predsednica DIS Ivica Žnideršič. Predsednica KO Raka Anica Žabkar je v poročilu o de- javnosti krajevne organiza- cije navedla vrsto aktivno- sti, ki jih člani, predvsem pa upravni odbor, izvajajo preko leta. Med drugim se udeležu- jejo prireditev, ki so po raz- nih krajih namenjene ohra- njanju spomina na težko usodo slovenskih izgnancev, skrbijo za svoje najstarejše in bolne člane. Zbor je s svojo prisotnostjo počastito in po- zdravilo nekaj predsednikov drugih krajevnih organizacij, pa tudi predsednika KS Raka Alojz Kerin in predsednik KS mesta Krško Jože Habinc. Predsednica DIS Ivica Žni- deršič pa je Clane med dru- gim obvestila o napredova- nju akcije za obnovo hlevov na rajhenburškem gradu, kjer je bilo najveqe izgnansko ta- borišče Stovencev med drugo svetovno vojno in ga namera- vajo spremeniti v spominski center oziroma muzej. »Naš boj ni končan,« je opo- zorila Znideršičeva, »dose- gli smo, za kar smo se v prvi vrsti ustanovili, vendar pa nas čaka še uresničitev za- htev glede gmotne škode!« Kot je navedla, znaša škoda, ki so jo utrpeli izseljenci, ki so se leta 1945 vmili na praz- ne in izropane domove, okoli 20 milijard tedanjih dinarjev, kar pa pomeni, da bi more- bitna današnja odškodnina znašala preko 500 milijard slovenskih totarjev. »Ni pri- čakovati, da bi dobili povr- njeno vse, vendar upamo, da bomo dosegli zakon o gmot- ni škodi in da bomo dočakali vsaj delno povrnitev«. Člane je povabila, naj v orga- nizacijo vključijo svoje hčer- ke in sinove, da bi bili tako močnejši in lažje ohranili pri- dobljene pravice, če bi jim jih hotela odvzeti katera koli bodoča vlada. Posebno vlogo pa imajo mladi tudi pri ohra- njanju spomina na usodo svo- jih staršev in starih staršev, saj se že danes mnogi v tuji- ni in pri nas trudijo, da bi jo prikazali kot nekaj normalne- ga in sestavni del vojne. »Kaj bodo šele pisali, ko nas ne bo več,« je dejala predsedni- ca DIS in izgnance povabila, naj sami ali s pomočjo mlaj- ših zapišejo svoje spomine, kot je to že storilo okoli 420 izgnank in izgnancev, katerih številne prispevke, fotografi- je in pesmi so že objavljene v dveh knjigah. »Kajti človek živi samo toliko časa, dokler se ga kdo še spominja!«, je zaključila Žnideršičeva. Raški izgnanci so se z izbranimi besedami in spominskimi dari- li šeposebej zahvalili predsed- nici Znideršičevi za njeno delo za slovenske izgnance in ji iz- rekli priznanje za lanskolet- ni naslov dobrotnice leta. Pri- reditev so s svojim nastopom obogatili člani in članice Meša- nega pevskega zbora Društva upokojencev Raka »Rožmarin« pod vodstvom zborovodkinje, upokojene učiteljice Joži- ca Čelesnik iz Škocjana. Po- leg že nepogrešljive »Oh, kako je dolga pot« so zapeli tudi ra- ško »himno« Prijazna vasica je Raka, za katero je besedilo na- pisal domačin Niko Keše. Čla- nica pevskega zbora, sicer pa upokojena ravnateljica raške osnovne sole Justina Molan je prebrala zapis o usodi ene iz- med raških izgnank ter pesem Anice Žabkar, ki je nastala ob njenem ponovnem obisku kra- jev izgnanstva. 5. Mavsar Mesani pevski zbor Druitva upokojencev Rožmarin Gostje in raški izgnanci med občnim zborom KRAJEVNA SKUPNOST MESTA KRŠKO CKŽ23 8270KRŠKO Tel.: 07/49 22 741; fax : 07/ 49 04 880 ' e-pošta : ks.krsko@siol.net I. Pobuda KS mesta Krško - KAKO RAZVOJNO OPREDELITI LOKACIJO PO PRENEHA- NJU PROIZVODNJE CELULOZE. Svet KS mesta Krško je na svojih sejah že razpravljal o možnostih koriščenja prosto- ra po ukinitvi proizvodnje celuloze in se strinja, da se pristopi k spremembi PUP-a iz leta 1992 in sicer, da se na tern prostoru ne bi več vršila procesna (ekološko obreme- njujoča) industrija. Mesto Krško potrebuje za to območje nove prostorske opredelitve. V ta namen predlagamo, da se imenuje komisijo, v kateri bodo predstavniki VIPAP-a, Občine Krško in KS mesta Krško z eventualno vključitvijo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarske dejavnosti. KS mesta Krško ima v grobem izdelane idejne predloge bodoče rabe tega prostora, ki jih bomo posredovali na skupnem sestanku. V naših pobudah izpostavljamo naslednja področja: - takojšnja odstranitev tehnoloških naprav, katerih ni mogoče prilagoditi za proizvod- ne dejavnosti kot so: regeneracija kemikalij, skladišče in proizvodnja klordioksida, belilni stolp in drugo, - predlagamo, da se VIPAP s svojimi načrti opredeli glede novega transportnega vho- da v bližini novega mostu, - še vedno je kot varianto možno uporabljati prostor sedanjega bazena kot rekreacij- sko športni objekt bodočega olimpijskega bazena z možnostjo pokritega bazena, - ker bo urbanistično urejeno, parkirišče z ozirom na ukinitev proizvodnje celuloze ob- čutno sproščeno, je potrebno le to upoštevati kot zrtižani strošek novim prostorskih pobudam, - s podjetjem VIPAP še vedno predlagamo iskanje možnosti koriščenja sekundarne to- plotne energije za potrebe plavalnega kompleksa. Te pobude vam dajemo kot osnovo za prvi sestanek, na katerem želimo kot predstav- niki krajanov aktivno sodelovati. II. CESTA NA SREMIČ ZOPET PREVOZNA KS mesta Krško sporoča, da je Kostak Krško d.d. predčasno uspešno zaključil dela na sanaciji plazišč na cesti Sremič - Žahovc v Krškem. Posebna zahvala velja projektan- tom, investitorju, še posebej izvajalcu. Predsednik Sveta KS mesta Krško Joie Habinc Podpisali Pogodbo o pripravi regionalnega razvojnega programa Svet regije Posavje, ki ga sestavljajo župani posavskih občin Ivan Molan, Franci Bogovič in Kristijan Jane, se je sestal, da bi podpisali Pogodbo o pripravi regionalnega razvojnega progra- ma regije Posavje za obdobje 2007-2013. Izdelava programa vključuje Program priprave regionalnega razvojnega progra- ma, ki je že bil sprejet na svetu regije Posavje, strateški del regionalnega razvojnega programa, ki naj bi bil pripravljen do 20.08.2006, in programski del, ki bo izdelan do 30.09.2006. Pogodba vključuje tudi izdelavo Izvedbenega načrta regio- nalnega razvojnega programa regije Posavje 2007-2009, ki vključuje pripravo predlogov prioritetnih projektov v zahte- vani vsebini in obliki v skladu z Uredbo o regionalnih razvojnih programih. Vrednost projekta je 25 mio SIT, Občina Sevnica pa ima zagotovljena sredstva v proračunu v višini 5,6 mio SIT. Regionalna razvojna agencija Posavje bo opravljala strokovne naloge pri usklajevanju postopkov priprave, medtem ko bodo sam dokument po sklopih pripravljali zunanji izvajalci. Vir: Občina Sevnica Kostak sortira odpadke iz Term Olimia PODČETRTEK - Terme Olimia, podjetje Kostak Krško in družba za ravnanje z odpadno embalažo Slopak so vzpostavili celovit sistem ločenega zbiranja odpadne embalaže v Termah Olimia, ki bo slednjim omogočila znižanje stroškov ravnanja z odpad- ki za 8 milijonov tolarjev letno. Komunalno stavbno podjet- je Kostak je postavilo infrastrukturo za ločeno zbiranje od- padkov - 30 posod volumna 1100 litrov za zbiranje različnih frakcij ločeno zbrane odpadne embalaže in ostalih gospodinj- skih odpadkov. Vsebina zabojnikov se bo sortirala na popolno- ma novi sortirni liniji družbe Kostak na zbirnem centru Spod- nji Stari Grad. Družba za ravnanje z odpadno embalažo Slopak prevzema ločeno zbrano odpadno embalažo in jo preusmeri iz odlagališč v predelavo. Iz plastične odpadne embalaže nasta- jajo tlakovci, cevi, svinčntki in vlakna, uporabna v tekstilni industriji, iz steklene embalaže nove steklenice, iz kartonske embalaže pa novi papirni izdelki. Gosti Term Olimia letno jih obišče 66.000 gostov, ki ustvarijo 500.000 kg odpadkov - so z letaki obveščeni o pravilni razporeditvi odpadkov po zabojni- kih. Letaki so. na voljo v slovenskem, hrvaškem, angleškem, nemškem, italijanskem in ruskem jeziku. P.P. ARAO izdala letno poročilo LJUBLJANA - Agencija za radioaktivne odpadke je julija iz- dala letno poročilo za leto 2005. 48-stranska publikacija pri- naša celovit pregled dejavnosti na številnih področjih: pod- pora državnim ustanovam, izbor lokacije in načrtovanje odlagališča nizko in srednje radioaktivne odpadke, javna služba ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih proizvajal- cev, radiološki nadzor, načrtovanje ukrepov v primeru izred- nih dogodkov, odnosi z javnostmi, mednarodno sodelovanje in okoljsko načrtovanje. Objavljeno je tudi finančno poroči- lo za leto 2005, v katerem je ARAO iz državnega proračuna prejela 221,91 milijonov tolarjev, iz Sklada za financiranje razgradnje NEK 472,43 milijonov tolarjev, iz lastnih virov pa je pridobila 22,16 milijonov tolarjev. Ob 487,79 milijonih to- larjev odhodkov to pomeni, da je imela agencija lani 228,7 milijonov tolarjev več prihodkov kot odhodkov. Letno poro- čilo prinaša tudi kratek povzetek stanja na področju radio- aktivnih odpadkov Sloveniji, osebno izkazico agencije (v letu 2005 je imela 20 zaposlenih) ter seznam predavanj in refera- tov, ki so jih imeli njeni zaposleni v prejšnjem letu. P.P. Lokalno partnerstvo Brežice Sporočilo za javnost Občinski svet Občine Brežice je na seji dne 17. avgusta z veliko večino glasov zavrnil pobudo Civilne iniciative Globoko za takojšnji izstop iz lokal- nega partnerstva in na pobudo župana občine Brežice sprejel sklep o prenehanju aktiv- nosti za terenske preiskave na območju lokacije Rudnik Globoko ter nadaljevanju aktiv- nosti v lokalnem partnerstvu ter iskanje nove lokacije na območju občine Brežice. Prav tako je sprejel tudi sklep, da Obdna Brežice podvzame vse potrebne ukrepe glede raz- jasnitve suma, da so v zapuščenem vpadniku rudnika v Dečnem selu nameščeni radioak- tivni ali drugi nevarni odpadki. Vodstveni odbor lokalnega partnerstva in Občina Brežice sta v preteklih dneh prejela tudi odgovor Policijske uprave Krško, katero je Vodstveni odbor, glede na izjave posameznih občanov Globokega in Dečnih sei, seznanil s sumom, da so bili v času izvajanja razisko- valnih del v vpadniku rudnika v Dečnem selu tja odloženi radioaktivni odpadki. Iz odgo- vora Policijske uprave Krško je razvidno, da so na podlagi določb Zakona o kazenskem po- stopku opravili vse potrebne poizvedbe in preveritve v smeri dokazovanja sutna storitve kaznivega dejanja po 336. člernu kazenskega zakonika RS, vendar dokazov za obstoj ele- mentov tega kaznivega dejanja niso našli in so o tern s poročilom obvestili Okrožno dr- žavno tožilstvo v Krškem. Vodstveni odbor lokalnega partnerstva Brežice bo tako na podlagi odločitve Občin- skega sveta o nadaljevanju lokalnega partnerstva nadaljeval s svojim delom in takoj začel z aktivnostmi, dogovorjenimi na predstavitvi v Globokem dne 12. julija 2006, ter v skladu s svojimi pristojnostmi poskušal pomagati prizadetim krajanom Dečnih sei, ki so nezadovoljni z ureditvijo odvodnjavanja iz območja zaprtega raziskovalne- ga rudnika. Stane Preskar predsednik lokalno partnerstvo brežice naročena obiava ? GOSPODARSTVO Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 Lani neurie, letos suša POSAVJE - Ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič se je 2. avgusta mudila na obisku v Posavju. Tako kot lani je bil tudi tokrat povod za njen obisk naravna nesreča - lani neurje s točo, letos pa suša. Lukačičeva se je udeiežila izredne seje sveta brežiške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, škodo, ki jo je povzročila suša, pa si je ogledala tudi na terenu. Dnevni red izredne seje, ki so se je poleg Lukačičeve ude- ležili tudi predsednik Kme- tijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk, pred- stavniki zbornice in njenih iz- postav, Uprave za zaščito in reševanje, kmetijskih gospo- darstev in politiki, je obse- gal le eno točko: problema- tiko neugodnih vremenskih razmer na kmetijskih kultu- rah v Posavju oziroma po- sledice julijske suše in viso- kih temperatur. Prizadeti so predvsem posevki koruze in travinj, pa tudi krompirja, krmne in sladkorne pese, vrt- nin, škodo beležijo tudi sad- jarji (predvsem v nasadih breskev) in vinogradniki. Ministrica Lukačičeva je na- povedala pomoč države, saj je suša v 120 dneh povzročila zakonsko določenih najmanj 527 milijonov tolarjev škode, pa tudi sprostitev koruze iz državnih blagovnih rezerv. Še pomebnejši pa so dolgo- ročni ukrepi za odpravo ati vsaj blažitev posledic bodo- čih suš in drugih naravnih nesreč, ki jih je, kot opaža- jo kmetje, iz leta v leto več. Kmetijsko ministrstvo naj bi tako več denarja namenilo za financiranje izgradnje nama- kalnih sistemov in namestit- ve protitočnih mrež. Posavski kmetovalci in sadjarji se ob tern pritožujejo, da jim iz- gradnjo namakalnih sistemov preprečujejo predvsem biro- kratske ovire oziroma zaple- teni postopki pri pridobiva- nju vodnih dovoljenj. Letos je sicer končno zaži- vel projekt vzajemnega za- varovanja, v katerem imajo kmetje v nekaterih delih Slo- venije subvencioniranih tudi že do 50 % zavarovalnih pre- mij. V naslednjih letih pa naj bi končno prišlo tudi do usta- novitve že velikokrat ome- njene vzajemne zavarovalni- ce za kmetijstvo. P. Pavlovič Ministrica Lukačičeva in ostali gostje so si ogledali pösledice suše na iivinorejski kmetiji Bogovič v Veliki vasi (na fotografiji), na prašičerejski kmetiji Ivanšek v Zasapu in na sadjarski kmetiji Roiman v Artičah. Nič več klora v Vipapu KRŠKO - V tovarni celuloze in papirja Vipap Videm Krško so v so- boto, 12.8., skladno z načrtom o opustitvi proizvodnje celuloze prenehali z beljenjem le-te. V podjetju so tako dokončno opu- stili uporabo tekočega elementarnega klora, zaradi varnosti in zaščite okolja pa bodo obstoječe skladiščne cisterne, uplinjače in cevovode še deset dni prepihovali in morebitne ostanke pli- nastega klora izpodrivali z zrakom skozi absorbcijsko kolono, ki je napolnjena z natrijevim hidroksidom. Z ustavitvijo beljenja celuloze bo Vipap prenehal uporabljati tudi natrijev klorat in ustavil proizvodnjo klordioksida. Dokončna opustitev uporabe tekočega klora pomeni za občino Krško eno najpomembnejših okoljskih sanacij in izboljšav, saj je dokončno odstranjen poten- cialni vfr hudega okoljskega onesnaženja. Do dokončne zausta- vitve proizvodnje celuloze, ki je glede na količino lesnih suro- vin načrtovana med 25. in 30. avgustom, bo Vipap Videm Krško proizvajal samo še nebeljeno celulozo. Poročilo o rekordnem letu KRŠKO - „Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo v NEK tudi v letu 2005 uspešno izpolnili pričakovanja lastnikov in širše javnosti. Uresničili smo glavnino načrtov v skladu z vizi- jo, da bo naša družba po standardnih merilih jedrske varno- sti, stabilnosti obratovanja in stroškovne učinkovitosti traj- no uvrščena v zgornjo četrtino obratujočih jedrskih elektrarn v svetu," piše v uvodu v letno poročilo Nuklearne elektrarne Krško za leto 2005. Elektrarna je v lanskem letu proizvedla rekordnih 5.613 gigavatnih ur električne energije, kar je do- ber odstotek več od načrtovanega. Kot posebnost v NEK iz- postavljajo prvo leto obratovanja z daljšim 18-mesečnim go- rivnim ciklusom, kar pomeni, da v letu 2005 ni bilo remonta. Letno poročilo vsebuje tudi podatke o vplivu elektrarne na okolje: „Ocenjujemo, da je celoten letni vpliv sevanja na prebivalce iz okolice zaradi obratovanja elektrarne - z upos- tevanjem tekočinskih izpustov in prehrambene verige prek rib iz reke Save - manj kot 0,1 odstotka doze, ki jo prejme posameznik od naravnih virov sevanja". 64-stranska publika- cija sicer prinaša pregled celotnega spektra dejavnosti nukle- arne elektrarne, od zagotavljanja višje stopnje jedrske var- nosti in tehnoloških posodobitev do usposabljanja kadrov in mednarodnih povezav, zaključuje pa jo povzetek finančnega poročila za leto 2005. P.P. Poziv podjetjem k štipendiranju KRŠKO - Regionalna razvoj- na agencija (RRA) Posav- je je na svoji spletni strani (www.rra-posavje.si) ob- javila javni poziv k oddaji vlog za vključitev podjetij v sistem kadrovskega šti- pendiranja v Posavski šti- pendijski shemi. Na poziv se lahko prijavijo podjetja s sedežem na območju ob- čin Krško, Brežice ali Sevni- ca, ki izkažejo potrebo po štipendiranju ter se zave- žejo, da bodo štipendista zaposlili za najmanj ena- ko obdobje, kot ga bodo štipendirali s pomočjo Po- savske štipendijske sheme. Rok za prijavo na razpis je 31. avgust 2006. Na podlagi izkazanih potreb posavskih gospodarskih in negospo- darskih subjektov bo okto- bra objavljen razpis za šti- pendije za tiste poklice in stopnje izobrazbe, za ka- tere bodo podjetja izkaza- la potrebo. V Posavsko štipendijsko shemo, ki jo bodo izvedli že četrto leto, sicer tret- jino sredstev za štipendijo prispeva podjetje, tretji- no zagotovi občina, v ka- teri ima podjetje sedež, preostalo tretjino pa RRA Posavje. Poleg kadrovskih štipendij, v katerih sodelu- jejo podjetja in občine, po- sebno pozomost namenjajo študentom s področja kul- ture, ki se izobražujejo v tujini. P.P. l"^^^^^^^^^^^j REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA POSAVJE JAVNI POZIV Na osnovi Pravilnika o izvajanju štipendiranja in kriterijih za izbor gospodarskih in negospodarskih subjektov v Posavski štipendijski shemi objavlja Regionalna razvojna agencija Posavje I. JAVNI POZIV K ODDAJI VLOG ZA IZBOR GOSPODARSKIH IN NEGOSPODARSKIH SUBJEKTOV ZA VKLJUČITEV V POSAVSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO ZA ŠOLSKO LETO 2006/2007 1. PREDMET POZIVA Predmet poziva je izbor gospodarskih in negospodarskih subjektov za vključitev v Posavsko štipendijsko shemo v šolskem letu 2006/2007. Na osnovi izbora bodo upravičenci vključeni v Posavsko štipendijsko shemo. Kadrovska štipendija je sestavljena iz dveh delov v sledečem razmerju: ° del, ki ga iz sredstev pridobljenih iz naslova neposrednih razvojnih spodbud zagotavlja Regionalna razvojna agencija Posavje v višini do največ ene polovi- ce (1/2) celotne štipendije, in sredstev lokalnih skupnosti v višini do največ ene polovice(1/2) celotne štipendije, ° udeležba upravičenca, ki jo iz svojih sredstev zagotavlja upravičenec, ki je na podlagi javnega razpisa pridobil pravico do vključitve v Posavsko štipendijsko she- mo, v višini najmanj tretjine ene (1/3) celotne štipendije. 2. POGOJI ' Pravico do vključitve v Posavsko štipendijsko shemo, za izvajanje kadrovskega šti- pendiranja potrebnega kadra imajo upravičenci, ki se prijavijo na javni poziv s predpisanimi obrazci in izjavami ter izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sedež na območju Občine Krško, Brežice ali Sevnica ° kadrovska potreba, ki jo izkažejo - ima status deficitarnega poklica, kar se ugotavlja na podlagi uradne evidence brezposelnih oseb, ki jo vodi Zavod RS za zaposlovanje - Območna enota Sev- nica in ostalih evidenc, ki imajo naravo spremljanja kadrovskega potenciala v Občini Krško, Občini Brežice in Občini Sevnica - je za vključitev v Posavsko štipendijsko shemo, za izvajanje kadrovskega šti- pendiranja potrebnega kadra na dodiplomski ali podiplomski ravni izobraževa- nja (IV., V., VI., VII., VIII., in IX. stopnja izobraževanja) - izkazana kadrovska potreba je v skladu z Regionalnim razvojnim programom re- gije Posavje 2001 -2006 " se zavežejo, da bodo štipendista po končanem šolanju zaposlili najmanj za ena- ko obdobje, kot so ga štipendirali s pomočjo Posavske štipendijske sheme. Pravice do vključitve v Posavsko štipendijsko shemo ne more uveljavljati upravi- čenec, ki: je pod prisilno poravnavo, v postopku stečaja ali likvidacije je predhodno že pridobil pravico do vključitve v Posavsko štipendijsko shemo, pa ni izpolnjeval obveznosti, zaradi katerih mu je bila ta pravica odvzeta. 3. NAČIN PRIJAVE Upravičenci se prijavijo na obrazcu »Prijavni obrazec - podjetja«. Prijavnemu ob- razcu morajo biti priloženi: - Dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih ° Potrdilo, da se upravičenec ne nahaja v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, ki ga izda pristojno sodišče - Fotokopijo sklepa o vpisu družbe v sodni register - Navedba števila zaposlenih s kadrovskim načrtov za naslednja štiri leta ° Izjava (iz razpisne dokumentacije) Navedeni pogoji so določeni v Pravilniku o izvajanju štipendiranja in kriterijih za izbor gospodarskih in negospodarskih subjektov v Posavski štipendijski shemi, ki je dostopen na sedežu Regionalne razvojne agencije Posavje in spletni strani: www.rra-posavje.si. Upravičenci, ki so že vključeni v Posavsko štipendijsko shemo izpolnijo v razpisni dokumentaciji »Prijavni obrazec - podjetja« le rubriko »II. Štipendije« ter »Izja- vo« in ju do konca tega razpisnega roka, to je do 31.08.2006 do 12. ure, dostavijo na naslov Regionalne razvojne agencije Posavje, CKŽ 46, 8270 Krško 4. POSTOPEK IZBIRE Regionalna razvojna agencija Posavje je imenovala sedemčlansko Komisijo za iz- bor, ki bo opravila izbor. Komisija za izbor bo obravnavala samo popolne vloge, prejete na naslov: Regio- nalna razvojna agencija Posavje, CKŽ 46, 8270 KRŠKO in sicer priporočeno po poš- ti ali osebno oddane na sedež Regionalne razvojne agencije Posavje vsak delovni dan od 8. do 14. ure. Prijave morajo biti v zaprti kuverti vidno označene z napi- som »Prijava na javni poziv - Posavska štipendijska shema« in točnim naslovom pošiljatelja na hrbtni strani. Vloga se smatra za popolno, če je prijava na zahte- • vanih obrazcih, če so priložene vse zahtevane priloge, če je ustrezno naslovlje- na in označena. Rok za oddajo vlog je 31.08.2006 do 12. ure. Vloge se bodo obravnavale po vrstnerp redu prejetja, pri čemer ima prej prejeta vloga z zahtevano višjo stopnjo izobrazbe prednost pri dodelitvi pravice vktjučitve v posavsko štipendijsko shemo, pred kasneje prejeto. Prednost pri izboru imajo podjetja, ki so že vključena v posavsko štipendijsko she- mo z istimi Stipendist! s katerimi že imajo sklenjeno pogodbo o štipendiranju. Udeleženci razpisa bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po preteku roka za oddajo vlog. 5. DODATNE INFORMACIJE IN DOKUMENTACIJA Prijavni obrazci so na voljo na naslednjem naslovu: Regionalna razvojna agencija Posavje, CKŽ 46, KRŠKO, in na spletni strani : www.rra-posavje.si, od dneva obja- ve tega javnega poziva. Dodatne informacije posreduje vodja projekta, ga. Nataša Šterban Bezjak, tel.: 07 488 10 41, e-naslov: natasa.sterban.bezjak@rra-posavje.si. Regionalna razvojna agencija Posavje naročena objava Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 GOSPODARSTVO M Velika zlata medalja sauvignonu KRŠKO - Vinska klet Krško se je udeležila 44. mednarodne- ga kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, ob tern pa 32. odprtega državnega prvenstva ocenjevanja vin in pre- jela veliko zlato medaljo za ledeno vino sauvignon, letnik 1999; zlato medaljo za modro frankinjo, letnik 2004 in sre- brno medaljo za cviček, letnik 2005. Enolog Zdravko Mastnak je ob tern uspehu z zadovoljstvom po- vedal, da jim je ledeno vino sauvignon, letnik 1999 prineslo kar 93,67 točk in dobilo najvišjo oceno na celotnem tekmo- vanju, kar je zanje izjemen rezultat. Odlično se je odreza- la tudi modra frankinja iz letnika 2004 in prejela zlato meda- ljo. S srebrno medaljo pa je bil odlikovan tudi cviček, letnik 2005. Direktor Janez Živič ocenjuje, da tetošnja suša za vino- grade še ni bila tako katastrofalna, zato pričakujejo povpre- čen letnik tako količinsko kot kakovostno, trgatev pa naj bi se glede na trenutne vremenske razmere začela okrog 25. sep- tembra. Meritve bodo opravili zadnji teden v avgustu in takrat bodo že natančno vedeli, kdaj bodo pričeli s trgatvijo zgodnjih sort grozdja. Trenutno sklepajo s člani pogodbe za nadaljnjih pet let. V zadrugo je včlanjenih 270 vinogradnikov. Možnost za odkup grozdja pa dajejo tudi ostalim vinogradnikom predvsem z dolenjskega vinorodnega okoliša. Planirajo, da bodo odkupi- li dva milijona kilogramov grozdja po 10 % višji ceni kot je bila v lanskem letu. M.K.M. Direktor Janez Živič in eno/og Zdravko Mastnak s sodelavko Poslovna cona Krmelj Projektantsko podjetje AR Projekt d.o.o. iz Sevnice je pozvalo pristojne nosilce urejanja prostora za izdajo smernic za načr- tovanje k osnutku občinskega lokacijskega načrta za poslovno cono v Krmelju. Celotno območje predvidene poslovne cone v Krmelju zavzema skupno površino velikosti 6,0 ha, leži pa na skrajnem južnem delu naselja Krmelj. Prednosti bodoče po- slovne cone se kažejo v dobri prometni dostopnosti z direk- tno prometno navezavo na regionalno cesto, ki poteka v ne- posredni bližini. V poslovni coni bo urejenih sedem gradbenih parcel, velikosti od 0,65 ha do 0,86 ha, s poslovnimi objek- ti in pripadajočimi manipulativnimi in parkirnimi površinami. Velikost gradbenih parcel je bila okvirno določena na podla- gi predhodnih pogovorov in izraženih interesov s posameznimi zainteresiranimi investitorji in vlagatelji. Načrtovana je ure- ditev nove dovozne ceste z urejenimi dovozi do posameznih gradbenih parcel, parkirišča za osebna in tovorna vozila, ploč- niki z javno razsvetljavo in komunalna in energetska oprema poslovne cone. Predvidena je gradnja večjih proizvodno ser- visnih objektov, predvsem za dejavnosti, ki so v tern prostoru že prisotne, kot so žagarstvo, lesni izdelki, kovinarska dejav- nost in podobno. (Wir: Občina Sevnica) KOMUNALNO STAVBNO PODJETJE d.d. Leskovika cesta Za, Kriko i Tel.: (07) 4» 17 200 |^^^ http://www.kostak.sl l^Kostak VARSTVO OKOLJA JE SKRB .VSEH NAS-II. del - OSKRBA S PITNO VODO Voda je naravni vir in dobrina, brez katere ni življenja. Vsaka celica živega organizma jo potrebu- je za svojo rast. Voda pogojuje življenje in zdravje, zelo pa je pomembna tudi za gospodarski razvoj. Včasih se premalo zavedamo, kako redka in dragocena je. Tudi pri nas se vse bolj srečujemo s pro- blemom onesnaženja vode ter z redkostjo kakovostne in čiste vode. Na različno razpoložljivost vode v Sloveniji tako za oskrbo prebivalcev z vodo kot tudi za uporabo v druge namene vplivata neenako- merna razporejenost padavin in raznolikost odtočnih razmer. Oskrba s pitno vodo je zaradi posebne- ga pomena opredeljena kot gospodarska javna služba, ki je urejena z zakoni in podzakonskimi akti. V prejšnji številki smo vam predstavili, kako je kot go- spodarska javna služba ure- . jeno področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Danes vam predstavljamo področje oskrbe s pitno vodo. Ureja ga zelo obsež- na zakonodaja: - Zakon o varstvu okolja, ki predpisuje oskrbo s pit- no vodo kot obvezno ob- činsko gospodarsko jav- no službo varstva okolja. Podrobneje način izvaja- nja javne službe določajo občine, ki v ta namen iz- dajajo občinske odloke o oskrbi s pitno vodo. - Zakon o gospodarskih javnih službah. - Zakon o vodah, ki opre- deljuje področje varstva vodnih virov, ki so name- njeni oskrbi s pitno vodo (vodovarstvena območ- ja), .in področje pridobi- vanja vodnih pravic. - Pravilnik o pitni vodi, ki predpisuje ugotavljanje in oceno varnosti oskrbe s pitno vodo. Določa za- hteve, ki jih mora izpol- njevati pitna voda z na- menom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki kakršnegakoli one- snaženja. - Zakon o zdravstveni ustreznosti živii in izdel- kov, ki prihajajo v stik z živili, določa obvezni no- tranji nadzor po sistemu HACCP, ki od upravljavca vodovoda zahteva, da iz- vaja notranji nadzor od vira vode pa vse do po- rabnikov. - Pravilnik o oskrbi s pitno vodo hkrati z operativnim programom oskrbe s pitno vodo ureja predvsem izva- janje oskrbe s pitno vodo. Pravilnik določa bistve- ne zahteve, ki jih morajo z vidika upravljanja z vo- dovodnimi sistemi spreje- ti upravljavci vodovodih si- stemov. - Uredba o izdelavi načrtov zaščite in reševanja izda- na na podlagi Zakona o var- stvu pred naravnimi in dru- gimi nesrečami predpisuje obveznost izdelave načrta zaščite in reševanja za vo- dovodne sisteme, ki imajo naj man j 3.000 priključkov. - Evropsko zakonodajo na področju pitne vode pred- stavlja Direktiva o kako- vosti vode, namenjene za prehrano ljudi ter delno tudi Direktiva o določitvi okvira za ukrepe Skupno- sti na področju vodne po- litike. Operativni program oskrbe prebivalcev s pitno vodo za obdobje 2007-2015 V okviru nacionalnega pro- grama varstva okolja (o ka- terem smo pisali v prejšnji številki) je v nastajanju novi Operativni program oskrbe prebivalcev s pitno vodo za obdobje 2007-2015. To je program koordiniranih ukre- pov države, izvedbeni doku- ment, ki obsega analizo ob- stoječega stanja oskrbe s pitno vodo v Sloveniji, zago- tavljanje vodnih količin za oskrbo s pitno vodo, sprem- Ijanje in nadzor vodovodnih sistemov, podporo občinam in izvajalcem javne službe, program sanacije obstoječih vodovodnih sistemov, varo- vanje virov pitne vode, itd. Operativni program oskr- be s pitno vodo predvide- va izboljšanje trenutnega stanja na področju vodoos- krbe v Sloveniji z naslednji- mi ukrepi: - dolgoročno zagotavlja- nje pitne vode ob pod- nebnih spremembah, - dolgoročno zagotavljanje izboljšane kvalitete pitne vode v kemijskem in mi- krobiološkem smislu, - posodobitev obstojedh vodovodnih sistemov s ci- Ijem učinkovitejšega in uspešnejšega upravljanja z njimi ter zmanjševanja vodnih izgub, - izgradnja magistralnih vodovodnih sistemov na obmoqih, kjer se tovrst- na rešitev izkaže za eko- nomsko ustrezno, - uskladitev upravljanja vodovodnih sistemov v skladu z evropsko direkti- vo o oskrbi s pitno vodo, - drugi ukrepi na vodovod- nih sistemih, s katerimi se izboljšujejo standardi oskrbe s pitno vodo (loče- vanje vodovodnih siste- mov od oskrbe z vodo za gašenje v manjših vodo- vodnih sistemih, rezerv- ni vodni viri za napaja- nje vodovodnih sistemov idr.). Oblikovanje cen storitev javne službe oskrbe s pit- no vodo V skladu z Zakonom o kontro- li cen je cena storitve oskr- be s pitno vodo nadzorovana s strani države in se oblikuje v skladu z Uredbo o obliko- vanju cen komunalnih stori- tev. Voda je naravna dobrina, zato za njeno uporabo veljata v skladu z načeli trajnostne- ga razvoja dve načeli: »upo- rabnik plača za rabo narav- ne dobrine« ter »povzročitelj obremenjevanja plača stro- ške, povzročene z obreme- njevanjem okolja«. Sedanji način oblikovanja cene vode tako vključuje plačilo po po- rabi (volumetrično merje- nje) in plačilo nadomestitve- nih stroškov (vodno povračilo, vodna pravica), ki so po zako- nu o vodah namenjeni finan- ciranju izvajanja javne služ- be vodooskrbe, investicijam in vzdrževanju vodne infra- strukture. Vodno povračilo je torej finančno nadomestilo za rabo naravnega vira in ga mo- ramo imetniki vodne pravice na podlagi Uredbe o vodnih povračilih odvajati na ARSO (Agencijo RS za okolje). V Sloveniji so bile do sedaj cene vode oblikovane tako, da je bilo razmerje cene med ceno vode za gospodinjstva in ceno vode za industrijo močno v ko- rist gospodinjstva. V skladu s smernicami EU je potrebno od- praviti tudi prikrito in navzkriž- no subvencioniranje, zato je eno od vodil operativnega pro- grama tudi ciljno poenotenje cen vode za vse uporabnike. Oskrba z vodo v občini Krško V občini Krško je na pod- lagi Odioka o lokalnih go- spodarskih javnih službah in Odioka o oskrbi s pitno vodo izvajalec gospodar- ske javne službe za oskr- bo s pitno vodo podjetje Kostak. Prav tako pa je v občini še zelo veliko šte- vilo vaških vodovodov. Ob- čina določi območja, kjer se opravlja oskrba s pit- no vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer se opravlja lastna oskrba pre- bivalcev s pitno vodo. Za- sebni vodovod mora ime- ti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebi- vališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali ii- vilska dejavnost. Namen novega operativne- ga programa, ki temelji na evropskih direktivah in slo- venski zakonodaji je, da se čim večji del zasebnih vo- dovodov priključi na javni vodovod in v upravljanje javne službe. Na spodnji sliki je prikazan način oskr- be s pitno vodo v občini Kr- ško. V občini Krško sta v na- stajanju nov odlok o oskrbi s pitno vodo ter tehnični pravilnik, ki bosta povzela novosti slovenske in evrop- ske zakonodaje. Varstvo okolja je skrb vseh nas V današnjem času postaja v svetu vse večji problem onesnaženje vode in po- manjkanje vodnih virov z zdravo pitno vodo. Pri nas zaenkrat situacija še ni za- skrbljujoča, pa vendar se moramo zavedati omenje- nega problema. Vse več pozornosti moramo name- niti udnkoviti uporabi oz. varčevanju s pitno vodo. Politika varstva voda prek učinkovitejše cenovne po- litike stimulira uporabnike k bolj udnkoviti rabi pitne vode. Varstvo okolja je na- mreč skrb vseh nas in skrb vsakega posameznika. S prispevkom smo vas na krat- ko seznanrli s storitvijo oskrbe z vodo ter ori- sali zakonodajo s tega področja. V naslednjih šte- vilkah vam bomo predstavili še dejavnost ravna- nja z odpadki. NAČIN O8KRBE S PfTNO VOOO V OB&U KRiKO 120 ............................. - ¦-,----------------------:-rrrr-rr~i 11 in i KRfiKO 9BCV0 BRBSTAMC* KOSTANJEVCA RAKA poceoCJE VBJ0THN BtSTBW ZA OSKRBO 8 PITNO VOOO ZASEBNA OSKRBA: JAVNA OSKRBA . naročena objava TERMOEUEKTRARNA B R E STAN ICA CPB 18, S280 Brestantca hse Holding Slmenslta elektmme too OBRATOVALNO-EKOLOŠKIPODATKI0 DELOVANJU TE BRESTANICA PROIZVODNJA - JULIJ 2006 ____________ Proizvodna enota Proizvodnja Obratovalne ure Število zagonov (kWh) (ura) (število) Plinski bloki PB1>PpamPaBbtoknaPB5ter *»™» TA1 in TA2 MERITVE EMISIJSKIH KONCENTRACIJ - JULIJ 2006 Dimno število Proizv SOx m?/m NO mg/m1 CO mg/m3 Gorivo Bacharach izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PB 1 KOEL 171 1700 339 450 26 100 1 6 PB2 IP 0 35 206 350 12 100 0 2 KOEL 250 1700 379 450 20 100 6 6 PB3 ZP 15 35 199 350 6 100 0 2 KOEL 99 1700. 314 450 6 100 1 6 PB4 ZP 0 35 84,7 100 1,0 100 0 2 MIX 10,7 1700 77,3 150 10,8 100 0 2 PB5 ZP 0 35 79,4 100 4,7 100 0 2 MIX 15,3 1700 115 150 10,3 100 0 2 7P • zemeljskl plln KOEL - kurilno olje ekstra lahko MIX ¦ zemeljski plin + kurilno oy» ekstra lahko 10 L0KALN0 PARTNERSTVO KRŠKO Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 Aktivnosti projekta odlagališee NSRAO V okviru lokalnega partnerstva v občini Krško bodo v jesenskih mesecih potekale številne aktivnosti Poletnim aktivnostim, predvsem sprejetju Programa delo- vanja lokalnega partnerstva, s katerim so člani vseh temat- skih odborov v sredini julija tudi formalno ustanovili lokalno partnerstvo, bo od septembra sledilo intenzivno delo po po- sameznih tematskih odborih. Odbori so del vsebine prihod- njih izobraževalnih in informativnih dogodkov že določili, nadalje pa bodo svoje interese, vprasanja in morebitne dile- me oblikovali in posredovali v tretjem krogu delavnic. Orga- nizirali bodo tudi prvo, ustanovno sejo koordinacijskega od- bora lokalnega partnerstva. Nadaljevalo pa se bo tudi strokovno delo na projektu, o kate- rem bodo nosilci posameznih nalog sproti in celovito obveš- čali vse aktivne člane lokalnega partnerstva, prek medijev pa tudi ostale zainteresirane. V okviru priprave državnega lokacijskega načrta (v nadaljevanju: DLN) za izgradnjo odla- gališca nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (v nadalje- vanju: NSRAO) bodo v naslednjih šestih mesecih pomembni predvsem rezultati terenskih raziskav in priprava vseh po- trebnih dokumentov za izbiro najustreznejše variante odla- gališča NSRAO ter s tern povezane priprave na drugo prostor- sko konferenco. Proces priprave DLN Kaj je DLN? Državni lokacijski načrt (DLN) sodi med driavne izvedbene prostorske akte, s katerim se podrobneje načrtuje prostor- ska ureditev državnega pomena, v našem primeru odlagališča NSRAO. Z DLN se določijo lokacijski pogoji (za pripravo projek- tov za pridobitev gradbenih dovoljenj) in prostorski ukrepi. Priprava DLN za odlagališče NSRAO se je začela že julija 2004, ko je minister za okolje in prostor zaradi obveznosti Sloveni- je, da zagotovi varno in dokončno odložitev svojih radioak- tivnih odpadkov, podal pobudo za izdelavo DLN za odlagališ- če NSRAO. Preglednica: Umeseenost driavnega lokacijskega načrta med ostale prostorske akte STROKOVNE PODLAGE DRŽAVN! PROSTORSKI AKTI SKUPNI PROSTORSKI AKTI OBČINSK1 PROSTORSKI AKT! S T R O K O V N E P O D L A G E STRAIESI- PROS! i"'R>- Smnw» IZVEDBENI PROSTORSKJ AKTI Kdo so ključni akterji priprave DLN? Pripravljalec oziroma vodja postopka priprave DLN je Minis- trstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor. Priprava DLN obsega izdelavo: - primerjalne študije variant in celovite presoje vplivov na okolje, - strokovnih podlag in - predloga državnega lokacijskega načrta. V okviru priprave DLN je pomembna tudi vloga tako imenova- nih nosilcev urejanja prostora. V programu priprave DLN za odlagališče NSRAO je opredeljenih 32 nosilcev urejanja pros- tora, med katere sodijo organi različnih ministrstev, zavodi (na primer za ribištvo, gozdove, varstvo kulturne dediščine itd.), podjetja za distribucijo električne energije, lokalne skupnosti ter drugi organi in organizacije, za katere se v postopku pripra- ve DLN izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje. Nosilci urejanja prostora so po prvi prostorski konferenci že po- dali svoje smernice za pripravo DLN, v nadaljnjih fazah pa bodo na dopolnjeni predlog DLN podali še svoja mnenja. Naročrtik vseh strokovnih podlag in celotnega državnega loka- cijskega načrta ter investitor ureditve, ki bodo načrtovane v državnem lokacijskem načrtu, je Agencija za radioaktivne od- padke (ARAO). V drugem delu prispevka je podrobneje predstavljena trenut- no najbolj aktualna faza projekta priprave DLN, to je izvajanje začetnih terenskih raziskav na lokaciji Vrbina. Ključne nadaljnje faze priprave DLN Izdelavi predprimerjalne študije sledijo v grobem naslednji , ključni koraki: - pridobitev smernic za načrtovanje (od nosilcev urejanja prostora), ; - terenske raziskave, izdelava variantnih rešitev in primerjal- ! na študija variant ter izdelava predloga najustreznejše vari- ! ante, - organizacija druge prostorske konference (po končani izdela- vi primerjalne študije), katere namen je, da se na izbrano/ e varianto/e pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti, - izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijske- ga načrta, - javna razgrnitev in javne obravnave, - izdelava dopolnjenega predloga driavnega lokacijskega na- črta, - sprejem driavnega lokacijskega načrta. Kako je in bo v postopku priprave DLN sodelovala javnost? Formalni in zakonsko regulirani postopki priprave DLN predvi- devajo naslednje oblike vključevanja javnosti: - sodelovanje na prostorskih konferencah (druga prostorska konferenca naj bi predvidoma potekala februarja 2007) - sodelovanje pri javni razgrnitvi in javni obravnavi predlo- ga DLN (predvidoma konec leta 2007 oziroma v začetku leta 2008) Gre za oblike vključevanja javnosti v postopke priprave DLN, ki jih predvideva zakonodaja. V okviru delovanja lokalnega part- nerstva pa bo eden izmed ključnih vsebinskih izzivov, kako po- leg formalno predpisanih oblik vključevanja javnosti, ki pred- videvajo sodelovanje na prostorskih konferencah in podajanje mnenj ob javni razgrnitvi predloga DLN, dosed in uresničeva- ti tudi neformalne oblike vključevanja lokalnega partnerstva v postopek izdelave DLN. Na dosedanjih delavnicah so člani nekaterih tematskih odbo- rov že predlagali določene oblike vključevanja, ki se nanaša- jo predvsem na sodelovanje predstavnikov lokalnega partner- stva v postopkih priprave DLN in na vzpostavljanje pogojev, da se bodo ideje in pobude lokalnega partnerstva upoštevale pri njegovi pripravi. Kar zadeva formalne postopke vključevanja javnosti, bodo v sklopu 2. prostorske konference (predvidoma februarja 2007) zbrani predvsem predlogi za optimizacijo predloga najustrez- nejše variante, na podlagi katerih bo sprejeta odlodtev o naj- ustreznejši varianti glede odlagališča NSRAO. S pomočjo dopol- nitve smernic in izdelave strokovnih podlag bo izdelan predlog DLN, ta pa bo nato spet javno razgrnjen in javno obravnavan. Na javni razgrnitvi in javni obravnavi (predvidoma konec leta 2007 oziroma v začetku leta 2008) bodo lahko predstavniki jav- nosti podali pripombe in predloge, do katerih bo pripravljalec DLN nato zavzel stališča. Glede na pripombe in predloge bo po potrebi tudi dopolnil strokovne podlage in izdelal dopolnjeni predlog DLN. Sledila bo še pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora na dopolnjeni predlog DLN, nato pa sprejem uredbe o DLN na Vla- di RS in objava uredbe v uradnem listu. Terenske raziskave in monitoring Omenili smo že, da v okviru postopka priprave DLN trenutno potekajo na lokaciji Vrbina terenske raziskave. V nadaljevanju predstavljamo, katere terenske raziskave so predvidene in kak- šen je njihov pomen. Kaj določa ne/ustreznost lokacije za izgradnjo odlagališča NSRAO? Pri načrtovanju odlagališča NSRAO je treba upoštevati različne dejavnike, ki odločajo, ali je na določeni lokaciji sploh moina izgradnja odlagališča ali ne. Lokacija na primer ne sme biti v bližini aktivnih zemeljskih prelomov, kjer lahko pride do večjih premikov. Če je načrtovano površinsko odlagališče, to ne sme biti v bližini zemeljskih plazov. Hribina oziroma kamnina v pod- lagi mora biti zadosti nosilna, da po zgraditvi objektov ne pride do posedanja. Prepustnost podlage mora biti ustrezna, v bliži- ni tudi ne sme biti pomembnejših nahajališč mineralnih suro- vin, kajti izgradnja odlagališča lahko onemogoči njihovo izko- riščanje. Vrste začetnih terenskih raziskav S pomočjo začetnih terenskih raziskav ugotavljamo primernost določene lokacije za izgradnjo odlagališča. Te začetne raziska- ve lahko razdelimo v naslednje sklope: - geološke, - hidrogeološke, - geomehanske, - hidrološke, - meteorološke in - biološke. Strokovnjaki v vsakem od naštetih sklopov začetnih raziskav posebej proudjo in opišejo lokacijo s strokovnega zornega kota, nato pa skupaj podajo celovito sliko primernosti lokaci- je. V nadaljevanju na kratko predstavljamo vsakega od našte- tih sklopov (nekatere zaradi podobnega predmeta proučevanja med seboj tudi združujemo). Strokovnjaki v sklopu geoloških, hidrogeoloških in geome- hanskih raziskav proučijo hribine in kamnine, njihovo sesta- vo, lastnosti, preperelost, trdnost, razpokanost, prepustnost za vodo, njihove kemične lastnosti in podobno. S hidrološkimi preiskavami proučujejo površinske vode na da- nem področju, vključno z možnostjo njihovega poplavljanja, nanosa materialov, erozije oziroma spodjedanja in podobno. Zafetne terauke razbkave - kljnfnl sklopl In predmet prootevanja gtolaike, hldrageoloike in gcomelunske raxlskave^ proučevanje kamnin in hribin («estava, lastnosti, prepcrclost, trdnost, razpokanost itd.) wdramke ntiatMW. proučevanje povrfiuiskih voda (poplavljanje, nanos materialov, erozšja itd.) prnučevanje koli&ne padevin, I temperaüir ftd. I Bioloilu razljluv«: prouievanje živalake in rastlinske raznovratnosti na določencm območju in vptiva odlagali&a na ekosistem Pri tern so pomembni tudi meteorološki podatki, na primer ko- ličina padavin. Poleg tega pa meteorologi ugotavljajo in me- rijo še druge dejavnike, kot so hitrost in smer vetra, zračni tlak, vlažnost, sončno obsevanje, temperatura itd. Z biološki- mi raziskavami proučijo določeno območje z zornega kota ži- valske in rastlinske raznovrstnosti ter vpliva predvidenega ob- jekta na ekosistem. Kako lahko opazimo, da potekajo terenske raziskave? V začetni fazi raziskav je mogoče opaziti raziskovalce, ki hodi- jo po terenu in ga kartirajo - vrisujejo podatke na zemljevid. Poleg tega je opazna tudi mehanizacija, ki je potrebna za izde- lavo vrtin različnih globin ter manjših razkopov in vkopov. Za potrebe geofizikalnih raziskav strokovnjaki za krajše obdo- bje, na primer za nekaj ur, po terenu potegnejo posebni kabel. Nanj namestijo senzorje, tako imenovane geofone, s katerimi zaznavajo odboj različnih valov od zemeljskih Struktur. Te valo- ve lahko povz^očajo na različne načine, na primer s posebnimi kladivi, seizmično puško ali elektriko. Poleg tega na področju lokacije postavijo tudi meteorolo- ško postajo in merilne naprave na vodotokih, s katerimi me- rijo pretoke. Seveda morata tako ARAO kot izvajalec raziskav pred kakrš- nim koli posegom v prostor urediti vsa potrebna soglasja in se z lastniki zemljišč, na katerih potekajo raziskave, dogovoriti gle- de morebitnih nadomestil. Nadaljevanje: podrobnejše raziskave na primerni lokaciji Rezultati začetnih raziskav nam pokažejo, če je katera od po- tencialnih lokacij primerna za odlagališče in katera različica odlagališča (površinska ali podzemna) je najbolj primerna. Na lokaciji, ki je primerna za odlagališče NSRÄO, nato sledijo še dodatne, podrobnejše raziskave, s pomočjo katerih še na- tančnejše analiziramo za izgradnjo odlagališča pomembne last- nosti lokacije. Vse od začetka raziskav naprej pa strokovnjaki izvajajo tudi monitoring. V meteorološki postaji nenehno spremljajo poda- tke, v vrtinah pa merijo kazalce, kot so višina podtalne vode, premiki površine itd. Terenske raziskave skupaj z monitoringom tako omogočajo ka- rakterizacijo lokacije in s tern določitev njene primernosti. Lokalno partnerstvo - kako naprej? O čem bodo tematski odbori lokalnega partnerstva razprav- Hali v jesenskem času? Clani tematskih odborov lokalnega partnerstva so v drugem krogu delavnic, ki so potekale junija in julija, med drugim obravnavali tudi predloge vsebin dela jesenskega kroga de- lavnic. V nadaljevanju predstavljamo predlagane vsebine po posameznih tematskih odborih. Clani odbora za okolje so predlagali, da predstavniki Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto in ljubljanskega Onkološkega in- štituta na jesenskih delavnicah predstavijo poročilo o zdravstve- nem stanju prebivalk in prebivalcev Krškega in okolice ter študi- je o pojavnosti rakavih obolenj na tern območju. Clani odbora za trajnostni razvoj so predlagali, da bi predstav- niki Regionalne razvojne agencije na prvi jesenski delavnici pred- stavili strateške razvojne prioritete regionalnega razvojnega pro- grama. clani odbora za tehnično sodelovanje pa se želijo podro- bneje seznaniti z idejno-variantnimi in projektnimi zasnova-. mi odlagališča NSRAO. Razprava na temo uredbe o omejeni rabi prostora je gotovo zelo aktualna predvsem za tiste prebivalke in prebivalce ob- čine Krško, Ki živijo v Vrbini oziroma znotraj pasu, kjer ured- be predvideva določene omejitve rabe prostora. Zato so se člani tematskega odbora za omejeno rabo prostora odloči- li, da bi na naslednji delavnici s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor razpravljali o vseh vidikih vplivov omenjene uredba na njihov prostor in kakovost bivanja. V okviru odbora za uresničevanje načel Aarhuške konven- cije pa se bodo člani seznanili s spoštovanjem načel Aarhu- ške konvencije v praksi in slovenske zakonodaje na področju sodelovanja javnosti pri sprejemanju odločitev, povezanih z okoljem. Študije in ostala gradiva, ki bodo predstavljena članom te- matskih odborov na jesenskih delavnicah, bodo objavljena tudi na spletnih straneh lokalnega partnerstva v občini Krško www.partnerstvo.s1 Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 KULTURA 11 Kiparski simpozij Forma viva 2006 Preko sto Skulptur na vrtovih nekdanjega samostana KOSTANJEVICA NA KRKI - Mednarodni kiparski simpozij Forma viva že tradici- onalno poteka v mesecu juliju, posebnost letošnjega pa je bila, da so bile vse tri udeleženke ženske. V Kostanjevici na Krki se je kiparski simpozij Forma viva pričel leta 1961. Zanj je zna- čilno oblikovanje Skulptur v hrastovem lesu. Do leta 1988 je potekal vsako leto, nato je bit za deset let prekinjen, od 1998 pa se odvija vsaki dve leti. Za udeležbo na njem je zelo veliko zanimanja, saj je simpozij predstavljen tudi na svetovnem spletu. Ponud- be prihajajo od Japonske do Avstralije, Amerike in Arme- nije, Turčije, zato se ga ude- ležujejo umetniki z vseh kon- cev sveta. Tudi po mnenju Bojana Bo- žiča, direktorja Galerije Bo- židar Jakac, je letošnji sim- pozij nekoliko drugačen, saj imamo običajno, ko je govora o motorkah in ostalem orod- ju, ki je prisotno pri obdelavi lesa, v mislih bolj moške. »Le- tos smo se odločili za tri kipar- ke iz mlajše generacije, na osi Ljubljana-Beograd-Sofija. Se- veda smo jih izbrali na osno- vi pregleda njihovega dela ter na podlagi njihovih idej, skic, ki so jih pripravile za udeležbo na simpoziju," je dodal. Iz Bolgarije prihaja Agnes- sa Ivanova Petrova, ki se je rodila 1968 in je diplomira- la na sofijski Akademiji likov- nih umetnosti. Na njej je za- ključila tudi magistrski študij, sedaj pa pripravlja doktorat. Sodelovala je na mnogih ki- parskih simpozijih doma in v tujini, pri nas pa ustvarja pr- vič. Idejo o skulpturi, ki jo ob- likuje, je poiskala v naravi. Naslovila jo je „Tokovi", saj meni, da je takih gibanj prav v naravi zelo veliko. Udeleženka iz Srbije je Mag- dalena Miočinovič, rojena 1972 v Beogradu, kjer je na Fakulteti likovnih umetnosti diplomirala pred tremi leti in bila v času študija na- grajena za skulpturo v lesu in v kovini. Pravi, da si- cer najraje oblikuje les in skulptura, ki jo je izdela- la, je neka nepopolna, ne- dorečena oblika telesa ter se imenuje „Moški D". Slovenska kiparka je Ljubljančanka Ursa To- man Drinovec, z diplomo iz kiparstva na Ijubljan- ski Akademiji za likovno umetnost, ki jo je kohča- la pred osmimi leti, zdaj pa ustvarja kot samostoj- na umetnica. Po njenih besedah je to doslej nje- no največje delo iz lesa. Ustvarila je figuro, ki ima samo dele telesa in ni kla- sična figura. Letošnje skulpture so umeščene med ostale na osrednjem vhodu levo in desno in so na ogled vsem obiskovalcem, ki si jih bodo želeli pogledati. Direktor Božič je ob tern povedal, da želijo skulp- ture umestiti tja, kjer so najbolj funkcionalne in na najboljši način obiskoval- cem pokažejo idejo avto- rja, ki jo je hotel in jo je udejanil v svojem enome- sečnem delu. Poraja pa se jim tudi vprašanje, koti- ko Skulptur prostor prene- se, kam jo postaviti, da bo resnično zaživela, vendar s kiparji vedno poiščejo pri- merne rešitve in pri umeš- čanju v prostor, ki ga ima- jo na razpolago, ponavadi nimajo težav. Tudi označevanje Skulptur je poseben problem. „Kar nekaj variant smo preiz- kusili in ta, za katero smo se pred nekaj leti dogovo- rili, je nekako najboljša," je še povedal Božič. Tako dobi obiskovalec zložen- ko s seznamom udeležen- cev in z nazornim prika- zom lokacije, kje je določena skulptura, da si jo lahko teme- Ijito ogleda. Ob vsem tem pa se pojavlja še problem, ker les ni večen, saj določene skulp- ture po nekem času tako re- koč umrejo zaradi naravnega procesa. Les skušajo zaščiti- ti že pri sami pripravi, pravo- časno ga posekajo v gozdu, ga dovolj dolgo sušijo in nato še pravilno postavijo, kjer čaka na umetnikov dotik. V kostanjeviški galeriji vodi- jo vso fotografsko dokumen- tacijo, na kateri je zabele- ženo vsako drevo do njegoye končne umetniške oblike. Če izdelek uniči t.i. čas, rekon- strukcij ne delajo, ker je to že druga zgodba, je za konec do- dal Božič. Danes je razstavlje- nih nekaj več kot sto Skulptur v naravnem okolju, na vrtovih nekdanjega samostana, v sa- mem mestu in bližnji okolici. Marija Kalčič Mirtič Direktor Galerije Božidar Jakac Bojan Božič med govorom na otvoritveni slovesnosti letošnje Forme vive Dve izmed novih Skulptur Kiparka Agnessa iz Bolgarije med ustvarjanjem Imate poslovno idejo, pa ne veste, kako jo uresničiti? Za vas: • poiščemo informacije • izvedemo registracijske postopke za s.p. ali gospodarsko družbo • pridobimo vsa potrebna potrdila za delovanje • nudimo pomoč pri zagonu podjetja • nudimo podporo v fazi poslovanja Že obstoječim podjetjem in podjetnikom zagotavljamo administrativno in računovodsko podporo ter svetovanje. ^oiščite pomoč * na enem mestu! J KIN.PS d.o.o., pisarna Naselje heroja Maroka 17 8290 Sevntca, T: 07 / 816 17 00 F: 07 / 814 44 95, E: info@kin.si ¦% Uradne ure: od ponedeljka do petka H| ¦ 8.00 -12.00 In 13.00 -15.00 (§f| Projekt jß noftntn&nn s pomočjo Phare. Republik« SJovenya Ministrstvo za gospodarstvo Mtt strešnaokna brezplačna montaža + gotovlnskl popust do 30.09.2006 Trgovina za zaključna gradbena dela 1111 let Brestanica - Krško 7. Ustanovitev župni- je Gurkfeld in župnije Reichenburg Za župnijo Gurkfeld (Krško [polje]) velja ustanovno leto 1274 (prva pisna omemba), se- dež je bil v Leskovcu pri Krškem, kjer je še danes sedež dekanije. Iz te pražupnije so se kasneje oblikovale še tri župnije: Sv. Marka v.Cerkljah ob Krki (vikariat že po letu 1689), Sv. Duha na Velikem Trnu (1793), Sv. Janeza Evan- gelista v Krškem (1894). Župnijska cerkev v Leskovcu je posvečena Mariji, bila je središče vernih že vsaj v 12. sto- letju (Marija na Jezeru). Cerkev naj bi bila - po novejših raziskavah ¦ »nadgradnja« cerkve Sv. Janeza Krstnika na Drnovem (Neviodunum, rimsko mesto in upravno središče Dolenjske), krstne kapele iz časa pokristjanjevanja naše- ga področja. Tudi za brestaniško župnijo se leto ustanovitve navaja kaj različno. Župnik Rudibert je dokumentiran leta 1213 (in s tem posredno tudi župnija). Za štajersko Posavje je bil sedež salzburške župnije Sv. Ruperta na Vidmu (cerkev pr- vič omenjena 1135), sedež uprave pa v Rajhenburgu (Raj- henburg - videmski vikariat), zato so zapisi za župnijo v dokumentih pogosto poenoteni s sedežem uprave. Župni- ja Sv. Ruperta je bila 27.6.1331 podeljena cistercijanske- mu samostanu v Kostanjevici na Krki - tako tudi njeni vi- kariati Rajhenburg, Brežice in Sevnica. Dokumentirano je 3.1.1420 v Brestanici že bila samostoj- na župnvja, ustanovitelj je bil kostanjeviški opat Blaž, prvi župnik Ziga Rajhenburški. Brestaniški župnijski patron je bil do leta 1914 sv. Peter, tedaj dograjena nova župnij- ska cerkev (bazilika) je bila posvečena Lurški Materi bož- ji. Pražupnija se je skozi stoletja razdelila, cerkev Mariji- nega vnebovzetja v Koprivnici je župnijska od leta 1780, župnija Sv. Janeza Krstnika na Senovem je bila ustanov- Ijena 1964. leta. Župnijska cerkev vLeskovcu, 19. stoletje (razglednica, detajl) 895^^^.2006 x: s Notranjost ¦ iz obdobja med gotiko in renesanso (foto I. Krahulec, 1992)_____________ Nagrobnik Margarete Rajhen- burške v cerkvi Sv. Petra, 1502 Župnijska cerkev v Rajhenburgu, začetek 20. stoletja (razglednica, detajl)__________________ Raziskujemo: - ali obstajata ustanovna dokumenta (vsaj v prepisu ali opisu) za župniji Gurkfeld (Leskovec pri Krškem) in Raj- henburg (Brestanica) in arhivsko gradivo v zvezi z usta- novitvijo obeh župnij - obseg prvotne (pra)župnije Gurkfeld in župnije Rajhen- burg (opis, zemljevid) iž] POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 |flg>n]Tsjjft „7 »PREPOVEDANA« NA RAKI - Razmeroma mladi praznik raške KSje bil tako bogat s programi, da se so ne bi sramoval tudi kakšen večji kraj, zmotilo pa jih ni niti zelo slabo vreme. Dobre priprave so bile potrebne še zlasti za višek praznovanja, ki so je najbrž za večino krajanov, verjamemo pa, da tudi za marsikatero Ijubosumno oči in ušesa iz sosednjih krajev, predstavljal nastop znane slovenske pevke. V nabito polnem šotoru je zmanjkalo prostora za vse radovedneže, ko je ob desetih zvečer stopita na oder »prepovedana« Natalija... TRIKRAT NA ZDRAVJE - Takole je ob prazniku svoje KS Dolenja vas kar s tremi pivi nazdravil novopečeni direktor posavske razvojne agencije (RRA) Robert Ostrelič. Ne vemo pa, ali za tri direktorske stolčke (bil je direktor Zavoda Re$io, MC Krško in zdaj RRRA) ali za tri posavske župane, ki so so na ta položaj imenovali.______________________________________ RAZLAGANJE UMETNIN - Tako kot skoraj vselej doslej so tudi ob otvoritvi letošnje Forme vive deievala šepetajoča vprašanja o tern, kaj komu predstavlja in kako si razlaga posamezen kip. Tudi znani posavski novinarski veteran Vlado Podgorsek iz Brežic in krški sivi panter ter prometni vseved Ivan Petrišič sta si od blizu osiedala delo slovenske ustvarjalke.____________ ^^Vl POSAVSKI ^TJ^ ObzormK Zven „frajtonaric" na brestaniškem gradu BRESTANICA - Deveto državno prvenstvo harmonikark z diatonično harmoniko je prineslo staro novo zmagovalko Tejo Ljubič, najphkupnejšo Veroniko Podgrajšek ter prepolno grajsko dvorano obiskoval- cev, saj phreditve zaradi močnega deževja niso mogli speljati na dvorišču. Dvorišče na gradu Rajhen- burg nad Brestanico je bilo v soboto, 12. avgusta, zali- to z vodo in tudi dež se je v curkih zlival iz temnih obla- kov ter se ni zmenil za teža- ve organizatorjev, ki so mo- rali prireditev prestaviti v grajsko dvorano, ki pa je bila prepolna in ni mogla spreje- ti vseh tistih, ki so si želeli ogledati že deveto driavno prvenstvo harmonikark z di- atonično harmoniko, ki jo v pogovornem jeziku imenuje- mo kar frajtonarica. Za Turistično društvo Bresta- nica je soorganizacija takš- ne vrste prireditve poseben izziv, je povedal Mirko Avse- nak, saj so se, kot je dodal, našli primerni Ijudje, ki so- delujejo in drug drugega do- polnjujejo. Prireditev so iz leta v leto izbotjševali in ši- rili, tako se je povečeval tudi obisk in zanimanje zanjo. Iz domačega okolja so bile v le- tošnjem ognju za najvišje dr- žavno priznanje Krčanka An- dreja Turk, Senovčanki Tanja Županc in Janja Kožar ter Jožica Hočevar s Studenca. Vseh harmonikark iz najraz- ličnejših slovenskih krajev pa je bilo 22, šest med njimi se je nastopa udeležilo prvič. Milan Bred iz Turistične agencije BooM Krško je od- stmil tančico, kako je prire- ditev nastala. Povedal je, da je pred mnogimi leti pričel z organizacijo Zlate harmonike v Ljubečni in opazoval har- monikarke, kako niso vedele ali bi stopile na oder in se po- merile z moškimi konkurenti, ker je veljal ta instrument za moškega. Z veseljem pa ugo- tavlja, da v zadnjih letih vse več žensk igra nanj in se že lahko popolnoma enakovred- no merijo z najboljšimi har- monikarji. Brecl ima že v mislih prireditev prihodnjega leta, ki bo mednarodna, saj se zanimanje zanjo širi tudi preko meja v evropske drža- ve ter celo preko oceana in napoveduje, da bo deseto dr- žavno prvenstvo harmonikark mejnik in bo celotno dogaja- nje dobilo povsem novo po- dobo in poneslo zven naše „frajtonarice" v svet. Strokovna žirija 2006 v sesta- vi Matevž Zaveršnik iz Celja, Smilja Baranja iz Mengša in Siavko Rauch iz Novega me- sta je odločila, da se je Ian- ska zmagovalka Teja Ljubič iz Javorja ponovno najbo- Ije odrezala in jo, glede na točkovanje po Pravilniku tek- movanja, tudi letos razglasi- la za državno prvakinjo. Tudi gledalci so prišli na svoj ra- čun in glasovali za najprikup- nejšo harmonikarko, ki pa je po njihovem mnenju posta- la Zrečanka Veronika Pod- grajšek. Marija Kalčič Mirtič Harmonikarke pred nastopom 3. srečanje posavskih upokojencev SEVNICA - Na parkirnem prostoru pri tamkajšnji pošti bo v so- boto, 26. avgusta, potekalo 3. srečanje upokojencev Posavja (prvo je potekalo v krškem Kulturnem domu, drugo pa v restav- raciji Stefanič v Brežicah), ki ga organizira Pokrajinska zveza društev upokojencev Posavje. Srečanje se bo pričelo ob 10.30. Slavnostni govornik bo tokrat župan občine Sevnica KristijarT Janc, sicer tudi pokrovitelj srečanja, udeležence pa bo pozdra- vil tudi predsednik Zveze upokojencev Slovenije Vinko Gobec. Govorom in kulturnemu programu bo sledilo družabno srečanje v velikem šotoru z glasbo ansambla Franca Ocvirka. "Povodni mož" na prvem Aninem večeru LESKOVEC PRI KRŠKEM - V sodelovanju leskovške- ga Kulturnega društva in Župnije Leskovec je 26. julija v cerkvi sv. Ane potekai prvi letošnji Anin glasbeni večer. V sklopu te kulturne prireditve, ki poteka letos že četrto leto zapored, se bodo do meseca oktobra zvrstili še trije glasbeni večeri. Po besedah Darje Hrastelj, vodje projekta Aninih glasbenih večerov, se ta, sedaj že tradicionalna prireditev, začne ob go- dovanju sveteAne 26. julija, saj je tudi majhna, a obnovlje- na podružnična cerkev sv. Ane, ki se nahaja ob središčni le- skovški ulici Anke Salmičeve, tudi prireditveno prizorišče teh kulturnih večerov. Zato se je tudi prvi večer v nizu glasbe- nih večerov začel z večerno mašo, ki jo je vodil župnik Lud- vik Žagar, ki je tudi soorganizator prireditve. Tokrat je pred številnim občinstvom zapel gostujoči oktet Povodni mož iz Ljubljane. Njegova ustanovitev sovpada z osamosvojitvijo Slovenije oziroma velja oktet za prvi na novo ustanovljeni oktet v samostojni državi. S svojimi nastopi in pesmimi se je osemčlanski sestav do sedaj občinstvu predstavil že na šte- vilnih prireditvah in samostojnih koncertih tako po Sloveni- ji kot tudi v tujini, svojo prvo zgoščenko pa so izdali ob dese- ti obletnici delovanja. Umetniški vodja okteta je Uroš Kores, člani okteta pa so tenoristi: Marjan Bučar, Branko Novak, Franjo Birk in Blaž Skubic, basista Slavko Bučar in Boštjan Mlakar ter baritonista Marjan Skubic in Vojko Škerjanec. Od pesmi do pesmi je Anin večer povezovala priljubljena mo- deratorka leskovškega kulturnega društva Mirjana Marinčič. ß. Mavsar 95 let Marije Levičar Mahja Levičar s Trške Gore je letos dopolnila že spoštova- nja vrednih 95 let. Ob tern visokem jubileju, ki ga je sicer praznovala že 1. aprila, so jo 10. avgusta na njenem domu obiskale in ji čestitale predstavnice krajevnega odbora Rde- čega križa Krško - desni breg in predstavnik krške krajevne skupnosti. Marija je, kot pravijo njeni otroci, še vedno kar dobrega zdravja, s pomočjo palic se še vedno samostojno giblje, nagaja pa ji predvsem sluh. Obiska in daril, tako šop- ka kot torte, je bila vesela, ravno tako kot njeni otroci, ki so za obiskovalce pripravili tudi prijetno pogostitev. P.P. Šahovski turnir za 80-letnika ŠENTRUPERT - V počastitev 80. rojstnega dne svojega neutrud- nega člana Vinka Tomaiina (rojenega na Senušah v občini Krško) je Sahovski klub Trebnje pripravil hitropotezni šahovski turnir. Zmagal je Miha Furlan iz kluba organizatorjev turnirja, drugi je bil član ŠK Milan Majcen Sevnica Zvonko Mesojedec, peti še en Sevničan Bojan Smerdel, šesti pa slavljenec Vinko Tomažin, kar je v močni konkurenci 31 šahistov odličen rezultat. Tomažin, ra- zen po šahovskem znanju znan tudi kot upokojeni vinogradnik in podjetnik ter član občinskega in krajevnega sveta, je ob vi- sokem jubileju prejel veliko daril in čestitk ter požel mno- go občudovanja za svoje še vedno zavidljive umske spo- sobnosti. studio m im HEKOS KOŽMETIKA STUDIO B, Drožan|Bka cestt MgM 8590 Savnic« W^M lel 07«1 63 180,07/81 63170 WM Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 POSAVSKA PANORAMA 13 Pestro poletje v brežiškem parku BREŽICE - Mladinski center Brežice je tudi letos organiziral sklop brezplačnih prireditev in dogodkov pod skupnim ime- nom Poletje v parku. Čeprav v poletnih mesecih ulice že pregovorno opustijo, so v MC-ju pripravili slikarsko razsta- vo Špele Gumzej, nastopili so ognjeni navdušenci Kulturnega društva Krsnik in Stand up comedy klub iz Maribora, na tera- si pri grajskemu parku so potekali koncerti skupin Od Francl- na možgani in Bluesteam, dueta Imaginary day in kantavtorja Petra Dirnbeka, na „Jazzeya night" sta nastopila pevka Ana Bezjak in kitarist Mario Babojelič, sledi pa še koncert posav- ske zasedbe Kut gas. Vse prireditve so bile dobro obiskane, pravijo v brežiškem Mladinskem centru. P.P. Stand up comedy klub iz Maribora med nastopom v MC Brežice Umetnije iz vinske trte ŽURKOV DOL - Rudi Ameršek iz Žurkovega Dola pri Sevnici prosti čas v pokoju zadnja leta namenja predvsem vinski trti. Ze rest da se rad ukvarja z vinogradništvom, ampak trta je pri njem dobila svojevrsten pomen. Asociacije, ki so se mu pora- jale ob pogledu na izčrpano trto, so rodile že preko sto pet- deset okrasnih in uporabnih izdelkov: od raznih živali kot so lisica, kuna, zajec, raca, pes, pa vse do svečnikov, ur, preš, ključev, stolov in mizic. Iz trte izdeluje tudi razne okrasne napise, rad pa posega tudi po krščan- skih motivih. Predvsem je ponosen na veliki rožni ve- nec, pri katerem je upo- rabil šestdeset trt, sta- „Ijfct.preko stopetdeset let. Rožni venec je postavil kar pred svojim domom, kjer ga je blagoslovil sevniški župnik Franc Brečko. Iz- deloval ga je mesec dni, sicer pa mu manjši izdel- ki vzamejo po nekaj dni časa. Pri obdelavi trt, ki jih nabira po vsej Slove- niji, uporablja žago, kot- no brusilko, vrtalni stroj in različno rezbarsko orodje. Tanja Grabrijan Veliki roini venec iz vinske trte bo predlagan za vpis v Guinessovo knjgo rekordov. Desete igre na Velikem Cirniku VELIKI CIRNIK - Na Velikem Cirniku je 15. julija potekalo že deseto tradicionalno tekmovanje prostovoljnih gasilskih dru- štev, obenem pa je v organizaciji Gasilske zveze Sevnica po- tekalo srečanje veteranov. Organizatorji iz PGD Veliki Cir- nik so bili ob letošnjih jubilejnih desetih igrah ponosni, da se odmevnost njihovih iger širi, saj se vključujejo tudi ga- silske ekipe iz drugih slovenskih regij. V igrah brez meja je svoje gasilske spretnosti pomerilo 15 moških in ženskih ekip iz PGD: Šentjanž, Studenec, Zabukovje, Mokronog, Šmarčna, Krmelj, Loka pri Zidanem mostu, Trnovec, Sevnica, Tržišče, Poklek in Trbovlje - mesto. P.B. DRUGIIZBOR MISS POLETJA 2006 V HACIENDI V SOBOTO, 26.08.2006, BO V BARU HACIENDA V BREŽI- CAH 2. IZBOR MISS POLETJA 2006. SODELUJEJO DEKLE- TA IZ POSAVJA IN DOLENJSKE, KI SE BODO PREDSTAVILA PRED STROKOVNO ŽIRIJO V OBLAČILIH ZA PROSTI ČAS, KOPALKAH IN COCKTAIL OBLEKAH. PRVA ŠTIRI DEKLE- TA SE BODO AVTOMATSKO UVRSTILA V PREDIZBOR MISS HAWAIAN TROPIC. DEKLETA ČAKAJO BOGATE NAGRADE IN CE SE ŽELIS PRIJAVITI TUDI Tl IMAŠ ČAS DO PETKA, 25.08.2006, IN SICER NA TEL. ST. 031-888-245. TOREJ VIDIMO SE V SOBOTO V BARU HACIENDA! Starodobniki zopet tekmovali v Tržišču TRŽIŠČE - Na zadnjo julijsko soboto so se že od dopoldanskih ur na prizorišču v Tržišču zbirali lastniki starodobnih vozil, pripravljali svoja jeklene konjičke za tekmovanje, se druži- li in obujali spomine. Popoldne pa je v organizaciji društva Hrast in ob pomoči domačih gasilcev potekala že sedma dir- ka za Pokal Malkovec. Društvo, ki deluje predvsem z name- nom razvijati športno dejavnost in ohranjati tehnično dediš- čino, je leta 1998 skupaj s prijatelji ustanovil in ga tudi vodi znani podjetnik Janez Valant. Vreme je organizatorjem si- cer nekoliko zagodlo, a veteranom tudi to ni prišlo do žive- ga, saj so še naprej dirkali in uživali v številnih preizkušnjah na progi. P.B. Artiški folkloristi gostovali v Nemčiji ARTIČE - Folklorna skupina KUD Oton Župančič iz Artič je tudi letos sodelovala na mednarodnem folklornem festiva- lu v Schwalenbergu na severu Nemäje, ki je potekal od 4. do 7. avgusta. V družbi folklornih skupin iz Tajske, Dominikan- ske republike, Poljske, Italije, Švice, Nizozemske in petih do- mačih skupin je 34 artiških plesalcev in godcev pod vodstvom Zdravka Dušiča sodelovalo na velikih paradah po ulicah sta- rodavnega mesta, ki ga krasijo čudovito ohranjene značilne lesene hiše. Pisane povorke so vse skupine pripeljale na ve- liko odprto prizorišče pod mogočnim gradom Schwalenberg, kjer so bili trije celovečerni nastopi vseh skupin. Po uspešnih koncertih so vse skupine sodelovale na družabnem delu, kjer so Artičani spoznali številne nove prijatelje, se poskusili tudi v plesih in igrah drugih narodov ter izmenjali naslove. Fol- klomike in goste so navdušili tudi s slovensko glasbo. Domača folklorna skupina Trachtengilde Scwalenberg, ki jo pri plesu spremlja kar manjša pihalna godba, bo prihodnje leto gosto- vala v Artičah na folklornem festivalu Slofolk. P.P. Artiška folklorna skupina v nemškem Schwalenbergu Zajla fest že četrtič KRŠKA VAS - Mladinsko društvo Zajla, ki povezuje mlade z že- Ijo po aktivnem preživljanju prostega časa, organizira prire- ditve za mlade, kot so Zajla fest, igre za osnovnošolce, kre- sovanje, ob tem pa skrbi tudi za kopališče na Krki v Krški vasi. 9. septembra bodo v Krški vasi pripravili že četrti Zaj- la fest - rock koncert kvalitetnih lokalnih glasbenih skupin, ki ga vsako leto obišče nekaj sto zabave željnih srednješolcev in študentov, pa tudi precej starejših in mlajših rockerjev. Na letošnjem Zajla festu, ki se bo pričel ob 19. uri, se obe- ta obilica dobre glasbe, saj bodo obiskovalce zabavale skupi- ne Broken Arrow, In a Maze, Wishy Washy, Dick-tion@ry, La- bris ter Marshemallow. B I ri I 1111111 IflHHi I TV KAPELE - Tajnik breziškega občinskega sveta Rudi Volčanjšek je tudi predsednik posebnega gasilskega sklada za poiarno varnost, zadnje case pa ga je pogosto videti v vlogi zvestega snemalca dogodkov v domačih Kapelah in tudi drugod. VRNITEV PRINCESE - Med gosti na cvičkovi prireditvi na Raki je bila tudi Lea Marija Colarič Lekše, ki je tam sodelovala kot prva cvičkova princesa, še naprej pa se ukvarja z domačo turistično kmetijo in je zaposlena na krškem podjetniškem centru za področje turizma. Na Raki smo jo srečali tudi s prvorojeno hčerko, doma pa jo je čakal se enoletni sin._________________________ NA POMOČ TUDI GASILKE - Kot smo zapisali na breiilki strani danalnjega časopisa, se v Kapelah ze dolga leta ne more skoraj nil zgoditi brez gasilskega društva. Uspesnih gasilcev pa tudi ne bi bilo brez gasilk, ki so v protipoiarnih vrstah posavskih društev sicer v manjsem stevilu, a zasedajo tudi zelo pomembne in odgovorne poloiaje. Tri predstavnice »neznejie« gasilske vrste smo za spomin na visoko obletnico ujeli v naš objektiv.____________________________*______ PRIZNANJA ZA LEPŠO RAKO - Premor ie omenjenega vročega nastopa Natalije Verboten in prisotnost velikega števila občinstva je predsednik KS Raka Alojz Kerin spretno izkoristil za podelitev pohval in priznanj najbolj prizadevnim sokrajankam in sokrajanom, ki skrbi jo za lepli izgled svojih domov in domačega kraja. Tako so bili med nagrajenimi za najlepsi balkon Anica in Drago Tomie z Rake, Fanika tabkar iz Ardra ter Marija in Janez Kastelic za najlepše urejen vrt, Joie in Elizabeta Cemič iz Zalok sta dobila pohvalo za lepo urejen turistični objekt, Ljubica in Slavko Pavkovič iz Velenika pa priznanje v isti kategoriji. Pohvalo za najlepše urejeno domačijo v KS Raka sta prejela Alojz in Matejka Tomažin z Gmajne, priznanje pa Joiica in Franc Blažič iz Mikot (na sliki zgoraj). y~Vl POSAVSKI •TJ^ ObzorniK IB MLADI Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 Filmsko polet je na Trški gori KRŠKO - Društvo zaveznikov mehkega pristanka (DZMP) je na Trško goro pri Krškem že šesto leto zapo- red privabilo mlade filmske navdušence, ki so želeli osvojiti oziroma nadgraditi svoje filmsko znanje in ki so glede na izkušnje ustvarjali v dveh izmenah. Mladinskega filmskega tabora se je tako udeležilo osemnajst mladih iz različnih koncev Slovenije, ki pred prihodom na ta- bor niso imeli veliko izkušenj in so želeli spoznati osnove film- skega ustvarjanja. Pod mentorstvom Dženi Rostohar in izkuše- nejših članov Luksuz produkdje DZMP so se tako naučili osnov filmskega jezika, uporabe kamere, luči in računalniške mon- taže, pridobtjeno znanje pa so seveda uporabili tudi v praksi. Razdeljeni v manjše skupine so udeležend na podlagi lastnih scenarijev v petih dneh posneli osem kratkih fiimov in, kot se v filmskem svetu spodobi, svoje izdelke pred obdnstvom pre- mierno predstavili na zaključnem večeru. Za bolj izkušene udeležence pa se je filmsko ustvarjanje že naslednji dan nadaljevalo na mednarodni delavnici dokumen- tamega filma "Media without borders". Delavnica, ki se je je udeležilo več kot 25 mladih iz različnih evropskih držav, je tudi letos potekala pod mentorstvom priznanega režiserja Že- limirja Žilnika, udeleženci pa so se z njegovo pomočjo loti- li zahtevnejših tern, ki tako ali drugače zadevajo družbo v na- šem okolju. Zato ne preseneča, da so filmi - med delavnico jih je nastalo kar enajst - tematsko zelo raznoliki. Ustvarjalci so raziskali položaj manjšin, kot so Romi in priseljenci, osvetli- li so aktualno zapiranje tovarne celuloze, predstavili položaj mladih na podežetju, tudi letos pa je pqzornost pritegnila kr- ška »nuklearka«, ki je v režiji dveh italifanskih udeleženk po- stala tarča teroristov. »Res je zanimivo, da na relativno majh- nem.območju človek najde toliko zanimivih tern, ki jih lahko predstavi v filmu,« je povedala Italijanka Mara, sicer snemal- ka v skupini, ki je raziskovala energetske točke na Dunaju. Za Philipa iz Nemčije je bilo delo v narodnostno mešanih ekipah zanimivo, predvsem pa produktivno, saj je s snemanjem fil- ma o veteranih slovenske osamosvojitvene vojne tudi säm iz- vedel marsikaj novega o Sloveniji. Na zaključnem večeru je pozitivne reakcije izzval tudi poseben dokumentarni film, ki je nastajal med delavnico in beležil potek ustvarjanja letoš- njih fiimov. »Najboljše na delavnici je to, da se med seboj spoznavamo in izmenjujemo znanje. Pa ne samo znanje o filmu ampak Filmski po$led s Trške gore Mentor Želimir Žilnik Mentorica Deni Rostohar Mladinski fUmski tabor tudi takšno, čisto življenjsko znanje,« je povedala domačinka Maša. Sicer pa sta delavnico tudi letos podprla Filmski sklad RS in EU Program Mladina, ki sta poleg spodbujanja kreativno- sti mladim dala tudi možnost, da skozi film izrazijo svoje vi- denje družbe. Maja Žiberna Mladinski filmski tabor 1 Mladinski filmski tabor 2 Montaia na Trški gori Snemanje v Kerinovem grmu Počitniške aktivnosti za otroke v Društvu Izvir KRŠKO - Društvo Izvir si že leta prizadeva spodbujati mlade pri ustvarjalnem delu in aktivnem preživljanju prostega časa. Zato je tudi letos, konec junija, organiziralo tridnevne počitniške aktivnosti. V program so vključili tako poučne, ustvarjalne vsebine kot aktivno druženje in zabavo. Pri izvedbi vseh treh projektov so jim priskočili na pomoč tudi prostovoljci. Prvi dan so se otroci udeležili različnih aktivnosti, ki so po- tekale v parku pred Valvasor- jevo knjižnico in v Gasilskem domu v Krškem. Razvijali so različne ročne spretnosti, se družili in spoznavali. Risa- li so na keramiko, s tempe- rami, flomastri in voščenka- mi; delali lepljenke iz semen in drugih materialov ali pa so se udeležili športnih dejavno- sti. Potekalo je tekmovanje v pikadu in namiznem teni- su. Nekateri so se odločili za nogomet, drugim je bil Ijub- ši badminton, tretji pa so se najraje zaposlili z igranjem kart. Druženje so zaključili popoldne, ko so najboljši (in tudi drugi sodelujoči) dobili sladke nagrade. Nastednji dan so se odpelja- li v Pleterje pogledat mu- zej na prostem. Najprej so se sprehodili do stare gotske cerkve, kjer se je, ko so bili čisto tiho, slišalo petje meni- hov. Nato je sledil ogled sta- re domačije šentjernejskega polja, kjer jim je »babica« razkazala staro hišo, trde po- stelje, na katerih so včasih spali, in jim v starem kuhinj- skem kotu, ob peči, povedala zanimivo pravljico. Zamesila je kruh in otrokom (pa tudi odraslim, ki so bili zraven) razdelila koščke zmesi, ki so jo oblikovali po svoji želji in svoj kruhek spekli v krušni peči. Otroci so bili nav- dušeni! Nič manj pa jih ni razveselila naslednja dejavnost, lončarstvo, ko si je vsak naredil svo- jega petelinčka. Mojster jim je povedal nekaj za- nimivih podatkov o lon- čarstvu ter jih naučil in jim seveda pomagal na- rediti lastni izdelek, ki je celo žvižgal in so ga lahko odnesli domov. Po zaključku programa, ka- terega pripravijo v Pie- ¦—— terjah, so bili vsi že pošte- no lačni. Po malici pa so si ogledali še nekaj domačih ži- vali in se zapodili na zelene travnike igrat nogomet, ska- kat gumico ali pa le klepetat z novimi prijatelji. Zadnji dan pa so preživeli v Novem mestu. Iz Krškega so krenili s čisto polnim avtobu- som y Planet Tuš. Ogledali so si risanko Divjina in bili pri- jetno presenečeni. Sledil je ogled zakulisja, ki je navdu- šil predvsem fante. Na malici' so se ustavili v McDonaldsu. Najbolj so uživali na njiho- vih igralih, saj so jih prosto- voljci in ostali iz društva tež- ko spravili v avtobus, da bi se odpeljali proti domu. Na Društvu Izvir so izred- no zadovoljni z udeležbo na počitniških aktivnosti in s sa- mim potekom le teh. Aktivno- sti se je udeležilo 41 otrok, ki so bili pod vodstvom in nad- zorom 13 mentorjev. Društvo je svoj cilj doseglo, saj je v opisanih treh dneh na otroške obraze priklicalo veliko iskre- nih nasmeškov. Društvo Izvir Vrtec na sprehodu Tudi drobno rosenje deija ni preprečilo malčkom iz krškega vrtca, da jo ne bi primerno opremljeni za muhasto avgustovsko vreme v spremstvu vzgojiteljic mahnili na dopoldanski sprehod....__________________ ^i. za otroke, mtt^imin, odrasle a\cN loga in majičTre ktvAnJt 6t ^\»*xC Standardni in fatiniko - ameriski plcsi **ce yi^** IM OIOlMI.Ji; IN \I»IS: S°#o. ^»X* 07 1^5 ««3. 010 708 «08 *'ä^. 0 /wyvy(r f.i Ki;< .> i;i ' I'ridi'u-pi/iz/st.' asva/aItrnt *§iedit// z. tlrzavnin in svctovnili prv&tistev!J'! Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO IB Phare sredstva za razvoj poslovne cone Drnovo KRŠKO - Potem ko je Občina Krško pred tremi leti s spremembo in dopolnitvijo dolgoročnega prostorskega plana omogočila dodaten prostor za razširitev obstoječih in izgradnjo novih poslovnih con za proizvodne dejavnosti domačih in tujih podjetij, jih sedaj tudi že sistematično ureja. Danes se industrijsko-poslovnim conam namenjeno območje razteza na 170 ha celotne občine. Za vzpostavitev tovrstnih poslovnih območij je Občina Krško pridobila tudi evropska sredstva. Občina Krško je septembra lani na razpisu za projekte donacijske sheme Nacional- ni program Phare 2003 eko- nomska in socialna kohezi- ja za razvoj poslovnih con pridobila sredstva za ureja- nje Poslovne cone Drnovo, ki se v južnem delu navezuje na avtocesto Ljubljana-ZS- greb, v drugem delu na glav- no cesto Arja vas-Celje-Zida- ni most-Krško-Drnovo. Konec leta 2005 je Občina Krško že podpisala pogodbo o dona- ciji za zunanje projekte Ev- ropske skupnosti in prejela 270.000,00 evrov, kar pred- stavlja dobrih 74 % yrednosti celotnega projekta. Preosta- lo, 95.337,00 evrov, bo Obči- na zagotovila iz lastnih virov. S programom Phare prido- bljena sredstva bodo name- njena pridobitvi projektne dokumentacije za gradbe- no dovoljenje za komunalno opremljanje poslovne cone Drnovo-Velika vas, locirane na degradiranem območju nekdanje gramoznice in po- slovne cone Dmovo-vzhod, locirane ob avtocesti Ljub- ljana-Zagreb. Zahodni del gramoznice, t.i. poslovna cona Drnovo-Velika vas, je že urejene, saj 20 % območja v tern trenutku že zajemajo delujoče kapacite- te posameznih podjetij. K obstoječim 70 ha bo Ob- äna do leta 2008 priključila še dodatnih 20 ha zemljišč, cona pa naj bi v prihodnosti segala vse do kompleksa le- tališča Cerklje. Nacionalni program Phar» 2003 Ekonomska in socialna kohez(ja Razvoj poslovnih con SI 2003/004-938-18 Ta dokument je bit pri- pravljen ob finančni po- moči Evropske unije. Za vsebino tega dokumen- ta je izključno odgovorna Občina Krsko, CKZ14, Kr- sko in zanj v nobenem pri- meru ne velja, da odraža stališče Evropske unije. OBGNSKA VOLILNA KOMISIJA -- - Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, Slovenija 07 / 49-81-100; fax: 07 / 49-22-221 Lokalne volitve 2006 m Letošnje redne lokalne volitve bodo potekale 22. oktobra 2006 (Uradni list RS, St. 84/2006), roki za volilna opravila pa so začeli teči v ponedeljek, 21. avgusta 2006. Volitve v občinski svet V Občini Krško se člani občinskega sveta volijo po proporcionalnem načelu. Zaradi izločitve območja dosedanje Krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki so volilne enote drugačne, kot so bile pri lokalnih volitvah leta 2002. Občinski svet bo imel 30 članov, od tega enega predstavnika romske skupnosti. Pomembni novosti letošnjih volitev sta, da lahko listo kandidatov v posamezni volilni eno- ti določi skupina najmanj 15 volivcev ter uveljavitev t.i. ženskih kvot: politične stranke ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, mo- rajo določiti kandidate oziroma kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spo- lov najmanj 20 %. Razmerje med spoloma mora politična stranka upoštevati vsaj na rav- ni občine. Volitve župana Redne volitve župana potekajo hkrati z rednimi volitvami v občinski svet. Kandidata za žu- pana lahko določi politična stranka po postopku, določenem z njenimi pravili ali pa skupi- na 2 % volivcev v občini, vendar ne več kot 2500. Volitve v svete krajevnih skupnosti Za volitve članov svetov krajevnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o lo- kalnih volitvah, ki veljajo zavečinske volitve v občinske svete, ne glede na število članov v svetih krajevnih skupnosti. Kandidate lahko določijo politične stranke oziroma s podpisovanjem skupina najmanj 10 volivcev. Politične stranke, sveti krajevnih skupnosti, razne organizacije, društva in druge skupine občanov imajo možnost predlagati kandidate za člane občinskega sveta, župana in člane svetov krajevnih skupnosti. Vse kandidature morajo biti predložene Občinski volilni komisiji občine Krško, CKŽ 14, Krško, do 27.09.2006 do 19.00 ure. Za vsa vprašanja sta vam na voljo tajnik Občinske volilne komisije občine Krško, ga. Nata- lija Geršak (tel. St. 0749 81 324; el. naslov: natalija.gersak@krsko.si) ter namestnik taj- nika g. Milan Masnec (tel. St. 0749 81 203). Občinska volilna komisija občine Krško Predsednica Mateja Resnik Bahčič Razpis za neprofitna stanovanja KRŠKO - Občina Krško je objavila javni razpis za dodelitev neprofitnih sta- novanj v najem. Na voljo je skupno 16 stanovanj na področju celotne občine Krško. Upravičenci za pri- dobitev neprofitnih stano- vanj v najem so popolno poslovno sposobni držav- Ijani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališ- če na območju občine Kr- sko, pa tudi žrtve nasilja v družini, ki imajo začas- no bivališče v vami hiši na območju občine Krško ali stalno bivališče v občini Krško in začasno bivajo v materinskih domovih in za- točiščih, varnih hišah, za- vetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj iz območja občine Krško, ter invalidi, ki so trajno veza- ni na uporabo invalidske- ga vozička ali trajno po- moč druge osebe, če imajo v občini Krško možnosti za zaposlitev ali zagotovlje- no pomoč druge osebe in zdravstvene storitve. Do- ločen je tudi dohodkovni kriterij za prosilce. Prosil- ci, ki se želijo prijaviti na razpis, lahko dvignejo ob- razec za prijavo v času od od 24. avgusta do vključno 15. septembra v informa- cijski pisarni občine Krško v času uradnih ur, obra- zec pa je na voljo tudi v elektronski obliki na splet- ni strani www.krsko.si. Rok za oddajo vloge je 15. Sep- tember 2006. Dodatne in- formacije posreduje Sta- nislava Preskar na tel.St. 07/49-81-279 ali po elek- tronski pošti stanisla- va. preskar@krsko.si. Obnova Fakultete za logistiko na Hočevarjevem trgu KRŠKO - Občina Krško bo pred začetkom novega študijskega leta v celoti zagotovila materialne pogoje za delovanje Fa- kultete za logistiko na Hočevarjevem trgu. Trenutno pote- ka druga faza obnove 1700 m2 velikega objekta. Normalen potek predavanj je leta 2005 ustanovljeni Fakulte- ti za logistiko, omogočila obnova pritličja in prvega nadstrop- ja, sedaj pa se dela nadaljujejo tudi v preostalih dveh. Poleg obnove vseh treh nadstropij bo dograjeno dvigalo za gibal- no ovirane osebe, s kotlovnico na plin pa bo na novo ureje- no tudi ogrevanje. V sklopu 145 mio tolarjev vredne investi- cije je predviden še nakup manjkajoče notranje opreme. Po terminskem planu bo fakulteta v naslednjih dveh mesecih do- bila tudi novo pročelje, streho in požarno stopnišče. Celotna obnova, skupaj z opremo, bo Občino Krško stala 280 mio to- larjev. V obstoječi Fakulteti za logistiko bo svoje prostore našla tudi bodoča Fakulteta za energetiko, ki bo nov člen v verigi razvo- ja visokega šolstva pri nas. Suša povzročila škodo na kmetijskih kulturah Občinska komisija na terenu Huda vročina in pomanjkanje padavin v preteklem mesecu sta povzročila škodo na kmetijskih površinah v Posavju. Posledice suše si je v občini Krško v za- četku avgusta že ogledala obänska Komisija za oce- no škode po elementarnih nesrečah v kmetijstvu. Komisija si je ogledala kmetijska zemljišča na območju na- selij Žadovinek, Brege, Dmovo, Gorica pri Leskovcu, Vihre, Mrtvice, Jelše, Veliki podlog, Mali podlog, Gržeča vas, Velika vas, Veniše, del trajnih nasadov - sadovnjakov sadjarskega posestva v Stari vasi ter vinogradniško območje Golek in Sre- mič. Po oceni Komisije je suša močno prizadela posevke ko- ruze, krompirja, krmne in siaaKome pese in posevke vruim. Drugi odkos travinja je praktično izostal, saj otave ni, za- travljene površine pa kažejo videz »pogorišča«. Poleg polj- skih posevkov je zelo prizadet tudi del sadovnjakov v Stari vasi, kjer o škodi pričajo porumenela drevesa, odpadlo list- je in v tem delu sadovnjaka uničen pridelek. Podobno sta- nje je v ostalih nasadih jablan in hrušk, v nasadih breskev je zaradi suše opaziti slabo kakovost plodov, saj so ti drobni, v nekaterih primerih celo predrobni za industrijsko predelavo. Suša je manj prizadela vinsko trto, razen malih vinogradov, kjer so vidni znaki rumenenja in venenja ali celo odpadanja listja. Skoda po suši na kmetijskih pridelkih je, po mnenju Komisije, izrazitejša na prodnatih in plitvih tleh. S prvo oce- no škode je občinska komisija že seznanila regijsko, ki bo po ogledih na terenu svojo oceno posredovala državni komisiji. O začetku pobiranja prijav o nastali škodi na kmetijskih kul- turah zaradi posledic suše, bo odločilo resomo ministrstvo. ra IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 Športni dorn Sevnica Občina Sevnica je v lanskem septembru pričela izgradnjo no- vega športnega doma na lokaciji športno-rekreacijskega cen- tra v neposredni bližini sevniškega letnega kopališča. Izva- jalec gradbenih, obrtniških in instalacijskih del je Cestno in gradbeno podjetje d.d. Novo mesto, ki z deli na gradbišču za- ključuje. V športni dorn se že namešča športna oprema, ka- tere dobavitelj je Elan Inventa d.o.o. Občina Sevnica bo z iz- gradnjo objekta, v katerem so na dobrih 1.900 m2 med drugim dvorana za košarko in odbojko, mala telovadnica in prostori za fitnes, pridobila športni objekt za izvajanje športne vzgoje Srednje sole Sevnica in Vrtca Ciciban ter nasploh dela z otro- ci in mladino, ustvarila pogoje za razvoj rekreativnega in vr- hunskega športa ter s kasnejšo izgradnjo atletskega stadiona celovito uredila športno-rekreacijski center. Uradna otvoritev objekta, katerega ocenjena vrednost znaša 398 mio SIT, je predvidena v septembru 2006. Nova fasada sevniškega gradu V letošnjem letu bo sevniški grad dobil novo fasado. Sredstva za izvedbo del, katerih ocenjena vrednost znaša 77,7 mio SIT, bosta zagotovili Občina Sevnica, v višini 51,3 mio SIT in Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, v višini 26,4 mio SIT, iz naslova neposrednih regional- nih spodbud za leto 2006. Ker je sevniški grad skupaj z graj- skim parkom z odlokom razglašen za kulturni spomenik lokal- nega pomena, se bodo dela obnove fasade izvedla v skladu s kulturnovarstvenim soglasjem in pogoji, ki jih je podal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Celje. Zamenjali bomo tudi okna, namestili se bodo novih strešni žlebovi in snegobrani ter uredila strelovodna instalacija. Mi- nistrstvo za finance je izdalo soglasje k finančnemu pokritju, na osnovi katerega je Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Občini Sevnica izdala sklep o zagotovitvi sredstev sofinanciranja v višini 26,366.946,00 SIT. S tern so iz- polnjeni vsi zakonski pogoji za pričetek izvedbe postopka jav- nega naročila za oddajo del obnove fasade. Ponudniki pa bodo morali ponudbo predložiti do 5. septembra 2006. Pričetek iz- vedbe del je predviden v mesecu oktobru in zaključek do kon- ca novembra 2006. Ureditev regionalne ceste skozi mesto Sevnica Predstavnik Občine Sevnica se je udeležil sestanka z Direkcijo RS za ceste, Družbo za driavne ceste Slovenije in projektan- tom ureditve regionalne ceste skozi mesto Sevnica od rondo- ja v Šmarju do Glavnega trga, podjetjem Ginex Nova Gorica, - glede pregleda projektne dokumentacije o ureditvi omenjene cestfe. Pri bencinskem servisu Petrol nasproti avtobusne po- staje Sevnica se predvideva ureditev krožnega križišča, ki bo izboljšalo prometno varnost sedanjega problematičnega kri- žišča. Od načrtovanega krožišča do železniškega prehoda pri Stillesu je predviden dodaten desni zavijalni pas. Investicija izgradnje prostorov osnovne sole v Tržišču Na pobudo Občine Sevnica in Krajevne skupnosti Tržišče je bil sklican sestanek v zvezi investicije izgradnje prostorov Osnovne sole v Tržišču. S strani projektanta idejne zasnove je bila predstavljena umestitev objekta sole v prostor ter idej- na rešitev ureditve šolskega območja. Ob doseženem soglasju lastnikov zemljišč, ki bodo potrebno zemljišče prodali Obči- ni Sevnica za ureditev šolskega okoliša, se bo pripravila idej- na zasnova, ki bo osnova za širše usklajevalne sestanke v pri- hodnje. Priprava programa ureditve mesta Sevnica Na pobudo župana Kristijana Janca je bil opravljen razgo- vor glede nadaljnjega urejanja mesta Sevnica. Potrebno je pripraviti koncept ureditve mesta, ki bo realno izvedljiv v praksi, ki bo opredeljeval jasne cilje in bo finančno ovred- noten. Gre za program, ki bi mesto celovito uredil s stališča prometa, družbenega dogajanja, s posodobitvami, oživitva- mi ponudbe in s tem oživljanjem lastne identitete. Sevnica v zadnjem času spreminja svojo podobo in odpira se velika pri- ložnost dati mestu vsebino, ki nas bo identificirala in ločila od drugih. Na uvodnem srečanju so sodelovale različne službe .in pobudniki, ki so nosilci prostorskega razvoja in idej. Aktiv- no se v postopek vključujejo Zavod za kulturo, Sport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica, predstavniki gospodarstva in strokovne službe Občine Sevnica. V kratkem se bo oblikovata skupina, ki bo pregledala obstoječe stanje in dokumente ter pripravila osnutek naloge, ki bo predstavljena širši javnosti. Pomembna so mnenja Sevničanov in vseh drugih, ki bodo sku- paj z občinsko upravo pomagali mestu dati prepoznavno iden- titeto in ga naredili še bolj urejenega. Prizadevanja za oživitev Lisce Na Lisci so se sestali odgovorni predstavniki Planinskega dru- štva Lisca, župana Občine Sevnica in Laško ter direktori- ca Zavoda za kulturo, sport, turizem in mladinske dejavno- sti Sevnica. Na podlagi na občinskem svetu sprejetih načelnih usmeritev za ponovno oživitev Lisce, se bo oblikovalo partner- stvo, ki bo poskrbelo za realizacijo zadanega cilja. Partner- stvo bodo sestavljali najmanj predstavniki prej naštetih in- stitucij in planinskega dru- štva, potrebno pa bo vključiti še zasebne lastnike zemljišč ter zasebne partnerje, ki bodo v infrastrukturo vloži- li privatni kapital. Oživitev Lisce je prioriteta. Vsi part- nerji bomo poskušali urediti smučišča, prenoviti obstoje- čo infrastrukturo in pripraviti ' nove dejavnosti. Območje Lisce, kjer že danes stojijo objek- ti in spremljajoča dejavnost, je v prostorskih planih definira- no kot območje športno rekreacijskih dejavnosti. To je pod- laga, da bomo lahko prihodnje leto naročili izdelavo projekta celovite ureditve tega območja, ki bo služil za pridobitev ne- povratnih sredstev ter narekoval smer razvoja tega območ- ja. Lisca je tudi naravna vrednota. Občina Sevnica bo skupaj z nosilcem naloge JZ KŠTM Sevnica, skušala združiti vse inter- ese ter v našem okolju ponuditi nekaj svežega in komaj pri- čakovanega. Popis škode zaradi letošnje suše Obäna Sevnica je na podlagi prijave škode zaradi letošnje suše od Uprave RS za zaščito in reševanje prejela sklep o pred- hodni oceni škode na kmetijskih pridelkih. Občinska komisija za popis in oceno škode je do 16. avgusta še enkrat pregle- dala poškodovanost kmetijskih pridelkov na celotnem območ- ju obäne in podala končno oceno pred spravilom pridelkov. Na podlagi Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode lah- ko škodo zaradi suše prijavili tisti oškodovanci po posamez- nem kmetijskem gospodarstvu, če skupna površina prizadetih kmetijskih zemljišč, ki jih uporablja gospodarstvo, dosega ali presega 1 ha primerljivih kmetijskih površin. Za 1 ha primer- Ijivih kmetijskih površin se šteje: 1 ha njiv, 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali, 4 ha pašnikov, 0,25 ha plantaž- nih sadovnjakov, vinogradov ali hmeljišč ali 0,2 ha drevesnic, trsnic in matičnih hmeljišč, 6 ha barjanskih travnikov ali dru- gih površin. Občinska komisija popisuje škodo v času od 17. do 29. avgusta. Oškodovanci lahko svoje vloge oddajajo vsak dan v tem terminu od 08.00 do 14.00 ure, ob sredah do 16.00 ure na Oddelku za gospodarstvo. S seboj morajo obvezno prinesti računalniški izpis za subvencije v kmetijstvu za leto 2006, to je obrazec A in D. Imeti morajo tudi usklajene GERK-e, v na- sprotnem primeru niso upravičeni do odškodnine Ponatis turistične karte občine Sevnica Občina Sevnica bo v letošnjem letu pripravila ponatis turi- stične karte obäne Sevnica. Konstituiran je bil tudi izvedbeni odbor, v katerem sodelujejo poleg predstavnikov obäne tudi Roman Novšak, direktor Območne geodetske uprave Sevnica, Alenka Žuraj, ravnateljica Srednje sole Sevnica in Ljubo Moto- re, ki bo s svojim zanimivim fotografskim materialom polepšal izdelek. Ponatis karte bo v malo manjšem formatu, obnovljen bo tekstovni del, fotografije pa bodo spremenjene. Tekst bo preveden v angleški, nemški in v italijanski jezik. Koncept fo- tografij bo teritorialno pokrit po krajevnih skupnostih. Azuri- ran bo tudi zemljevid obäne Sevnica in mestni načrt Sevnice. Ponatis karte bo pripravljen v mesecu septembru. Nova podoba gasilskega doma Med Občino Sevnica in izvajalcem del je bila podpisana po- godba za preplastitev in celovito ureditev parkirišča pred Gasiiskim domom v Sevnici. Izvajalec bo dela opravil do konca meseca avgusta. V sklopu ureditve objekta in okolice Gasilskega doma je v nadaljevanju predvidena tudi sanaci- ja fasade. Glede na to, da ima v prostorih Gasilskega doma svoje mesto tudi Kulturna dvorana, si Obäne Sevnica pri- zadeva, da objekt dobi urejeno celostno podobo. Obäna je tudi sofinancer obnove. Rezultati delovanja Centra za razvoj podeželja V Krškem so se sestali člani Centra za razvoj podeželja Po- savja. Seznanili so se z rezultati delovanja v prvih sedmih mesecih letošnjega leta, ko je bilo za 26 posameznikov, od tega 6 iz sevniške obäne, opravljeno podjetniško svetova- nje in pomoč pri javnih razpisih, organizirane so bile pri- ložnostne prireditve in nacionalno srečanje podeželskih raz- vojnih jeder na Bizeljskem. Center naj bi bil izbran tudi za upravljalca Razvojnega programa podeželja regije Posavje, ki je temeljni strateški in programski dokument regije za po- dročje razvoja podeželja. Dokument bo sestavni del nasta- jajočega Regionalnega razvojnega programa regije Posavje in bo osnova za koriščenje sredstev iz evropskih struktur- nih skladov. V nadaljevanju so člani obravnavali še kadrov- ske in prostorske pogoje za delovanje centra, ki lahko posta- ne specializirana izvajalska institucija za področje razvoja podeželja. IZ SVETNIŠKIH SKUPIN Vsi smo odgovorni za razvoj občine Sevnica! Občinski odbor Liberalne de- mokracije Slovenije, Sevni- ca, se aktivno pripravlja na jesenske lokalne volitve, ki bodo 22.10.2006. Zaveda- mo se pomembnosti razvoja Obäne Sevnica, zato posku- šamo zagotoviti na listi Li- beralne demokracije kredi- bilne, sposobne ljudi, ki bodo s svojim delom v Obänskem svetu zagotavljali realizaci- jo razvojno naravnanih ciljev in s tem projekte, ki ne bodo podprti samo s proračunskimi sredstvi naše obäne, temveč predvsem s sredstvi iz Evrop- ske unije. V času, ko je bila na oblasti Liberalna demokracija Slove- nije, smo s svojim delom ak- tivno vplivali na pritok dolo- čenih sredstev iz državnega proračuna. Tudi sedaj, ko smo kot stranka na državnem nivoju v opoziciji, s svojim delom nadaljujemo, in pre- ko svojih poslancev poskuša- mo doseči odločitve v prid naše občine. V ta namen se bodo v začetku septembra v Sevnici poslanci poslanskega kluba LDS sestali z obänskim odborom, kandi- datom LDS za župana, g. Bo- janom Lipovškom, pomemb- nimi Sevničani in bomo tako skupaj pripravili strategijo in s tem možnosti zagotavljanja sredstev za določene projek- te v naši lokalni skupnosti. Ne nameravamo podpirati krat- koročne rešitve brez razvoj- nih dolgoročnih usmeritev. Vsi smo odgovorni za razvoj naše obäne, zato pričakuje- mo vaše sodelovanje pri' pri- pravi programa, kajti zave- damo se, da vsaka občanka in občan tvorita skupnost in nji- hove pobude in predlogi ima- jo pomembno težo v pogledih na razvoj naše občine. Kontaktni naslov: LDS Občin- ski odbor Sevnica, Trg svo- bode 11, 8290 Sevnica ali ei.naslov: Dejank@lds.si. Obänski odbor LDS Sevnica LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 IZ NAŠIH OBČIN - BREŽICE 17 Začetek sanacije plazu Lekič v Bušeči vasi v mesecu septembru Ministrstvo za okolje in pros- tor je pozvato občine, da pri- pravijo sezname plazov za sanacijo. Na osnovi metodo- logije o točkovanju posamez- nega plazu, sta prišla v ožji izbor za interventno sanacijo dva plazova v Občini Brežice, in sicer: Lekič v Bušeči vasi in Istenič v Stari vas. Vlada Republike Slovenije je dne 20.07.2006 sprejela Na- črt nujnih interventnih sa- nacijskih ukrepov ter geolo- ško geomehanskih raziskav za pripravo nujnih ukrepov na določenih zemeljskih pla- zovih v letu 2006 in sočasno potrdila sanacijo plazov Le- kič in Istenič v skupni višini 23 milijonov tolarjev. Za plaz Istenič je Vlada RS namenila 7 milijonov tolar- jev, medtem ko je delež Ob- cine Brežice pri tern sanacij- skem posegu 7,5 milijonov tolarjev. Plaz Lekič, za kate- rega je Vlada RS namenila 16 milijonov tolarjev bo v celoti saniran s temi sredstvi. Občina Brežice je s strani Mi- nistrstva za okolje in prostor dobila tudi pooblastilo, da iz- vede postopek oddaje javne- ga naročila za izbor izvajalca izvedbe interventnih sanacij- skih posegov na plazu Lekič, Bušeča vas. Tako se predvide- Plaz Lekič va začetek interventnih sana- cijskih postopkov omenjene- ga plazu v začetku meseca septembra. Zaradi potrebnega strokovne- ga pristopa pri reševanju pla- zov se zdijo postopki sanacije dolgi oz. predolgi, vendar ne- strokovnost lahko privede še k bistveno večji škodi kot je bila prej. V praksi se je po- kazalo, da je to edini pravilni pristop, saj pri vseh izvede- nih sanacijah ni prišlo do ka- kršnih koli novih zdrsov. Glede na to, da je nad pla- zom v Bušeči vasi stano- vanjski objekt, bi lahko vsa- ka nepremišljena poteza oz. nestrokovna sanacija prive- dla do zdrsa in poškodbe prej omenjenega objekta. Občina Brežice bo samo v letošnjem letu v sanaci- jo plazov in odprav posledic elementarnih nesreč iz pre- teklega leta vložila preko 36 milijonov SIT. Zaradi dejstva, da je v obči- ni Brežice evidentiranih pre- ko 150 plazov, in da vseh ni možno sanirati v enem letu, se na letni ravni rešujejo le najbolj problematični. Ivan Molan, Župan Občine Brežice Plaz Istenič Pogodba za gradnjo OS Bizeljsko BIZELJSKO - V petek, 18. avgusta, je v prostorih KS Bizeljsko potekal svečani podpis pogodbe za graditev nove zgradbe za OS Bizeljsko. Izbrana izvajalca del, katerih pogodbena vred- nost znaša 612.338.303 SIT, sta združeno podjetje WTC & ing KOJIČ, d.o.o. iz Brežic in KOP d.d. iz Brežic. Za izvedbo stro- kovnega nadzora in koordinacijo za varnost in zdravje pri delu je izbran Savaprojekt, d.d. iz Krškega. Pogodbena vrednost del znaša 10.680.000 SIT. Izvedba del se bo pričela že v mesecu av- gustu, dela pa morajo biti končana do konca julija 2007. Sredstva za investicijo zagotavljajo: Ministrstvo za šolstvo v yi- šini 289 milijonov SIT, Občina Brežice 400 milijonov in 120 mi- lijonov KS Bizeljsko. V letu 2007 bo Občina Brežice objavila še razpis za nakup nove opreme za potrebe OS Bizeljsko. Ocenjena vrednost stroškov za nakup opreme je okoli 70 milijonov SIT. OS Bizeljsko bo pouk v šolskem letu 2006/07 izvajala na na- slednje načine: - vrtec - najem prostorov na Bizeljskem (pri Balonovih), -1. triada v prostorih stare sole, - oba 4. razreda na POŠ Kapele pri OS Dobova, - ostali razredi na OS Dobova. V ta.namen bodo v letu 2006 izpeljane določene preuredit- ve prostorov na OS Dobova. Za takšno organizacijo dela bo organiziran tudi ustrezen prevoz učencev. Predstavnik qlavne^a izvajalca Boštjan Kojič del in iupan Ivan Molan med podpisovanjem_____________ »PGD Kapele je srčika dogajanj v Kapelah« KAPELE - V soboto, 12. avgusta so slovesno proslavili 80. letnico delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Kapele, ki deluje kot eno od 33 PGD v Gasilski zvezi Brežice. Ob tej priložnosti sta PGD Kapele in tudi kraj postala bogatejša za novo moderno gasilsko vozilo. Začetkom delovanja PGD Ka- pele v letu 1926 je botroval večji požar na gospodarskem poslopju Franca Merslaviča. Prav to je spodbudilo učitelja Staneta Šulerja, da so v te- danji občini Kapele ustanovili gasilsko društvo. Društvo, ki je bilo vseskozi zelo aktivno, je že v prihodnjem letu kupi- lo prvo ročno brizgalno, ki je še danes ponos kraja in spo- min na prve začetke. Le kako leto kasneje pa so z otvorit- vijo novega gasilskega doma poskrbeli za prostorske po- goje. S svojim delovanjem so vplivali tudi na kultumo živ- Ijenje in razvoj kraja, saj je dolga leta delovala Gasilska godba na pihala, pred dru- go svetovno vojno pa je bila v okviru društva aktivna tudi dramska skupina. Še danes pa gasilci organizirajo števil- ne kulturno zabavne priredit- ve in sodelujejo pri urejanju kraja. V razvoj in krepitev društva, ki je ponoven raz- cvet doživelo v sedemdesetih letih 20. stoletja, je bilo vse- skozi vloženo veliko število ur prostovoljnega dela. Dru- štvo ima danes zagotovljene prostorske pogoje, sodobno računalniško opremo in šte- vilno članstvo, ki se nepre- stano izobražuje na podro- čju gasilstva. Sodelujejo tudi s sosednjimi društvi in po- bratenim hrvaškim gasilskim društvom Laduč. Dolgoletno delovanje Pros- tovoljnega gasilskega dru- štva Kapele, ki ga že 24 let uspešno vodi Franc Urek, so pozdravili številni govorniki, med njimi tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Er- nest Ebry, župan občine Bre- žice Ivan Molan, predsednik Gasilske zveze Brežice Miha- el Boranič in predsednik KS Kapele Anton Cerjak, ki je poudaril, da je društvo srči- ka dogajanj v kraju. »Kljub temu, da se danes živi druga- če in hitreje kot pred 80 leti, je varnost tista, ki je bila po- membna tedaj in tudi danes. Prav novo gasilsko vozilo pa pomeni tudi večjo varnost za Kapelce«, je še dodal Anton Cerjak. Dolgoletnim soobli- kovalcem društvenega dela so podelili tudi plakete. Mo- ski pevski zbor pod vodstvom Mihe Halerja in člani ločke godbe na pihala so obogatili kapelsko praznovanje. Novo vozilo pa je blagoslovil vi- demski dekan in brežiški žup- nik Milan Kšela. Polona Brenčič Franc Urek Spoznala sta se na »pušenšanku« ŽUPEČA VAS - Nekaj kapljic dežja je v soparno sobot- no popoldne kanilo na družinsko dvorišče Račičevih in po vražah iz preteklosti napovedalo zakoncema še dolgoletno skupno blaginjo, srečo in zdravje. Točno pred 65 leti, 19. avgusta 1941, sta se poročila Tone in Marija, v soboto pa sta se poveselila v ožjem dru- žinskem krogu in se spominjala preteklosti. Slavju se je na začetku pridružil tudi brežiški župan Ivan Mo- lan, ki je zakoncema čestital in obenem povedal, da sta naj- starejši zakonski par v občini in da je bilo potrebno verjetno veliko volje, potrpljenja in medsebojnega spoštovanja, da sta dočakala toliko skupnih let. Tone je bil rojen v Župeči vasi leta 1921. Doma so imeli sred- nje veliko kmetijo z desetimi hektarji. V družini je bilo osem otrok, najstarejši je odšel v Ameriko, drugi v Kanado, ostali so ostali v Sloveniji. Tone je bil najmlajši, od staršev je nasledil kmetijo. Po prvi svetovni vojni so bile Cerklje ob Krki občina, ki je združevala 26 vasi. Tonetov oče je bil celo devet let žu- pan. Takrat je bilo devet predstavnikov strank. Po drugi sveto- vni vojni se je ureditev spremenila, naredili so okraje in Cer- klje so spadale pod krški okraj. Marija se je rodila v Cerkljah leta 1923 kot najmlajša izmed osmih otrok, brat je odšel na delo v Nemčijo, eden pa v Ljub- Ijano. Živa sta samo še brat in ona. Doma so prav tako obdelo- vali zemljo in imeli kmetijo. Po Tonetovem pripovedovanju je bila Marija lepo dekle in spoznala sta se na „pušenšanku". Na- njo ga je opozorila sestra, ki mu je rekla, da je „tarn" ena pun- ca, ki se ji zelo dopade. Tako jo je želel videti in takoj mu je postala všeč. Vasovanje pa je bilo napeto, saj fantje iz njene vasi niso pustili, da bi dekle kar tako odpeljal, vendar se jih, kakor je povedal, ni bal. Začela se je vojna in ker Marije ni hotel izgubiti, sta se odloči- la, da se poročita. Nastalo je kar precej težav, saj so Cerklje za- sedli Nemci in izgnali župnika, svojega pa še niso postavili. Ta- krat so bile vse poroke opravljene le v cerkvi. V Svetem Križu pa so imeli ozemlje Italijani, vendar je bila vmes meja. Tone se je odločil, da gresta ilegalno na italijansko stran. Dobil je potrdi- lo, da sta bila „na oklicih", nato pa so se peš podali čez hribe in opravili obred. Shranjeno ima tudi družinsko knjižico, v njej pa vse osebne podatke, zabeleženo poroko, rojstva otrok in krste. Živela sta na izseljeniškem področju. Izseljena sta bila v Nem- čijo v Türingen, ko sta že imela hčerko, vendar mu tarn ni bilo všeč, zato se je odločil, da z ženo in otrokom pobegne domov. Uspelo jim je priti na Stajersko, na Sromlje, ki ga Nemci niso predvidevalt izseliti. Od tarn se je napotil v partizane in do- bil partizansko ime Zvone in s ponosom pove, da ga prebivalci Sromelj ali Pišec še sedaj tako imenujejo. „Driala me je jeza, srd na Nemce, hotel sem se jim mašce- vati," zavzeto pripoveduje. V partizanih je postal operativni oficir Kozjanskega odreda in vodil osvoboditev Pišec. Po osvo- boditvi je postal funkcionar krajevnega ljudskega odbora, se vmil v domačo vas in pomagal pri obnovi porušenih in izropa- nih domov. Vesel je, da je v pokoju in da imamo samostojno državo. V zakonu so se jima rodile štiri hčerke. Sedaj pa imata štiri vnuke, dve dekleti in dva fanta ter že dva pravnuka. S sme- hom sta še povedala, da jima je skupna pot tako hitro mini- la in zdi se neverjetno, da je preteklo že toliko let, odkar sta se spoznala. Še vedno pomagata pri obdelovanju vinograda, ki raste na Pirovškem vrhu, do pred kratkim so imeli tudi praši- če in obdelovali zemljo, sedaj imajo le kokoši, da imajo do- mača jajca. „Človek je pad navajen delati, pa ne moreš čisto brez dela," se nasmehneta in rahlo spogledata, Tone pa še doda, da kar redno skrbi za svojo kondicijo in še vedno veliko prepešači po okolici. Po naravi je veseljak, rad tudi prepeva in z ženo sta bila nadvse vesela, ko so večer pred obletnico tako visokega zakonskega jubileja nepričakovano prišli ljudski pevci in ubra- no prepevali pod oknom, da se jim je tudi sam pridružil. Marija Kalčič Mirtič Zakonca Račič z brežiskem županom Ivanom Molanom m ŠPORT Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 RK Atom Krško pred novo sezono Najprej stabilnost, nato preboj v prvo ligo KRŠKO - V krškem rokometu, ki je lani praznoval Abrahama, je, kot kaže, zapihal nov veter. Na junijski skupščini je za vajeti Rokometnega ktuba Atom Krško poprijel znani krški gospodarstvenik Boštjan Kozo- le, trenersko piščatko je vzel v roke Dobovčan Alan Kranjc, ki mu pomaga legendarni Uroš Šerbec, kar ne- kaj sprememb je tudi v igralskem kadru. Toda Krčani v svoji drugi sezoni v1.B ligi še ne napovedujejo eks- presnega preboja v elitno družbo slovenskih rokometašev. „Naš prvi cilj je postati in ostati stabilen klub, v treh do petih letih pa se uvrstiti v 1.A ligo," pravi prav tako novi športni direktor kluba Dušan Šiško. Ekipo je sicer zapustil mladi in obetavni Kiemen Cehte, ki bo v novi sezoni igral za Tri- . mo Trebnje, je pa v Krškem kar nekaj novincev. Skupaj s trenerjem Kranjcem so iz Dobove prišli povratnik Gre- gor Božič in brata Franc in Tomi Čanžar. Znano je tudi že ime napovedovane zvene- če vratarske okrepitve - gre za 37-letnega Vladimirja Vu- joviča, ki je zadnje desetlet- je branil v Franciji, sicer pa je bil ta bivši rokometaš slo- vitega Zagreba tudi mladinski reprezentant Jugoslavije. Po- membno mesto v članski eki- pi se obeta tudi domačima kadetskima reprezentantoma Blažu Šalamonu in Tomisla- vu Slamarju. Ker bo imel športne copate za vsak sliičaj še vedno pri sebi tudi „Šerbo", se novemu trenerskemu tandemu obe- ta kar težka naloga, kako iz- med 25 rokometašev, ki so 7. avgusta pričeli s pripravami na novo sezono, iztuščiti 14- erico za prvo ekipo. Zagotovo jima bodo pomagale številne pripravljatne tekme (skupaj jih načrtujejo več kot deset), ki jih bodo Atomovci odigra- li še v leskovški telovadnici, ligaške tekme pa že v sport - ni dvorani krške srednje sole. Ker si želijo pritegniti čim več gledalcev, bodo po solan za vsako tekmo razdelili po 200 brezplačnih vstopnic. Po lanski odmevni vrnitvi Šerbca v matični klub si v Kr- škem želijo, da bi njegovemu zgledu sledil še kdo izmed nekdanjih krških rokometa- šev. V prihodnosti sta na listi želja predvsem vratar David Imperl (zdaj Trimo Trebnje) in Alen Kukavica (Sviš Ivanč- na Gorica), pravi Šiško. V klu- bu pa se zavedajo tudi pome- •na lastne rokometne sole, zato bodo takoj po začetku šolskega leta začeli s treningi mladih rokometnih nadebud- nežev v osnovnih šolah Lesko- vec, Krško, Brestanica in Se- novo. Če nov veter piha v pravo smer, bo krškim ljubiteljem rokometa jasno najkasneje 30. septembra, ko bo v pr- vem krogu 1.B Use v Krškem gostovala Izola. Ceprav se na glas o tern ne govori, pa si v klubu zagotovo želijo biti čim bližje prvima dvema mesto- ma v 12-članski ligi, ki vodi- ta še stopničko višje. P. Pavtovič Rokometaši Atoma Krško so medtem ze odigrali prvo pripravljalno tekmo v Radečah s tamkajsnjim novin- cev v 1.B ligi. V soboto, 26.8., pa bo v leskovški te- lovadnici potekal zanimiv turnir, na katerem se bodo pomerile domača ekipa, Sevnica in Črnomelj. Tekme se bodo pričele ob 16.30, 18.00 in 19.30. Atomove okrepitve: Gregor Božič, Vlado Vujovič, Franci Čanžar in trener Alan Kranjc (manjka Tomi Čanžar) Dušan Šiško, športni direktor Atom Krško Cvičkov maraton največja rekreativna priredi^ev v Posavju KOSTANJEVICA NA KRKI - Rekreativno kolesarsko društvo Krško je v nedeljo, 20.8., pripravilo 4. kolesarski maraton po deželi cvička, skupno pa že 14. kolesarski maraton v Kostanjevici na Krki. Na dve trasi, krajšo 30-kilometrsko in dalj- šo 90-kilometrsko, se je podalo 535 rekreativnih kolesarjev in kolesark iz vse Slovenije in tudi iz tujine, ki jim je bilo.za razliko od lanskega leta, ko je izvedbo maratona prepre- čilo neurje, naklonjeno tudi lepo vreme. Rezultati so bili v ozadju, saj gre predvsem za rekreativno prireditev, največjo tovrstno v občini Krško in v Posavju. Maraton s štartom in ciljem na par- kirnem prostoru kostanjevi- škega gradu se je zaključil s podelitvijo majolk v gostilni Kmečki hram. P.P. Start 535 kolesarjev pri Galehji Božidar Jakac Krško začelo slabo KRŠKO - Z novo sezono v drugi slovenski nogometni ligi so pri- čeli nogometaši NK Krško. V ligi tako kot lani igra deset ekip, ki se bodo pomerile po trikrožnem sistemu, torej čaka eki- pe 27 tekem. Ekipa Krškega ima v novi sezoni, v kateri brani lansko zelo dobro peto mesto, novega trenerja, saj je Stane- ta Bevca zamenjal stari znanec krške ekipe Drago Kostanjšek, nekaj sprememb pa je tudi v igralski zasedbi. Najbolj zvene- ča okrepitev je napadalec Goran Lazarevič, ki ga Ijubitelji no- gometa v Krškem že poznajo, saj je pred časom tu že odigral pol sezone. Začetek prvenstva pa za Krčane ni najbolj spodbuden, saj so ga pričeli z dvema porazoma. Najprej so kar z 0:4 izg^ubili doma proti ekipi Tinex Šenčur, nato pa še z 0:2 proti Bonifiki, s katero so se pomerili na štadionu za Bežigradom v Ljubljani. Krško je tako po dveh krogih skupaj z Muro 05, s katero se bo v soboto ob 17.00 pomerilo doma, še brez točke. P.P. 0 Trije naslovi za domači Multisport BRESTANICA - Multisport klub Krško je 30. julija na tamkajš- njem bazenu organiziral odprto državno prvenstvo v akvatlo- nu. Na tretjem akvatlonu v Posavju so se tekmovalci pomerili za naslove državnih prvakov v različnih kategorijah in razda- Ijah. Domačini so se tudi tokrat odlično odrezali, saj so osvo- jili tri naslove. Nina Mandl, sicer absolutna zmagovalka, je postala državna prvakinja med mlajšimi mladinkami, Krešo Radunovič med mlajšimi mladinci ter Martin Škoberne med ci- cibani. Med kadeti je bil Blaž Žmavčič drugi, v absolutni kate- goriji pa šesti. Med starejšimi deklicami je bila Nina Škober- ne sedma, Tamara Bogovič pa deseta. V sklopu akvatlona je potekalo tudi področno prvenstvo za srednje in osnovne sole, kjer so prvaki postali že omenjeni Radunovič in Mandlova iz Gimnazije Brežice, Žmavčič iz OŠ Brežice ter oba Škobemeto- va iz OŠ Jurij Dalmatin Krško. Kozmus sedmi, Rovan ostal doma BREŽICE - Edini posavski ude- leženec nedavno končanega evropskega prvenstva v atle- tiki v Göteborgu Primož Koz- mus (Fit Brežice) je v finalu meta kladiva zasedel odlič- no sedmo mesto. Kozmus je orodje najdlje, 78,18 m, vr- gel v drugi seriji. Naslov ev- ropskega prvaka je osvojil Belorus Ivan Tihon (81,11), srebro Finec Olli Pekka Kar- jalainen (80,84), bron pa še en Belorus Vadim Devjat- kovski (80,76). Pred Kozmu- som so se zvrstili še Nemec Esser, Poljak Ziolkowski in Madžar Pars. Glede na poškodbo, ki"ga je dolgo pestila, je bil breži- ški atlet z uvrstitvijo zadovoljen. Njegov klubski kolega Jure Rovan je ostal brez nastopa na evropskem prvenstvu, saj At- letska zveza Slovenije ni priznala njegovega rezultata iz mi- tinga v italijanski Aosti, kjer je s preskočenimi 560 cm izpol- nil normo. Primoi Kozmus Trije Brežičani solidni v Pekingu BREŽICE - Na mladinskem svetovnem prvenstvu v atletiki, ki je v času od 15. do 20. avgusta potekalo v kitajskem Pekin- gu, so med 15 slovenski mi atleti nastopili tudi trije atleti AK Fit Brežice. Maja Petan je tekmovala v teku na 100 m z ovi- rami in bila z rezultatom 14,29 s 31., sodelovala pa je tudi v štafeti 4x100 m, kjer je bila slovenska ekipa 16. Lucija Križ- nik je v metu kladiva dosegla rezultat 53,61 m, kar je zado- stovalo za 20. mesto med 26 tekmovalkami. Rok Deržanič je tekel na 110 m z ovirami in bil z izidom 14,48 s 33. med 40 tekmovalci. 7. tek na Veliko Kozje SEVNICA - V torek, 15.8., je potekal 7. tek na Veliko Kozje (KS Loka v občini Sevnica) s preko 700 m višinske razlike. Zmagal je udeleženec evropskega prvenstva v gorskem teku na Slo- vaškem Mariborčan Igor Šalamon pred Petrom Kastelicem iz Domžal. Odlično sta se odrezala tudi člana AK Sevnica Stojan Švigelj in Robert Lendaro, ki sta bila absolutno četrti oziroma peti. Sevniški atleti so nastopili tudi na 14. teku v Matkah pri Sempetru. Najuspešnejša je bila Maja Teraž, sicer dvakrat sre- brna na mladinskem državnem prvenstvu (na 3000 in na 5000 m), ki je zmagala absolutno pri ženskah. Absolutne zmage pri ženskah se je veselila tudi Alenka Radej na 14. teku po Dovža- novi soteski v Jelendolu pri Tržiču. Uspešni krški triatlonci KRŠKO - Na Rudniškem jezeru v Kočevju je v soboto, 19.8., potekalo odprto državno prvenstvo v triatlonu in finale slo- venskega pokala v akvatlonu za dečke in deklice. Udeleži- lo se ga je 171 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije, Hr- vaške in Italije, med njimi tudi tekmovalci Multisport kluba Krško in Triatlon kluba Krško. Nina Mandl je postala državna prvakinja v super sprint triatlonu med mlajšimi mladinka- mi, Blaž Žmavčič je bil tretji med kadeti, Martin Škoberne (vsi Multisport Krško) pa drugi med mlajšimi dečki v akva- tlonu. Dolores Žičkar (Tristion klub Krško) je osvojila naslov državne prvakinje v med starejšimi mladinkami, v absolut- ni konkurenci pa je bila tretja. Klubski uspeh sta dopolni- la Jaroslav Kovačič in Matjaž Merhar, ki sta v članski konku- renci osvojila osmo ter 17. mesto. Kržanovi na svetovnem prvenstvu ni šlo BREŽICE - Brežiška strelka z zračno pištolo Vesna Kržan je de- bitirala na 49. svetovnem strelskem prvenstvu v Zagrebu. Po izjemnem nastopu na aprilskem driavnem prvenstvu, ko je slavila z novim državnim rekordom, je tokrat s 366 krogi zase- dla komaj 105. mesto, ponovitev letošnjega najboljšega do- sežka pa bi jo popeljala natanko 100 mest vise. 22-letna Bre- žičanka se je pretekli mesec sicer prvič v karieri uvrstila na svetovno jakostno lestvico, na kateri trenutno zaseda 103. mesto. Grilc potrjuje svoj talent KRŠKO - Rok Grilc, kolesar KK Olimp 2004 Krško, je 19.8. na Skoku na Roglo, ki je štel tudi za pokal Slovenije, v ka- tegoriji amaterji A premoč- no zmagal, saj je konkurenco premagal kar za štiri minute. Tudi njegovo absolutno osmo mesto je zavidanja vreden rezultat, saj je za njim za- ostalo kar precej vrhunskih slovenskih kolesarjev.V isti kategoriji je Luka Vodlan za- sedel 15. mesto. Že naslednji dan je Rok Grilc v Kostanje- vici potrdil svoj kolesarski ta- lent, saj je na 4. maratonu po deželi cvička v cilj 90 kilome- trov dolgega maratona prišel kot četrti. Rok Grilc po maratonu v Kostanjevici na Krki Voglarjeva v pakistanski Himalaji KRŠKO - V začetku avgusta je na pot v pakistansko Himalajo odšla slovenska odprava »Pakistan 2006«, v kateri je tudi čla- nica Posavskega alpinističnega kluba Aleksandra Voglar. V ok- viru odprave popolnoma samostojno deluje ženska naveza, ki jo sestavljajo vrhunske slovenske alpinistke, poleg Voglarjeve še Tanja Grmovšek (Alpinistični odsek Kozjak Maribor) in Tina Di Batista (Alpinistični odsek Ljubljana Matica). Odprava traja od 4. avgusta do 17. septembra. Sandra je zelo izkušena alpi- nistka, saj se z alpinizmom ukvarja že 17 let in je v svoji kari- eri preplezala že več kot 350 daljših alpinističnih smeri. V klu- bu deluje kot alpinistična inštruktorica in kot trenerka mladih športnih plezalcev. To bo že njena peta odprava v gorstva na drugih celinah. Močivnikova na pripravah v Bratislavi KRŠKO - Telovadka Gimnastičnega društva Rain Krško Nika Močivnik se v času od 18. do 26. avgusta udeležuje med- narodnih poletnih priprav v vadbenem centru Inter Bratis- lava na Slovaškem. Pod vodstvom Darka Majerja, trener- ja ženske selekcije ŠD Studenci Maribor, poskuša osvojiti nekaj posameznih težavnostnih elementov in prvin na po- sameznih telovadnih orodjih, izpopolniti tehniko baleta, ritmičnih elementov, koreografije ter okrepiti splošno te- lesno pripravljenost za zaključne nastope v tekmovalni se- zoni 2006. RADIO K R Š K O www.radioenergy.si marketing: O41 322 99O Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 POČITNIŠKA SKUPNOST KRŠKO 19 Počitniška skupnost Krško - 50 let Materade Poreč in 30 let Turističnega naselja Bučanje v Nerezinah Milan Štajner, pobudnik TN Bučanje V prejšnji številki Posavskega obzornika smo v sodelovanju s Počitniško skupnostjo Krško objavili nekaj utrinkov iz spominov nekaterih najpomembnej- ših sodelavcev in seveda tudi obiskovalcev Turističnega naselja Bučanje, ki praznuje 30 let. Kot smo že takrat najavili, bomo v nekaj nadaljevanjih obja- vili celotne izjave - spomine posameznikov, današnjo pa namenjamo organizatorju PSK-ja in kreatorju TN Bučanje - Milanu Štajnerju. Obala je bila že od same- ga začetka sestavni del živ- Ijenjske poti Milana Štaj- nerja. Najprej je njegova mladost tekla na bregu Save, kjer je imela druži- na hišo, pravzaprav kamno- seško delavnico. Živeli so skromno, saj je oboleli oče kmalu umrl, vse breme pre- živetja je ostalo na rame- nih matere, dokler se ni po- ročila starejša sestra, ki je ostala z možem v domači hiši in nadaljevala družin- sko obrt, mlajša brata pa sta ji po svojih močeh po- magala. Konec oktobra 1941 so bili : z drugimi Krčani izseljeni v Nemčijo, kjer so bili nasta- njeni v delovnem taborišču. Ženski del družine s stricem k Jvanoro je tam dočakal ko- * nec vojne, sinova oz. brata pa sta leta 1943 (Milan) in 1944 (Marjan) pobegnila in se pridružila partizanom na Štajerskem. Mlajšemu Mila- nu je zaradi daljšega staža uspelo pustiti v partizanskih vrstah opaznejšo sled. Po končani vojni se je brat Marjan zaposlil v tovarni ce- luloze, sestra Marija z mo- žem Ivanom Metelkom je nadaljevala družinsko obrt, Milan pa je ostal v vojaških vrstah ter si tudi pridobil tovrstno formalno izobra- zbo in služboval v Vojvodi- ni. Družina je ostala pove- zana, saj je bilo več kot dovolj potreb, da so si med- sebojno pomagali. Še danes to tradicijo nadaljujejo se- danje generacije. Na pragu človekovih naj- produktivnejših let je Mila- na doletel informbiro, ki mu poštenjak in mož-beseda ni bil kos. Sledili so zapori in večletno prestajanje kazni na Golem otoku oz. Sv. Gr- gurju. Ostal je človek kljub vsem doživetim postopkom poskusov razčlovečenja, to obdobje pa ni ostalo brez sledu niti pri ostali rodbini. Ponižan in šikaniran je sre- di 50-ih let začel življenje urejati na novih osnovah. Zaposlil se je v tovarni ce- luloze in papirja v Krškem, nekaj let kasneje je osno- val družino. V novem delovnem oko- Iju se je ob koncu 50-ih let med ostalim seznanil tudi s prizadevanji za zagotovitev organiziranega dopustova- nja delavcev Tovarne celu- loze in papirja Djuro Salaj iz Krškega v njenem po- čitniškem domu v Matera- di pri Poreču. Kmalu je bil tudi razporejen na tovrst- no delo, ki je postalo nje- gova delovna in življenjska pot. Koncept sindikalnega de- lavskega turizma je potem s somišljeniki razvijal in v vseh pogledih izvajal naslednja tri desetletja. Zaposlenim v indu- striji in v kmetijstvu dostopen in dostojen oddih po možnosti tudi v prijetnem zdravilnem okolju, je bil glavni cilj kon- cepta sindikalnega delavske- ga turizma. Ob obali je odtlej teklo njegovo delo in življenje še v tretje. Pod vodstvom Milana Štajner- ja in žene Štefke se začne v prvih obrisih porajati Počitni- ška skupnost Krško - Matera- da Poreč, saj so se počitniške- mu domu pridružile še druge delovne organizacije (podjet- ja) iz Krškega, tudi Novega mesta, Ljubljane, Ptuja. Ma- terada je bila sredi 60-ih let že vzorno organiziran in ure- jen kompleks z 292 ležišči v desetih sobah vile, 61 lesenih hišicah in 12 zidanih vikendih ter 80 ležišči v pionirskem na- selju. Obsegal je 4,5 ha zem- Ijišča z več desettetno pogoz- denostjo neposredno ob 200 m obale. Vse bivalne enote, ra- zen dveh s po dvema ležišče- ma, so imele tekočo vodo in sanitarije, organizirana je bila prehrana v domski restavraciji z bifejem. Kapaciteto so kas- neje povečali še s 168 ležišči v počitniških prikolicah. Poreč je sredi 60-ih let že da- jal prednost komercialnemu turizmu. Ciljni gostje so bili iz zahodne Evrope, počitniški domovi so jim postals odvečna nadloga in so vsi tako ali dru- gače prenehali poslovati. Naša Materada leta 1996. V začetku 70-ih let so bile raz- vojne težnje Počitniške skup- nosti Krško in obenem potre- be po dodatnih kapacitetah že tolikšne, da je bilo potrebno narediti korak naprej. Žal ni- kakor ni šlo v Materadi, kljub teoretično razpoložljivemu prostoru v neposredni bližini. Začne se uresničevanje zamis- li o delavskem turističnem na- selju. Po ogledih več lokacij je bila leta 1975 na pobudo Mi- lana Štajnerja končno izbrana lokacija pri Nerezinah na Lo- šinju, poimenovana Bučanje. Pobuda je pri tedanjih odgo- vornih Ijudeh vzbujala nemalo skrbi (oddaljenost, otok-tra- jekt, voda, komunalna neu- rejenost področja), vendar so prepričljivost pobudnika ter njegove že izpričane delo- vne sposobnosti in osebnostne karakteristike pretehtale nad dvomi. Pa tudi čistost morja in primernost obale sta daleč prekašali poreške razmere. Od tu naprej je potem vse teklo v pospešenem ritmu. Organizacijsko izredno domiš- Ijen in učinkovit program iz- vedbe del se je sicer ves čas soočal z realnim stanjem in možnostmi tako pri investi- torjih kot pri izvajalcih. Upoš- tevati je bilo potrebno tudi razmere v okolju, kjer je iz- gradnja tekla, saj ni bila te- žava le zagotoviti denar, nič lažja naloga ni bila zagotoviti potreben material in ustrezno kadrovsko zasedbo izvajalcev. Prav v zvezi s financiranjem izgradnje tega projekta velja spomniti na dejstvo, da so in- vestitorji denar zbrali razen iz poslovnih skladov tudi na na- - čin, da so se zaposleni namen- sko odrekli svojim regresom za letni dopust delno ali v ce- loti in ga namenili za izgrad- njo TN Bučanje, ponekod sko- zi več let. To je bil zagotovo trenutek, ki je pri Ijudeh zbu- jal občutek pripadnosti k neki skupni (uresničljivi) ideji, se- veda pa pravilo dopušča izje- me, saj je bilo v našem oko- lju veliko delavcev predvsem kmečkega porekla, ki so si kla- sično dopustovanje vsaj v za- četku zaradi drugih obvezno- sti zelo težko uredili. Bolj ko se je zamisel o delav- skem turističnem naselju pre- livala iz projekta v realnost, več zanimanja je porajala. Od namere po nabavi 5 ha zem- Ijišč se je kmalu potreba po- stopoma povečala na 13 ha in se končala pri 17 ha, saj na- slednjih 5 ha ni več bilo mogo- če pridobiti. V začetku pred- viden odziv interesentov, ki je obetal naselje z nekaj sto le- žišči, je v nadaljevanju omo- gočil projektiranje naselja s 1.000 ležišči in kasnejšo raz- siritev na 1.500 ležišč, kar je maksimum, ki ga prostor še prenese in se to na nekaterih lokacijah v naselju tudi obču- ti. Razumljivo je, da se je gra- dilo postopoma skozi razdob- je 12 let, ves čas pa je bilo več naročil, kot so jih izva- ialci lahko naredili. Danes je v Turističnem naselju Buča- nje 419 stanovanj s skupno 1.500 ležišči v lasti 194 lastni- kov: 77,8 % kapacitet je v la- sti pravnih oseb, 22,2 % pa v lasti fizičnih oseb. V naselju so še gospodarska poslopja in seveda vsa pripadajoča infra- struktura, ima pa tudi 1.600 m obale s pripadajočim oto- čkom. Temeljni prepoznav- ni znak naselja pä je njegova pogozdenost oziroma ozele- njenost. Da je takratna eki- pa Počitniške skupnosti Krško in njenih organov ob podpo- ri Občine Krško, Socialistič- ne zveze delavnega ljudstva, Občinskega sindikalnega sve- ta in zainteresiranega gospo- darstva lahko realizirala tako obsežen in kompleksen pro- jekt, je bil vendarle potreben tudi ščepec čisto prave sreče. In Milan Štajner ga je zaznal in prestregel. Seveda povsem v njegovem stilu: ne zase, za vse druge. Lošinj je imel v 70- ih letih že nepremostljive te- žave pri oskrbi s pitno vodo - kljub praktično neizmernim količinam vode v edinstvenem naravnem rezervoarju vode na Cresu v Vranskem jezeru. Toda skoraj 50-kilometrski vodovod je bil zanje za tiste case pre- hud zalogaj, zato je bila na- mera Počitniške skupnosti Krško, da zgradi delavsko tu- ristično naselje, Lošinjanom dobrodošel izhod v sili, obe- nem pa je bila zagotovljena tudi oskrba bodočega naselja s kvalitetno pitno vodo. Seve- da so najprej ponudili zem- Ijišča drugje, vendar je šesti cut pripeljal vodjo projekta ob pravem času na pravo me- sto. Od tu dalje se ve, kako so stvari tekle. Cresko-tošinj- ska oblast si je zagotovila po- trebna manjkajoča sredstva, Počitniška skupnost Krško pa si je zagotovila novo kvali- tetno lokacijo za izvedbo svo- jih načrtov z možnostjo razvo- ja tudi vnaprej. Obe strani sta se v nadaljnjih desetletjih so- bivanja izkazali s korektnim in obojestransko koristnim part- nerstvom, ki je še danes stan- dard v njunih odnosih. V vsem svojem času vodenja TN Bučanje Milan Štajner ni- kdar ni pozabil na Nerezine in Nerezince, saj je mnogo svo- jega časa in truda namenil temu, da sta se oba dela Nere- zin, to je vas kot taka in novo nastajajoči južni predel, raz- vijala usklajeno. Plod takega ravnanja je bila nova samopo- strežna trgovina v vasi, novo šolsko poslopje, prostori za zdravstveno ambulanto z re- šilnim vozilom in stanovanjem za zdravnika, razpoložljiva in dovolj zmogljiva gasilska oprema, korektno ravnanje s komunalnimi odpadki in feka- lijskimi vodami, naročilo na- seljske ladje za 50 potnikov v nerezinski ladjedelnici, so- delovanje pri financiranju pri vseh pomembnejših zadevah v vasi itn. V ta kontekst smemo všteti tudi pretežno financira- nje južnega kraka javne nere- zinske kanalizacije z zaenkrat še ne izgrajeno centralno či- stilno napravo. Kako bi človek na današ- nji dan najprimerneje strnil misli o delu Milana Stajner- ja? Bil je človek, ki je ver- jel v koncept socializma za široke sloje ljudi in v njem iskal tisto najpozitivnejše, kar se je dalo najti in iz- peljati. Zagotoviti pravič- no in človeka dostojno živ- Ijenje delovnim ljudem je bila maksima, ki ga je vo- dila skozi delovno pot. Niti lastne trpke življenjske iz- kušnje ga niso odvmile od takšnega prepričanja, zato so ga sodelavci in partner - ji spoštovali ter mu, koli- kor je bilo mogoče, lajša- li uresničitev med ostalim tudi zamisli, ki ji danes re- čemo TN Bucanje. Težko bi na tern mestu nanizali ime- na najbližjih in najučinkovi- tejših somišljenikov, ker gre za čas, ko niso beležili vseh podrobnosti oziroma razgo- vorov in dogovorov, še po- sebno ne na operativnem nivoju. Pa vendar so bili med njimi: Janez Kalan, Vladimir Gradišek, Edi Za- jelšnik, Cveto Bevk, Adam Vahčič, Branko Pirc, Franc Juvanc, Stane Preskar, Ivan Brumat, Silva Gorjup, Jože Muhič, Peter Markovič, Mar- ko Ivanetič, Karlo Vranc, Ivanka Vilčnik, Zvone Šu- šteršič, SHvo Gorenc, Edo. Komočar, Rezi Pfrc, Anton Malnarič, Anton Malus, Sil- va Senegačnik, Justin Bo- žič, Kristijan Pavliha, Anton Podgoršek, Metod Šonc, Ma- tevžAš, Niko Žibret, Marjan Preskar, Zoran Dular in še mnogo drugih. Zaradi svojih zaslug med boji v partizanskih vrstah je bil Milan Štajner - Kam- nar večkrat odlikovan, med ostalim iz rok komandanta Franca Rozmana - Staneta z Redom za hrabrost in takrat med redkimi s Partizansko zvezdo. Za dosežke na po- dročju razvoja delavskega turizma pa ga je Predsed- stvo SFRJ odlikovalo z Re- dom zaslug za narod s sre- brno zvezdo, Občina Krško pa s Častnim priznanjem z medaljo J. V. Valvasorja. Leta 1983 je uspel tudi s po- budo, da je bilo podeljeno Krajevni skupnosti Nerezi- ne priznanje Občine Krško, kar je potrjevalo vsa uspeš- na sodelovanja tudi na nivo- ju lokalnih oblasti. Počitniške hišice v Materadi Poreč, foto: Miloš Kukovičič Počitniške hišice v Turističnem naselju Bučanje na Lošinju, foto: Bojana Mavsar Milan Štajner (desno) s somištjeniki, foto: arhiv PSK-ja 20 PROSTI ČAS Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 S posluhom za socialno šibke KRŠKO - Zveza prijateljev mladine je humanitarna organizacija, ki detuje že preko petdeset let in se ukvarja z otroci in mladostniki v najširšem pomenu besede. Svoj program ima naravnan na takšne programe in aktivnosti, ki so tej populaciji zanimivi, jih sprejemajo za svoje in se vanje vključujejo kot celota, tudi skupaj s starši. Predsednik Občinske zve- ze prijateljev mladine Krško Branko Jane pravi, da se v okviru ZPM Krško močno pri- zadevajo, da bi obdriali pro- grame, ki jih izvajajo že vr- sto let. »Gre predvsem za programe za otroke iz soci- alno šibkih družin, zato svo- je aktivnosti kot neprofit na organizacija usmerjamo tako, da uspemo pridobiti sponzorska sredstva in kan- didiramo na najrazličnejših razpisih. Zastavljene cilje lahko le tako tudi uresnid- mo in izpeljemo, kakor smo si jih zamislili. Otrok ne pu- stimo odrinjenih ali poza- bljenih. Še največ razumeva- nja za naše programe imajo prav na Občini Krško, delno uspemo tudi na Občini Sev- nica, skoraj brez posluha pa • je Občina Brežice, zato bomo pri njih poskušali še naprej in morebiti bodo pogovori uspe- li za dobro otrok," je pove- dal Jane. Sekretarka ZPM Krško Vida Ban je tudi letos zelo zado- voljna z realizacijo aktivnih nagradnih podtnic 2006, ki so jih na slovenski obali od 26. do 30. junija organizira- li za najuspešnejše otroke iz občine Krško, s katerimi so obiskali mesto Piran. Najpomembnejše pa je vse- kakor letovanje otrok in mla- dostnikov, ki ga tudi letos iz- vajajo v otroškem naselju ZPM Krško v Nerezinah na otoku Lošinju. V naselju je 16 his, od tega jih je deset na- menjenih za letovanje otrok, ostale pa služijo organizator- jem, za sanitarne prostore, zdravstvenemu osebju, ku- hinji in skladiščnemu delu ter za nastanitev prostovolj- cev. Kot je v njihovem ime- nu povedal Matej Brezovšek, so prostovoljci dijaki ali štu- dentje ali pa že tudi zaposle- ni, ki se vračajo k skupini, s katero že vrsto let delajo. V začetku v t. im. koloniji de- lajo kot pomočniki, nato si z leti naberejo izkušnje in že sami vodijo skupino. „ZPM ima okrog 340 pros- tovotjeev," je dodala Bano- va. »Ti vodijo najrazličnej- .še programe skozi vse leto. V koloniji za otroke letos skr- bi 70 prostovoljcev in druge- ga osebja. V štirih izmenah od 18. julija do 27. avgusta se bo zvrstilo 372 otrok, 344 preko zdravstva, 28 je samoplačni- ških, vendar vse otroke obra- vnavamo enako. Tudi mentor- ji ne vedo, na kakšen način so prišli na letovanje, vsem nu- dimo enake pogoje, enake programe in za vse enako po- skrbimo.« V ZPM Krško ugotavljajo, da sta zdravstveno in socialno stanje odvisna drug od dru- gega, razlike med otroci se vedno bolj povečujejo in sti- ske staršev so iz leta v leto večje, ker ni dovolj denarja. Zdravstveno leto- vanje zajema otro- ke do konca osnov- nešole t. j. nekako do 15. leta staro- sti, kasneje pa jih ne smejo vkljudti v program, kakor da niso več mla- dostniki in da nji- hovo zdravje kar naenkrat ni več po- membno. Potreb- no bi bilo veliko več posluha v oko- Iju, da bi tudi tern otrokom omogod- li letovanje, kajti marsikdo si podt- nic na morju ne more privoš- čiti niti po zaključku osnov- nega izobraževanja. Na splošno pa so počitniške aktivnosti v Društvih prija- teljev mladine dobro in pe- stro organizirane in njihovi člani oz. mentorji nikakor ne mirujejo. Za otroke iz svoje- ga okolja imajo organizirane najrazličnejše izlete in poho- de po turističnih poteh, ogle- de filmskih predstav izven kraja ter tudi športne in kul- turne delavnice. Marija Kalčič Mirtič Na stiki (z {eve proti desni): Vida Ban, Olga Košir, Branko Jane, Matej Brezovšek Krški "Sonček" v Ankaranu Društvo za cerebralno paralizo "Sonček" iz Krškega, je pod vodstvom predsednika Jožeta Ribiča, že deseto leto zapored organiziralo zdravstveno terapevtsko kolonijo za svoje najmlajše člane. Tokrat jih je, zadnji te- den v juliju, skupaj z njihovimi spremljevalci, popeljalo v Ankaran, v penzion Oljka. Kolonije se je udeležilo 10 družin z 18 otroci, med njimi 11 s cerebralno paralizo. Bilo je pestro, veselo, prijetno in nepozabno. Vsako jutro po zajtrku se je po penzionu razlegel vrvež in smeh otrok. Medtem ko so njihovi starši v senci pod olj- kami srebali kavo, prebira- li časopise in pokomentirali kakšno novičko, so se mal- čki sproščeno zabavali. Čla- ni strokovnega tima so k pe- strim dnevnim aktivnostim pritegnili vse udeležence in odtno je bilo, da pri tern tudi vsi uživajo. Dopoldanske delavnice je vodila logopedi- nja Nataša Umek, pomaga- li pa sta ji spremljevalki Ida Ribič in Cvetka Božič. Otroci so navdušeno ustvarjali in se pri tern naudli marsikaj no- vega. Barvali so pobarvanke, iz papirja so izdelovali pisa- ne ribice, iz testa pa pajke in morje polno školjk. Olep- šali so se z verižicami in za- pestnicami, narejenimi iz plastičnih slamic, s pomoč- jo staršev pa so z izbranim motivom poslikali vsak svo- jo majico. S trudom izdela- nih umetnin so se veselili, jih ohranili za spomin, marsikdo pa jih je ob prihodu domov podaril svoji babici in dedku. Fizioterapevt Petar Kapra- Ijevič je z otroci s cerebral- no paralizo dnevno izvajal fi- zioterapijo in terapevtsko jezdenje (hipoterapijo). Po kosilu je običajno sledil pod- tek, otrokom, polnim energi- je, pa je bilo Ijubše kopanje v bazenu ali morju. Sledil je sprehod po mestu, obisk bliž- njega zabaviščnega parka in sladkanje s sladoledom. vca- sih je zvečer harmonikar vzel v roke svoj meh in veselo za- igral. Nekateri starši in otro- ci so razigrano poplesovali, drugi so gledali, se pogovar- jali in smejali. Zadnji večer je upravitelj penziona Oljka udeležence kolonije razve- selil z bogatim piknikom, na katerem ni manjkalo morskih školjk, ocvrtih giric in, seve- da, osvežilne pijače. Nasled- nje jutro se je druščina raz- šla. S seboj je odnesla kopico lepih spominov in željo po ponovnem druženju. Kristina Klemenčič MajoFka bod' pozdravljena... BIZELJSKO - Bukovje 6 na Bizeljskem je za Leo Ba- bič najlepši kraj na svetu, kajti, kot pravi, ko in kadar dolino pod njihovim domom objema me- gla, njihov dom božajo sončni žarki, od tu pa sko- zi meglo v jasnino vstaja bližnja cerkvica z zvoni- kom, ki ponuja varljiv pogled cerkvice na otočku Blejskega jezera. In to idilično panoramo ima Lea naslikano tudi ne eni izmed 725. zbranih majolik iz 41 držav in z vseh kontinentov. Majolika je italijanska oznaka za fajanso (boljša vrsta kera- mike), po glavnem otoku Ma- jorka španske otoške skupine Baleari, prek katerega je pri- hajala španska fajansa v Ita- lijo. Splošno poimenovanje italijanske zvrsti keramike se v Sloveniji uporablja tudi za natančno določen tip fajanč- ne ročke -kranjske majolike. Lea Babič, ki ima sicer še več »konjičkov«, pojasni: «Zbira- ti sem jih začela z namenom, da to raznoliko zadovoljstvo ponudim in delim tudi z dru- gimi. Najbolj pri sreu so mi slovenske, ker smo vinograd- niki, najmanjši poliček je ve- lik kot naprstnik.Vsaka ma- jolika pa je tudi pripoved znadlnosti kraja od koder prihaja.« Zbira jih sama, pri- nesejo jih ji drugi - takšni, ki so njeno zbirko že videli, pa jo radi še dopolnijo, prija- telji s potovanj in dopustov, ko Lea ob tern še poskrbi, da vsak bokal, poliček ali majo- liko vestno opremi z identifi- kacijsko nalepko. V hrambo ji je svoj poliček dal pevec Jože Kobler, ki je po rodu Dobov- čan, podarila pa sta mu ga s posvetilom »Jožetu Milka in Edvin Flisar«; sicer pa je po- lice z bokali, polički oziro- ma majolikami razdelila v tri dele, kjer se ob pogledu na- nje lahko napajamo od naj- starejših za nošenje vina ali vode do majolike iz Jeruza- lema, imenovane »goljufiv- ček«, kjer so luknjice in je iz nje urrfetnost piti, da se ne poliješ (če hočeš dobre vo- Ije biti, moraš znati iz mene piti), tiste, ki je najdena na Gosposvetskem polju in so tri skupaj, avstralske v obliki ptice, v obliki kamele iz Tuni- zije, iz karlovškega območja, kjer se je ob vojni majolika ohranila, hiša pa je pogorela, pa med vso ostalo zanimivo raznolikostjo Kamniška ma- jolika, kjer je v kraju razvito sodobno izdelovanje fajančne keramike z bogato dediščino, ki sega v leto 1855. V Kamni- ku, pojasnjuje tudi prof. dr. Janez Bogataj, od zgodnjega 20. stoletja izdelujejo med ostalim tudi razpoznavne roc- ke za pijače, tako imenova- ne »majolike«, ki pomenijo s svojo obliko in poslikava- mi svojevrstno slovensko po- sebnost v okvirih mednarodno poznane in pestre časovne ter likovne palete tega izdelka. N. Jenko S. Lea Babič med svojo zbirko Kako stanovalci DUO Impoljca preživljajo „počitnice"? IMPOLJCA - V teh poletnih dneh se res prileže nekoliko od- mora in vsaj malo oddiha v kakšni hladni senci. Glede na to, da v našem domu nimamo popoldanskih krožkov (razen delo- vne terapije v delavnicah) mislim, da smo si tudi mi zaslužili kratke „počitnice", da si zopet naberemo novih mod za nov start septembra. Posebno vroče je v naši terapiji št. 2; kjer se mešajo razne vonjave barv, lakov, lepila in drugih materi- alov. Bralcem Posavskega obzornika je naš zavod DUO Impolj- ca verjetno znan, saj večkrat objavljamo članke o naših krož- kih in delu, pevskem zboru, obiskih... Tokrat sem se odločil, da bralci spoznajo tudi podtek v tern domu. Seveda ni vsem dano, da v miru prespijo popoldne, saj so nekateri še vedno „okupirani" z raznim pisanjem ali obiskom bazena, v tera- pevtskih delavnicah pa ni počitka. Prav tu se izdelujejo izdel- ki, ki se iščejo na trgu ali v trgovinah, kjer prodajajo spomin- ke. Pa naj si gre za „sevniški grad" iz naravnih materialov ali za kake druge gradove v okolici, znani so tudi naši „makrome- ji", vse vrste čestitk, prtov, odlitki iz raznih materialov, grbi mest iz naše okolice, pa tudi pustnih mask se lotimo. Verjet- no bo kdo pomislil, da s tern lahko tudi dobro zaslužimo. Ni- hče pa ne ve, koliko stanejo različni materiali, lepila in drugi pripomočki, tako da je nagrada le simbolična, toda se pozna. Kar pa je najvažneje, je to, da čas mine, kot bi mignil in tako nimaš časa misliti na razne druge neumnosti. Franko Pellaschier, DUO Impoljca Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 PROSTI ČAS 21 Enakopravnost na stranišču, prosim! V kinematosrafih, nakupovalnih centrih, športnih središčih, restavracijah, v diskotekah, zabaviščih, počivališčih ob av- tocesti, kjer koli in kadar koli ste lahko priča (ali žrtev) dol- gi vrsti pred ženskim straniščem. Prevečkrat ste ze opazile to nevšečnost, kajne? Ve stojite in stojite, vrsta se nikamor ne premakne, mehur bo kmalu raz- neslo, medtem pa moški hitro vstopajo in izstopajo iz mo- škega stranišča. Ste se ze vprašali, zakaj je temu tako? Za- kaj ženske čakajo v mučnih vrstah in moški skorajda ne? Najprej poudarimo, da ženske na malo oz. veliko potrebo ne hodijo pogosteje kot moški. Vrsta je daljša, ker je "posto- pek" pri ženski bolj kompliciran: slačenje, sedenje, morda še mesečno perilo, večkrat pa mamice peljejo v ženska stra- nišča tudi otroke. Seveda se navade razlikujejo od države do države, pa vendor je Alexander Kira iz univerze v Cornel- lu na podlagi zbranih mednarodnih podatkov izračunal, da moški za uriniranje porabi 39 (+-6) sekund, medtem ko žen- ske 89 (+- 7) sekund. Ženske torej v povprečju porabijo 2,3- krat več časa za uhniranje kot moški! Če pogledamo gradbe- ne načrte raznih na- kupovalnih centrov in drugih javnih ustanov, kjer se vsakodnevno gibljejo Ijudje, hitro vidimo, da stranišča niso prilagojena potre- bam. Ko gradijo stra- nišča, namenijo žen- skemu in moškemu delu enako prostora, čeprav bi ženske potre- bovale več kabin. Ker lahko prostor pri mo- ških še bolj izkoristi- jo s pisoarji, na kon- cu dobimo paradoksno več moških kot ženskih stranišč na isti kvadra- turi (razmerja v tuji- ni so tako pogosto 70: _____________________________ 30 v korist moškega spola). Če je takšna razdelitev razu- mljiva na kakšnem nogometnem stadionu, pa je drugje pro- blematična. Predsedujoči Svetovni straniščni organizaciji s sedežem v Singapurju, Jack Sim, je pojasnil nekdanja načrtovanja stra- nišč takole: "Res je, pogledati moramo čas, v katerem ži- vimo. Včasih ženske niso hodile ven tako pogosto, doma so skrbele za gospodinjstvo in za otroke. Takrat je bila torej delitev 5 stranišč za ženske in 8 za moške povsemzadovolji- va. Danes je družba spremenjena, a normativi gradenj so še vedno iz prejšnjih časov." Dejstva so natančno preračunana. Matematično formulo ča- kalne vrste je leta 1909 izumil Danec Agner Krarup Erlang, a njegova formula se je nanašala na telefonsko omrezje Ko- penhagna. Pravo formulo za čakanje v vrsti za stranišče pa je zapisal Britanec Robert Matthews: "Kar naprej sem čakal svojo boljšo polovko, njena vrsta pa se ni in ni premaknila. Rekel sem si: oätnoje to ena tistih velikih skrivnosti clove- štva! Ko sem konc.no naredil zadovoljivo formulo, sem ugo- tovil edini naän, da dejansko zmanjšamo vrste ¦ več stra- nišč za zenske." V New Yorku so tako maja 2005 izglasovali zakon, ki naj bi odpravil diskriminacijo na WC-jih. Zakon določa, da morajo vsi novozgrajeni javni objekti zagotoviti dvakrat toliko žen- skih stranišč kot moških. Od leta 2000 je to vprašanje ak- tualno tudi v Veliki Britaniji, ostala Evropa pa molče sto- ji - v vrsti. Prfpravila: M. M. 1 -«»SäSSSP***—. , - SSrSi ABELOV IVAN BLAS, »_/tPj"'-¦- „ 1 uesäPSr-Ty^N ^LflA "^ BRAT ^80 "°" *)_r 1 ¦»¦w^fe^g^^* 11/ ^^^^^^L. 1Mb J^-5. ^5S J III I ^B^B^bM MORSKI HP, VULKANIZERSTVO ¦ ^rf^"™"------------------^T----- MEHANIKA ¦ 2E "" ROCNA AVTOPRALNICA ¦ JSSSi S? B6(HnfewliiifiKBKMwliiiHBHH> """Nl ^EBlltfflimiTlUiiiZi*L!lii(iv3Tflmilzi$w7F7F7MTnTZi1iiWzT^mI PECivoz ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦fiSBBBlIIIMlMHHllMlIlBiBpMlflv nadevom — T THONI VRSTA 1">^^' PftEPIR ^^r 1 SESTAVNI POSLOPJE ,,.„. 7-B1. KOSTUMO- ŽITA PRrTOK 1 ^^^m ! DELZEM ZA Jn^AP «mr GR*H V1SOKO OMAR OROAN s^^^^> ^^Mk OBUVALO NABER VOHA IZOELO-^B^Lnn^ RIMUANOV --------------- MISS VALEC ^¦¦¦r~_^A ZMÄGAPRI HČERIN UNIVERSE * POHISTVA MnMmU^k TAR°KU MOZ (SABINA) ^^^ MATI DOLO^NOŽ ^ET • RANE« SEKANJE TRŽN(CA jäjjL VICENTE AMERIiKA MAU ESPINEL IGRALKA ' DAEWOO ALUMINU --------------- (SHARON) --------------- NATAiA EDVARD UNO ERJAVEC ORIEO VENTURA VOiASKI % \ PREMIK ^^V / fV------—\—\ -OtM GARBO >^ VEÜEOA Geslo križanke pošljite do 15. septembra 2006 na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja VULKANIZERSTVO UNETIČ: Nagrada: 1. nagrada: Vulkanizerske storitve v vrednosti 7.000 SIT 2. nagrada: Pranje osebnega vozila v vrednosti 4.000 SIT 3. nagrada: Vulkanizerske storitve v vrednosti 2.000 SIT Geslo 14/06 številke: ZAVROČE DNI LEDENI POPUSTI Nagrajenci 14/06 številke: 1. Hedvika Kragl, Dol. Boštanj 78 8294 Boštanj 2. Sonja Brumen, Kettejeva 12 8250 Brežice 3. Vesna Stevanovič, Zdolska ut. 26 8270 Krško Motorji, sami motorji... VELIKE MALENCE - Od petka do sobote, 18. do 19. 8. 2006, je bilo na čudovitem prireditvenem pros- toru ob reki Krki že četrto srečanje motoristov, ki se jih je, kakor je povedal podpredsednik Moto klu- ba Škorpijon Srečko Prah, ietos zbralo okoli 600. Moto klub Škorpijon Brežice deluje že od leta 1992 in je do sedaj na različnih lokacijah organiziral že 14 srečanj mo- toristov. V svojih vrstah imajo 20 ljubiteljev jeklenih konjič- kov, letos se jim je pridružil tudi bizeljski župnik Vlado Le- skovar, ki ga je strast do mo- torja pripeljala do vozniškega izpita in tudi nakupa motor- ja. Tako je blagoslovil tudi vse motoriste z besedami, da živimo v času, ko si ne more- mo več predstavljati življenja brez prevoznih sredstev, eno izmed njih je tudi motor, ki nudi ljubiteljem te vrste pre- voza posebno in drugačno za- dovoljstvo. Da je motorizem strast, je po- kazal tudi motorist iz Davosa v Švici, Bojan Sotošek, ki ima korenine v naših krajih. Pre- kinil je dopust in se udeležil srečanja ter bo ponesel nji- hovo ime in podobo kraja čez mejo. Udeležba je bila tudi si- cer mednarodna, saj so prišli člani klubov iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovaške. Vseh klu- bov je bilo 50. Organizirali so moto igre ter podelili plakete in priznanja. Motoristična srečartjd sprern- Ija rock glasba, ki jo je bilo že v petek na pretek, zanimiva je panoramska vožnja, ki jo orga- nizirajo z namenom, da pred- stavijo del svojega okotja. Tako so se v soboto odpeljali pro- ti Krški vasi čez Čatež v mesto Brežice, nadaljevali proti Arti- čam, Pohartci in Krškem, kjer so imeli na parkirišču pred štadi- onom krajši postanek, nato pa so zakrožili v Veliko vas, Drno- vo, Skopice ter se vrnili v Ve- like /Valence. Tarn so se zopet prepustili glasbi in opolnoči je sledil še striptiz, ki je nekakšen vrhunec dogajanja. Kakor pra- vijo v klubu, motoristično sre- čanje ni zaprtega tipa, na njem so zaželeni tudi obiskovalci, ki jih zanima ta vrsta športa in ce- lotna prireditev. Marija Kalčič Mirtič OREtfl• V $OLO f ' ZAGOTOVITE SI BREZSKRBNE POČITNICE IN SE S | ŠOLSKIMI POTREBŠČINAMI OSKRBITE ŽE ZDAJ! SODELUJTE V NAGRADNEM ŽREBANJU ! OD 24. JUNIJA DO 09. SEPTEMBRA VAM PRI NAKUPU ŠOLSKIH POTREBÖClN NUDIMO 15% POPUST. POPUST NE VEUA PRI NAKUPU ŠOLSKIH UČBENIKOV IN DELOVNIH ! ZVEZKOV TER IZDELKOV V AKCIJSKI PRODAJI. POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO. Telefon: PAPIRNICA IN KNJIGARNA PERGAMON JJJJ | 07/49 05 770 KRŠKO in PE ŠENTJERNEJ 9ergSH I ~~ NAŠOCELOTNOTONUDBO IN PODROBNOSTIOAKCIJINAJDETE TUDI NAINTTERNETU: WWW.pergamon.Si j TO OBVESTILA, PISMA Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 Boštanjska hidroelektrarna »puščala« BOŠTANJ - Vodja gasilcev v HE Boštanj je na zadnji julijski dan opazil pri jezu hidroelektrarne na reki Savi plavajoči ma- dež hidravličnega olja. Da se madež ni razširil, so krški poklic- ni gasHci in prostovoljni gasilci PGD Sevnica najprej postavili na vodi prepreke, v nadaljevanju pa so s črpalko posesali olje v zabojnik, ostanke manjših madežev pa nevtralizirali z opoj- nim sredstvom. Izlitju je botrovala okvara na inštalaciji. Pretepal partnerko BIZELJSKO - Brežiški policisti so 2. avgusta odredili pridržanje za 28-letnega moškega iz okolice Bizeljskega, ki je v vinjenem stanju pretepal svojo partnerko. Ker se nasilnež tudi ob priho- du policistov ni umiril, so §a odpeljali na treznenje na policij- sko postajo. Razorožili so ga KRŠKO - 5. avgusta so policisti 50-letnemu občanu, stanujo- čemu v okolici Krškega, zasegli pištolo znamke ČZ, kalibra 6,35 mm. Ker je občan pištolo posedoval brez ustreznega do- voljenja, so ga "razorožili" oziroma mu pištolo zasegli, zo- per njega pa podali tudi obdolžilni predlog. Rekorder napihal 0,93 miligrama KRŠKO - Policisti PU Krško so 5. avgusta izvedli poostren nad- zor nad psihofizičnim stanjem voznikov po metodologiji Promil. Ustavili so 115 voznikov motornih vozil in jih 100 preizkusili z alkotestom, pri čemer se je izkazalo, da je 12 voznikov vozilo pod vplivom alkohola. Največ, 0,93 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, je "napihal" voznik na območju Senovega. Padel s štirih metrov KRŠKO - Na gradbišču bencinskega servisa ÖMV Krško je 8. avgusta 52-letni občan z Bleda padel s štiri metre visoke- ga premičnega odra. Hudo poškodovanega so ga odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Pijan "cik-cakal" po vozišču BIZELJSKO, KRŠKO - Policisti so 11. avgusta na Bizeljskem usta- vili 31 -letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Bistri- ce ob Sotli, ki je vozil "cik-cak" po vozišču. Kmalu so ugotovili vzrok njegove nenavadne in nevarne vožnje - kar 0,94 miligra- ma atkohola na liter izdihanega zraka. Podoben primer se je zgodil 14. avgusta v Krškem, kjer so policisti ustavili 28-letnika iz okolice Krškega, ki je napihal kar 0,98 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Policisti so mu nadaljnjo vožnjo prepo- vedali, vendar je vozil dalje, zato so ga čez čas ponovno usta- vili ter zoper njega odredili pridrianje do streznitve. Stresla so se tla KOSTANJEVICA, PODBOČJE - 11.8. avgusta nekaj minut po 20. uri je večje število občanov iz Kostanjevice na Krki in okolice Podbočja čutilo potres. Seizmografi so zabeležili ši- bek potresni sunek IV. stopnje po evropski potresni lestvici, katerega žarišče je bilo v okolici Šentjerneja. Ob motorno kolo ZGORNJI OBREŽ - V času med 1. do 11. avgustom je nekdo iz garaže v Zgornjem Obrežu v občini Brežice ukradel motorno kolo znamke Dinli Diablo, reg. štev. KK M9-65. Motorno kolo je vredno približno 1,6 milijona tolarjev. Baker še vedno "iskana" roba CERKUE OB KRKI - V nod na 13. avgust so neznani storilci v Cerkljah ob Krki iz ograjenega skladišča odnesli več sodov z odpadnim bakrom, vrednim okoli milijon tolarjev. Metalec raket ga je hudo poškodoval DOBROVA -15-letnik iz Dobrove v dbčini Krško je 15. avgusta med pospravljanjem podstrešja stanovanjske hiše našeb roč- ni metalec raket M 80, kalibra 64 mm (zoljo). Nevarno naj- dbo je aktiviral in sprožil v tla. Pri tern mu je potisna sila motorja rakete hudo poškodovala desno stran telesa, še po- sebej roko, zato so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Rake- ta se je fizično razbila ob betonskih tleh in ni eksplodirala, je pa naredila za približno 100 tisočakov škode na salonitnem ostrešju hiše. Ročni metalec raket naj bi leta 1991 domov prinesel pokojni brat mladoletnikovega očeta. Preveč žveplovega dioksida KRŠKO - V četrtek, 17.8., so v Krškem namerili 355 mikrogra- mov, v petek, 18.8., 370 mikrogramov, v nedeljo, 20.8., pa celo 406 mikrogramov žveplovega dioksida (SO2) na m3 zraka. Vse tri koncentracije so višje od dovoljenih 350 mikrogramov na m3. Nesreča v gozdu DEDNJA VAS - Med podiranjem dreves v gozdu izven omenje- nega naselja v občini Brežice se je 19.8. zgodila nesreča. Med padanjem drevesa se je odlomila veja in udarila v glavo 63- letnega občana iz okolice Slovenske Bistrice, ki je utrpel hude telesne poškodbe in se zdravi v Kliničnem centru v Ljubljani. Mati na sinovi zlati poroki BREZINA - Ker zlatoporočenca Valenčak nista hoteta „klasične" ponovne poro- ke, je slavje v širšem družinskem krogu potekalo le v gostišču v Kostanjku, za ubrane ritme in zasedeno plesišče je poskrbel ansambel Jerneja Kolarja, vnuki- nje pa sta jima pripravile posebno zaobljubo, ki jo je uprizorila „ciganka", kaj- ti po starodavni vraži le-ta napoveduje slogo in srečo ter izpolnitev vseh želja. Kaj sta si zakonca ob tern zaželela, ju nisem vpraša- la, saj se potem menda že- Ije ne izpolnijo, prepričana pa sem, da bosta nadaljeva- la z vsakodnevnim jutranjim skupnim „kofetkanjem", ki jima je prišlo v navado in se mu vsak dan znova prepusti- ta, kot sta povedala v pogo- voru. Verjetno jo bosta mah- nila še tudi kam v hribe, saj sta to počela že tudi doslej, nikakor pa ne bosta izpusti- la niti vsakoletnega dopusta v čudoviti Dalmaciji na oto- ku Hvaru. Zlatoporočenec je pripomnil, da pa je mogoče le nastopil čas, ko bosta od- potovala na zlate medene tedne, saj si takrat, ko sta se poročila, tega nista mogla predstavljati niti v sanjah, tako bi jo pa le presenetil in jo za spremembo odpeljal na letovanje v toplice. Tone se je rodil v Brezi- ni, Anica na Bučerci, ven- dar sta kot otroka živela v Brezini, kjer se poznata že od osnovnošolskih dni. Tone se je rodil 1937, v družini so bili trije otroci, Anica je leto mlajša in je imela še šest bratov in sestra. Med voj- no so bili Tonetovi preselje- ni v Nemčijo, Anicin oče pa je bil rudar in so ostali v do- movini. Tone je dve leti služil vojaški rok v jugoslovanski vojski. Nato sta se pobliže spozna- la in preskoäla je tista iskra, ki je danila življenje novemu bitju, tako sta sklenila, da se poročita. Poroka je bila 21. julija 1956 in ker zanjo ni- sta imela denarja, sta si po- ročna prstana sposodila. Čez nekaj let sta si sicer kupila svoja, saj se je življenje po letu 1960 vseeno spremeni- lo na bolje. Tone je bil zapo- slen in pričela sta varčevati ter po trinajstih letih zakona graditi hišo. Ponosna sta na svojo hčerko Brigito in sina Borisa, ki sta ju osrečila s tremi vnukinja- mi in enim vnukom, peti rod pa že nosi pravnukinja. Prva v živečem družinskem dre- vesu pa je še vitalna in do- brosrčna Tonetova mama, ki šteje 86 let in je bila med povabljenimi na sinovem praznovanju tako visokega jubileja. Vsi skupaj pa živijo v Brezini, kjer so si drug ob drugem sezidali hiše. Z nasmehom sta povedala, da sta se v skupnem življe- nju tudi po malern pričkala, da ni bilo v zakonu dolgočas- no, vendar sta se vedno po- botala, stopila skupaj ter si naredila tako lepo, ka- kor mora vsak dan biti. Dodala sta, da so se vča- sih med sabo bolj druži- li, saj imajo sestre vino- grade, ročno so kopali, se srečevali ob vseh prazni- kih že od martinovega da- lje, če so bili pa navadni večeri, pa so kartali, spi- li kakšen kozarček vina, ho- dili so tudi „kožuhat" koru- zo in bilo je zelo lepo. Da so sedaj drugačni časi, sta si prikimavala, je čas gleda- nja televizije, manj časa je za srečevanje, vendar jima je kljub temu lepo. Uživa- ta zasluženo „penzijo", sta srečna ob vnukih, trudita se pomagati otrokom in vesela sta, da sta zdrava. Anica pokaže prstan in pri- pomni, da imata oba novega in da sta prstana čisto pra- va in njuna. Tone pa doda, naj ostane tako kot je, da ne bi bilo težav in bi še na- prej skupaj v miru koračila naslednjemu desetletju na- proti. Anica uživa v vrtnarje- nju in oskrbuje celotno dru- žino s svojimi pridelki z vrta, on pa goji prašiče in obde- luje hčerkin vinograd v Pir- šenbregu, ki mu je neke vr- ste strast in obenem tudi konjiček. Da je zlata poroka v družini tradicija, sta dokazala že To- netova stara starša Hervolo- va, ki sta jo praznovala leta 1968. Marija Katčič Mirtič Tone Valenčak, njegova mati Terezija in žena Anica B-50% NA SONCNA OCALA BREZPLAČNI OKULISTICNI PREGLEDI 041 699 385 I judskči Optika Glasmaliiv Stnsok Drj.in s.p. Cusln pivih borcev 20c B2ri0 Rn>«ce Slovonijii www • J\ . rcrai»! BREŽICE li.'l: • '386 /¦199 31 31 [ m.'til' !nfo@(]!;]'.m;ih'M (.um www cjlasmnher com Zvezda zaključila športne vikende BRESTANICA - Finale letošnjih Poletnih športnih vikendov, turnir Zvezda, se je v soboto, 19.8., ponovno odvijal na igriščih ŠRC Bazen Brestanica. Pomerilo se je najboljših osem ekip z letošnjih štirih kvalifikacijskih turnirjev. Konč- ni zmagovalci w malem nogometu so Slabiči iz Sevnice, Udi- ne iz Krškega so bile tretje. V košarki je zmagala ekipa Me- sarija Jeler iz Krškega, drugi je bil LD Inženiring iz Brežic, tretje pa Tržišče. V odbojki na mivki za ženske je zmagala ekipa Magro MZG iz Grosuplja, Posavk ni bilo med najbolj- šimi. V odbojki na mivki za moške je zmagala ekipa Lima iz Šoštanja, Sikla iz Brestanice pa je bila tretja. Na petih prireditvah se je letošnjih Poletnih športnih vi- kendov udeležilo čez 1300 rekreativnih športnikov, ki jim je organizator, Mladinska športna zveza Posavja, podeli nagradni sklad preko dva milijona tolarjev. Zaključno pri- reditev je zaznamoval tudi bogat družabno-zabavni del z nagradnimi igrami za obiskQvalce, paintball ligo, tekmova- njem v metanju na koš s centra igrišča in zabijanju, nasto- pi TD Sokol iz Brežic in plesne skupine S'N'H iz Sevnice, v ekshibicijski tekmi v malem nogometu pa sta se ekipi občin- skega sveta Krško in Ženskega nogometnega kluba Krka raz- šli brez zmagovalca. Sledila je še večerna zabava na Baze- nu Brestanica s Sašo Pipičem. OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA HORMANN garažna in tndustnjska vrata 1 Pooblaščeni zastopnik: Robert Lajkovič s.p. [ Veliki Pod I og1 a I 8273 Leskovec I Tel.: 07/ 49 77 090 ( Gsm: 041/766 345 OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA L.' ORhAL^ SCHWARZKOPF Y-^o L0NDA FRIZERSKI k ATELJE I ox TRAJNtD Graü.E:NJ.a— Nudimo vam nasvet zavašnajboljšlfegled, kajtl zadovoljna stranka In to vat, Ei pri na» nikoll ni odvei. Dei. cas. PON ¦ PET od 7-WtKKKKKKKKKm od 7. do 14, ure OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA TMS BREŽICE d.o.o. 8ERVI8, TROOVINA, HIDRAVLIKA - izdelava hidravličnih cevi - prodaja in servis motornih kosilnic, žag in škropilnic Gotovinski popusti, ^ možnost nakupa z BAN-KRgfigpm ^^^i^^^^^ <^^^#" I '.F'V^^^^T^^^^T^Tn^^^l Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 OBVESTILA, PISMA 23 PISMA BRALCEV SPOROČILO BRALCEM Uredništvo si po Zakonu o medijih (Ur.t.35/2001) pridržuje pravico do objave alt neobjave, krajšanja, povzemanja all delnega objavtjanja nenaročenth prispevkov v skladu z uredniško politiko in prostorskimi moznostmi. Izjerna so odgovori in popravki objavljenih informacij, kl bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevkl mo- rajo biti opremljeni s polnim imenom in nastovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, društev...). KOP Brežice ne zagotavlja kvalitetne dobave vode, zaračunava jo pa KOP Brežice je upravljalec vodovoda tudi v Pavlovi vasi 64, 8255 Pišece, kjer stanujemo. Dobavni tlak vode v naši hiši znaša pribl. 8 barov, kar je bistveno preveč, zato odpirajo varnostni ventili na bojlerju in centralni, uničujejo se pipe, puščajo tesnila,... Zato sem letos že dvakrat opozoril odgo- vorne na KOP-u (junija in avgusta), naj nam zagotovijo prime- ren tlak vode. Dvakrat so prišli pogledat, naredili pa niso nič, temveč dejali naj si problem sami rešujemo. Naj omenim, da redno plačujemo porabo in dobavo vode, zato se mi zdi njihov ignorantski in neodgovoren odnos pov- sem nesprejemljiv. Zato se obračam na vas in prosim, da to objavite v medijih. Mogoče boste s tern kaj pripomogli k rešitvi tega in podobnih problemov ter izboljšali odnos KOP-a Brežice do vseh, ki poš- teno plačujemo njihove usluge. Ivan Sušin Vabilo k sodelovanju Posavski obzornik spremlja dogajanje v vseh treh posavskih občinah, zato vabimo krajevne skupnosti, društva, klube in druge organizacije, da nas obveščajo o svojih prireditvah na elektronski naslov: obzornik@volja.net ali na poštni naslov: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 KRŠKO kerjt ihrijepje prelepo, wm«e»jüsi»Lm (vstop prost) GUDMUŠKAPMDSTMA Hanriditmttt mnii wvmuiamii (pod aoinim mebom) D'Palinka foštapiBavmoi «-«^ _ M. OHek Apericm KMICEBT mMKBunmtn itNSIT ajmmm* rwwmf pre4mtfaja7NSlf Paurtball o o HrwH* Mh f flBM EÜm Ngg § ®" Sß QbzorniK ¦L. "zpotT" OBVESTILO Obveščamo vas, da bo v občini Krško potekala izgradnja kanalizacijskega omrežja, in sicer na relaciji Drnovo - Brege - Žadovinek - Krško in bo zaradi tega v času izgradnje delno oviran promet na širšem območju lokalnih cest in javnih poti v Občini Kr- ško. Podjetje PRIMORJE d.d. iz Ajdovščine, nosilec investicije in podjetje KOSTAK d.d. iz Krškega, izvajalec del, obveš- čata, da bo promet v območju delovišč potekal izmenič- no enosmemo. Udeležence v cestnem prometu naproša- mo, da upoštevajo spremenjeno prometno signalizacijo in navodila izvajalca del. Promet bo oviran v času od 16. avgusta 2006 do pred- vidoma 30. oktobra 2006. Udeležence v prometu prosimo za razumevanje. www.kostah.sl primorje Kostak O B Č I N A Brežice No podlagi doloäla 3. Ciena Odloka o priznanjih Občine Brežice (Ur. list RS, St. 53/96) in 3. člena Poslovnika o delu komisije v postopku podeljevanja priznanj z dne 05.09.1996, RAZPISUJE OKTOBRSKE NAGRADE IN PRIZNANJA OBČINE BREŽICE ZA LETO 2006 1. Oktobrska nagrada Občine Brežice se daje za posebne uspe- he in dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in na drugih področjih ustvarjalnosti in dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in na- predek občine Brežice. 2. Priznanje občine Brežice se podeljuje posameznikom ali pra- vnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela. 3. Predloge lahko posredujejo občani, župan, krajevne skupno- sti, podjetja, druge organizacije ter društva, najkasneje do 15. septembra 2006. 4. Predloge je treba podati v pisni obliki na naslednji nastov: »Ko- misija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta občine Breži- ce, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice - »Priznanja občine Brežice« 5. Predlog naj vsebuje: • podatke o predlagatelju, podatke o kandidatu oz. o predlagani pravni osebi, • kratek življenjepis kandidata, • vrsto nagrade oz. priznanja, • natančna obrazložitev in utemeljitev predloga. Predlogov, ki bodo prispeli do tern roku, komisija ne bo upošte- vala. 6. Kriterija za podelitev: • ' če gre za enkraten dosežek je pomembna odmevnost dosežka v slovenskem in mednarodnem prostoru, • če gre za življenjsko delo pa pomen njegovega dela za gospodarski ali družbeni razvoj občine Brežice. 7. Podelitev oktobrskih nagrad in priznanj občine Brežice za leto 2006 bo ob prazniku občine Brežice. Številka: 094-2/2006 Datum: 28.06.2006 Komisija za mandatna vprasanja, volitve in imenovanja Obcinskeya sveta obäne Breiice Uspešno podjetje v razvoju redno ali honorarno zaposli deset (10) ambicioznih sodelavcev, ki imajo željo po napredovanju! Program lastnega izobraževanja! r i i I Za več informacij pokličite natel.:041 313 424, Blaž /\| POSAVSKI iy T QbzorniK POSAVSKI OBZORNIK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 www. posavje. i nf o, obzornik@volja.net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršni urednik Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izha- ja od 15. 12. 1997 za po- dročje občin Krško, Breži- ce in Sevnica. Rok za rezer- vacijo oglasnega prostora v naslednji številki je 30. av- gust. Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in pri- logah odgovarjajo njihovi uredniki. Tisk Delo - Tiskarsko središče, Ljubljana Naklada 24.000 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 7. September 2006. NEVIODVNVM KAM V POSAVJU? Prireditve med 24. avgustom in 7. septembrom Četrtek, 24.8. - ob 19.00, odprtje razstave 8. KreArt-a, ob 20.30, koncert Be- neških fantov in nastop humorista Marjana Robleka - AAatevža, grad Sevnica Petek, 25.8. - ob 16.00, srečanje veteranov Gasilske zveze Brežice, v Pišecah ¦ ob 21.00, 9. KreArt: koncert Brine s skupino, kulturni dorn na Razborju - ob 21.30, koncert skupine KUT GAS, park pri MC Brežice Sobota, 26.8. - ob 10.30, 3. srečanje upokojencev pokrajine Posavje: kultur- ni program in družabno srečanje z ansamblom Franca Ocvirka, parkirni prostor pri pošti v Sevnici - ob 16.00, koncert Zapojte z nami: Fantje artiški, Fantje z vasi, Kranjski furmani, Šmarjetke, Ljudske pevke Žejno, Zarja, Bode- če neže in Trebeški drotarji, Banova domačija vArtičah - ob 20.00, prireditev Folklora brez meja: folklorne skupine DKD Svoboda Senovo, KUD Oštrc Rude pri Samoboru in Körmend (Madžarska), grad Rajhenburg Brestanica - ob 20.00, 9. KreArt: koncert Fake orchestra in gost Ivan Volarič Feo, Tončkov dorn na Lisci Nedelja, 27.8. - ob 10.00, skok na Lisco - kolesarska dirka za 6 starostnih katego- rij, z Glavnega trga v Sevnici Sreda, 30.8. - ob 19.00, Poletni glasbeni večeri v parku: Hamlet express, park v starem Krškem Četrtek, 31.8. - ob 20.00, prireditev ob peti obletnici Lekos galerije Ana Sevhica Petek, 1.9. - ob 20.00, Oreng Fešta: gledališka predstava na prostem "Na- svidenje nad zvezdami" in nastop skupine D'Palinka, v Kostanj- ku pri Zdolah Sobota, 2.9. - ob 10.00, srečanje članov Društva gluhih in naglušnih Posavje, na Turistični kmetiji Vrtovšek v Velikem Kamnu pri Koprivnici - ob 14.00, slovesnost ob 100-letnici kapelice Luške matere Božje in predstavitev knjige Jožeta Packa Spomini živijo, pred kapeli- co v Matem Mraševem - ob 19.00, Oreng Fešta: koncert skupin Firefly, Mamento Mori, Sunshine Trip, Spill of ink, Aperion in Orlek, v Kostanjku pri Zdo- lah Sreda, 6.9. - ob 19.00, Poletni glasbeni večeri v parku: Big band Krško, park v starem Krškem LJÜDSKA Ü1WERZA KRŠKO učimo se za žiuljenje Usotavljate, da vam srednješolska izobrazba ne zadostuje veil Želite nadaljevati študij v domačem kraju? V šolskem letu 2006/2007 vabimo k vpisu v DODIPLOMSKA VISOKOŠOLSKA BOLONJSKA ŠTUDUSKA PROGRAMA JAVNA UPRAVA, Fakultete za upravo Lj. in VISOKA POSLOVNA SOLA, Ekonomske fakultete Ljubljana Po končanem programu se lahko neposredno vpišete na magistrski študijl Ljudska univerza Kriko Dalmatfnova 8 www.lukrsko.sf 07/488 11 75 Fl ZADNJA STRAN Posavski obzornik - leto X, številka 16-17, četrtek, 24. 8. 2006 V Pišecah je spet zaklopotal klopotec PODGORJE PRI PIŠECAH - Na praznični torek je bilo na kmetiji Grmovškovih prav posebno vzdušje, saj so člani Društva vinogradnikov Pišece po starem običaju v njihov vinograd postavili klopotec. Vreme je svoj mrki obraz razjasnilo in pot proti pišeč- kim gričem na driavni praz- nik Marijinega vnebovzet- ja je bila tako prijetna, da sem pomislila, da tisti prego- vor, ko velika maša za „suk- njo" vpraša, vendarle- še ne bo vsaj nekaj časa držal. Na kmetiji Grmovšek gospo- darita Branko in Slavica, ki Obdelujeta deset hektarjev svoje zemlje in 30 najemne. Rodili so se jima trije otroci, dva že študirata, najmlajši obiskuje OŠ v Pišecah. Kmeti- ja je bila v prejšnjem stolet- ju štirikrat prodana, zadnja sta jo kupila starša in go- spodar Branko upa, da se bo kmetovanje preneslo na otro- ke. Sam je imel veliko vese- Ije do obdelovanja zemlje, zato se je odločil, da ostane doma. V hlevu imajo devet glav goveje živine in 14 ple- menskih svinj za vzrejo odoj- kov. S ponosom pa pokaže na credo 31 konj, za katero je prejel že številna priznanja. Odločil se je za vzrejo klav- nih žrebet, saj ima tudi ple- menskega žrebca, zato pripu- ste opravi kar v svoji čredi. Živali so v letni reji tudi čez zimo, kar pomeni, da so ves čas na prostem. Seveda jim je v mrazu potrebno dati za- vetje in jih hraniti, saj tedaj paša ni mogoča. Obdelujejo tudi vinograd z 2000 trtami mešanih sort ter prodajajo vino. 5 tem nimajo posebnih težav, res pa je, da ga nekaj tudi „šenkajo", je v pogovoru povedal Grmovšek ter dodal, da želi adaptirati gospodarsko poslopje, nare- diti degustacijsko klet in po- sebno uto za morebitne obis- kovalce. V gozdičku za hišo je pričel odkopavati zapušče- no jamo t.i. repnico, ki so jo včasih uporabljali za spravi- lo kmetijskih pridelkov, sam pa jo želi preurediti za druge namene. Pogled po dvorišču, ki je skrbno urejen, pomir- ja, saj se na njem sprehajajo tako „turški" petelin in koko- ši, pegatke ter celo pavi. Prav zato pridejo v tako idi- ličnem okolju bolj do izraza tudi različne misli in prego- yori, ki jih kmetje pri svo- jih opravilih upoštevajo, ob tem pogledujejo tudi, kakš- ¦na je luna, kam se pomika- jo oblaki ter podobno. Mogo- če bo obveljal tudi naslednji rek: »če je o Velikem šmarnu lepo, dosti grozdja bo«. Kmalu je zadonela „frajto- narica", ki jo je raztegoval Slavko Koprivc, in dvoriš- če se je napolnilo s približ- no štiridesetimi vinogradniki in ostalimi obiskovalci, ki so pričakovali, da obudijo tra- dicijo postavljanja klopotca. Člani Društva vinogradnikov Pišece so se na lanskolet- ni skupščini namreč dogovo- rili, da bodo stari običaj po- stavljanja klopotcev obnovili in tako so ga postavili v Blat- nem. Skozi naslednja leta bodo zaokrožili v vse vasi v KS Pišece, tako bo prišla nasled- nje leto za postavitev klopot- ca na vrsto Dednja vas. Društvo, ki ga vodi Ivan Še- ler, deluje sedmo leto, vanj je vključenih 78 članov. Sku- paj imajo približno 150 ha vi- nogradov. Največ gojijo la- škega rizlinga, nato modre frankinje ter avtohtono so- rto rumeni plavec, nekateri Ijubiteljski vinogradniki pa so si zase ter za svoje prija- telje posadili nekaj renskega rizlinga, rumenega muškata ali sauvignona. Ko se prične- jo grozdne jagode mehčati in barvati, je potrebno grozdje zavarovati pred ptiči, kot so vrabci, škorci, kosi, celo vra- ne, ki ga radi jedo. Od ne- kdaj je veljalo, da je to ne- kako od svetega Lovrenca dalje, ki goduje 10. avgusta. Pesem harmonike se je vila ob ponujenem domačem „kratkem" in obhodu vin- ske kleti še s polnimi kozar- ci vina, kjer je bil klopotec spravljen ter so ga po poseb- nem obredu prinesli na sve- tlo. Predsednik Ivan Seier je vse prisotne pozdravil in jim orisal pomen postavljanja ta- kega klopotca, nato je spre- vod razpoloženih ljudi krenil v hrib za hišo, razprostrl se je razgled in po nekaj sto me- trih je bilo ob vinogradu opa- ziti tudi hram. Gospodar Gr- movšek je poskrbel za ogenj in ravno prav sočno koruzo, ki so si jo lahko sami spekli ter seveda pojedli, na jasi pa so se mirno pasle krave in konji. S pesmijo in prepevanjem je zadonel še „horuk" in vrte- ča se petmetrska naprava s kladivci je kot vetrnica uje- la rahel veter ter zaklopotala zbrani druščini, ki se je kma- lu zatem pomaknila nazaj v dolino, kjer jo je čakala „vi- nogradniška malica". Med po- menkovanji so obujali spomi- ne na lanskoletno ekskurzijo, ko so obiskali Vina Köper. Le- tos nameravajo oditi na Go- ričko, veselijo se prenove ob- jekta, kjer bodo dobili nove prostore še z drugimi društvi, saj z vsemi v krajevni skup- nosti radi sodelujejo. Imajo celo željo, da v bodoče sku- paj z njimi pripravijo kakšna predavanja, piknike in tudi izlete ali ekskurzije. Marija Kalčič Mirtič Branko Grmovšek Ivan Šeler Klopotec bo klopotal do terezijevega -15. oktobra Nadaljevanje iz Posavskega obzornika št. 15/27.7.2006 1111 let Brestanica ¦ Krško 6.Sava, reka povezo valka Brestanice in Krškega, njeni bro- dovi in mostovi Ob najdaljši slovenski reki - Savi (220 km) je bila nekdaj narav- na pot za selitev ljudstev, v nje- nem zaledju so se najprej nase- Ijevala. Reka je že zgodaj služila prevozu ljudi in tovorov s splavi, čolni, ladjami in brodovi. Na ob- močju današnje krške občine je plovba po njej potekala že v času Rimljanov, z velikim pristaniščem v Neviodunumu (na Drnovem), zlasti pomembna pa je postala spet v tridesetih letih 18. stoletja, s pristanišči v Rajhenburgu, Krškem in na Vidmu. 895 -^r5 2006 r*nica -* Njena pot, Foto Rozman, Brežice, 2000 (iz arhiva Valvasorjeve knjižnice Krško) Raziskujemo: 1. Življenje prebivalcev občine Krško z reko Savo: - pričevanja (spomini) - slikovno gradivo Večplastno raziskavo je že opravil geograf in zgodovinar, Krčan Živko Šebek, ki pripravlja tudi publikacijo Krško - zgodovina življenja z reko Savo (je v tisku) Raziskal je: a) Savsko plovbo od Rimljanov do prvih let po 2. svetovni vojni s čolni, ladjami, splavi in brodovi b) Pristanišča v Krškem, na Vidmu in v Rajhen- burgu (Brestanici) c) Urejanje savske struge med Rajhenburgom in Brežicami d) Druge z reko poveza- ne dejavnosti: ribolov, mlinarstvo, nabiranje premoga, rekreacijo in vodne športe e) Načrtovanje rečnih elektrarn Ko Sava grozi... 1.11.1990, Foto Potočnik, Krsko (iz arhiva Valvasorjeve knjižnice Krško)__________ Opravičilo! Družini Balon z Drenovca na Bizeljskem se iskreno opravi- čujemo za napako, ki jo je naredil avtoričin tiskarski škrat pod družinsko sliko ob prispevku, objavljenem v PO 27. ju- Uja t.l. Pravilnoje: Družina Balonovih: Mihaela, Alešssvo- jim zvedavim Juretom in Lidija; manjka še Bojana, dipl. politologinja in mas. za mednarodne odnose, ki sije za živ- Ijenje izbrala Beograd. Grandrock Sevnica 2006 Da se je sevniška grajska rock pravljica odvijala samo en večer je bila kriva viš- ja sila. Zaradi celodnevnega dežja je organizator (Mladinski svet Občine Sevni- ca in Studentski klub Sevnica) odpovedal petkov del festivala. Močan sobotni popoldanski naliv pa je bil kriv, da so bill obiskovalci drugega večera prikrajša- ni za razstavo Sto legendamih Mladininih naslovnic. A kljub temu - v hladni av- gustovski noči je srednjeveški grad zaživel ob glasbi skupin Ad libitum, Žurdov, The lift, Kafka in Tide, prav veličastna pa je v grajskem ambientu sijala kult- na skupina Laibach. Laibach Enej iz zasedbe The Lift I MotoristiMC Fi restarters Slovenia.______ Tekst: T. Grabrijan Foto: Dejan Mijovic, Gregor Borošak in \ Tanja Grabrijan