ANDREJ BLATNIK LJUBLJANA Andrej Blatnik, escritor, traductor y editor, nació en Ljubljana en 1963. Es uno de los narradores más destacados de «la joven prosa eslovena» o «la generación de los sesenta», términos con los que actualmente los críticos y teóricos literarios se refieren a los autores nacidos en la década de los sesenta. Escribe relatos breves, novelas y ensayos. Sus obras más conocidas son Los ramilletes para Adán se están marchitando (Sopki za Adama venijo, 1983, relato breve), La,s antorchas y las lágrimas (Plamenice in solze, 1987, novela), La,s biografías de los anónimos (Biografije brezimenih, 1989, relato breve), Cambios de piel (Menjave koz, 1990, relatos breves), El tao del amor (Tao ljubezni, 1990, novela), La, ley del deseo (Zakon Zelje, 2001, relatos breves). A continuación siguen dos relatos: Ainda bem (Se dobro), traducido al portugués, que pertenece a la última colección de relatos breves La, ley del deseo, y Rai traducido al español del libro Cambios de piel. SEDOBRO Hvala za melodijo, SD. Ko se moski vme z dela domov prej kot ponavadi, najde fono v postelji. S svojim najboljsim prijateljem, seveda. Sta sepa krepko lotila zadeve! Kaj naj naredim? Kaj se pocenja, ee se ti takole zgodi? ju vprasa, povsem nepripravljen. Seveda, takoj mu pride na misel, v omari pod srajcami skriva v obnoseno majico zavito nekakfoo pistolo. Ko je sla vojska na jug, se je dalo te reci ugodno kupiti, pa si je sklenil narediti nekaj zaloge za hudo silo, kot vsi, ki so prisli zraven. Onadva, eememo stisnjena pod z neznimi rozicami pokrito rjuho, nic ne receta. Tudi on ne pozna odgovora. Zakaj mora biti sodobno zivljenje tako zapleteno? premislja. Vzame pistolo iz ornare, kar tako, da bi hilo jasno, s cimje treba racunati, ce se mu mimo zakona zalezes pod skupno odejo. Zena pravi, ne zganjaj cirkusa, saj ne bos, saj si ne upas, saj nisi tak dedec. A da ne? sprasuje moski, a da ne? Prijatelj ga jemlje bolj resno, moski ve, da lise na njegovem obrazu niso samo od poletne vrocine. A da ne, kriCi moski, ki mu prijateljev strah daje prepotrebno odlocnost, a da ne? Trdno prime pistolo in jo rine pod brado zdaj prijatelju, zdaj sebi. Potne srage, ki tecejo prijatelju po obrazu, kapljajo na pistolo, in moskemu to sploh ni vsec, polofaj pre- more vse manj dostojanstva. Zato premika pistolo izpod njegove brade pod svojo in nazaj vse hitreje. No, zdaj pa povej, katerega imas raje, katerega naj poCim, vpije na fono. Ona mu se dvakrat rece, da v resnici ni tak dedec, kot se zdaj dela; vsakic mu rece bolj poti- ho, potero pa pricne prositi, naj spravi pistolo. Da bo drugaee klicala policijo. 5 Kar klici jo, kar poklici policijo! ji pravi moski. Se preden bos odloZila, bomo vsi mrtvi, ko pa bodo prisli taplavi, bo pa tudi bajta Ze zgorela. Tega ne misli resno, le grozi, da bi bilo malo cirkusa, da bi ju bilo groza in da bi si povmil zaupanje vase. Le kaj pocenjajo ljudje, ko se jim to zgodi? se znova vprasa. Razumljivo, nihce prav rad ne pripoveduje o tak8nih reeeh. Kakorkoli fo, nasilje se mu zdi neprimemo, po naravi je bolj mima dufa, poleg tega pa ga, videl je, kljub vsemu enako kot vselej v kuhinji caka kosi- lo, lepo zapecen piScanec v pecici ga opominja, da njegova fonska ni tako slaba, kot trenutno kafo. Prisegel bi lahko, da se je tisti hudic sam sprozil, nekje na pol poti med njegovim in prijateljevim vratom, krogla pa naravnost v televizor. Stra8no poci, potem je vse cisto tiho. Niti fona ne vresCi, kot bi bilo pricakovati, vsi vlecejo na usesa, kaj sebo zdaj zgodi- lo, kdo bo prvi pobutal po vratih. Nic. Se naprej trda tisina. Kot da nihee ni sliSal. Potem fona tiho rece: no, sem fo mislila, da se bova koncno spoznala s sosedi, in se na ves glas zasmeje. Prijatelj se zacne ozirati naokoli in moski ve, zakaj nelagodno menea, rece mu, naj se le oblece, kaj ce bo vendar prisla policija, policajev res ne more pricakati takole z nago ritjo, z fono bosta fo kdaj drugic dokoncala. Prijatelj pokima, priene vleci hlace nase, moskega vprasa, ce sploh ve, kako se trese. Pa se nemara res, pomisli moski, saj ne bi tak zadel niti sebe, tudi ce bi hotel, in sploh, kaj bom s pistolo, to ni zame. In jo skrbno zavije nazaj v majico, vendar jo polozi predse na mizo, da bi bilo se zmeraj jasno, kdo gospoduje polofaju. Usta ima osusena, cutí, da bi mu prislo prav kako pivo, stopi v kuhinjo, do hladilnika, a tam ni vec pijace. Moski vprafa fono, kam za vragaje izginila vsa njegova zaloga. Prijatelj pohrkne in rece, naj mu odpusti, dan je bil pac vroc, kaj se more, sicer pa, saj ga moski pozna in ve, da pri pijaci pa res tezko neha, ko enkrat zaene. Da se oddolzi, rece, prav rad povabi eez cesto na pozirek. Zena rece, da bi sla tudi ona, in tako gredo vsi trije in spijejo rundo, pa se eno. Ko ga ze kar nekaj popijejo in je eas za zaklepanje in jim natakarica fo vleee stole spod riti, moski rece prijatelju: no, vzemi mojo fono s sabo in oprosti mi, da sem vaju prestraSil, oprosti mi mojo sebicnost, zelim vama sreCo V skupnem zivljenju, Ce pa bosta imela kaj denarja prevec, mi bosta kupila nov televizor, in vse je urejeno. Zaveda se, da govori nekam solzavo, a kaj zato, si misli, to prihaja od srca. In prijatelj mu reee: ne, odpelji jo domov, saj je tvoja, se prej pa me udari. Ja, udari me, zlomi mi nos in mi povej, da sem baraba. Cepa to ni dovolj, saj ves, kje stanujem, najbd tudi moja ne drzi nog skupaj vse dopoldneve. In fona rece, se preden prijatelj dobro konca in se utegne naplesti pravi moski pogovor: ne pretepajta se zaradi mene, nisem vaju vredna, najbd bi morala pod vlak ali kaj takega, ampak zivljenje ima tudi lepe trenutke, ne bi jih hotela zamuditi, sem jih Ze prevec, saj razumeta, saj ... No, saj razumeta. Res, reee moski, pravzaprav imamo doma se piscanca V peCici, tako rec se hitro pogreje, ali ne bi sli spet k nam, cel dan nisem nic jedel. Jaz tudi ne, mu pritrdita oba, in tako izprosijo se rundo za na pot in gredo na piscanca. Me torej ne bos pretepel? spra8uje prijatelj, ko obirajo zadnje koscice, ko jih mecejo cez ramo na erepinje, ko se ostri robovi prijetno meheajo in ko postaja moskemu pogled na razdrobljeno frelo televizorja vse bolj 6 domacen. Moski odmahuje z roko; je sploh vredno omenjati? Prijatelja sva, ali nisva? Potem hi sepa odpeljal domov, rece prijatelj, je Ze vec kot pozno, moja fona ho zaskrhljena, zanesljiv clovek sem, prihajam oh uri. Tako pijan ne smes za volan, mu zabiea moski, pri naju bos prespal, zivljenje je predragoceno, ne gre se igrati. Prav, rece prijatelj, prav, kam naj lefom? No, ne razumi me narohe, nic slahega nisem mislil, se takoj popravi. Moski molci, gleda fono. Tudi ona molci. Koliko casa pa pravzaprav tale rec fo traja? vprasa moski. Zena se zmeraj molci. Saj noces vedeti, kajne da ne? koncno rece. Saj ves, zivljenje je v resnici nekaksna opereta. Kaj hi se pretvarjali, vsi se trudimo, da ne hi minilo, se preden hi sploh opazili. Da hi nekako ... No, saj ves: nekako. Ne razumem, rece prijatelj, kaj vendar govorita, se vidva vselej tako pogovarjata? Oprostita, zelo sem zaspan, hom kar tule lefal. In se polozi na kavc v dnevni sohi in takoj priene smrcati. Zena, rece moski, tvoj piscanec je vse holjsi, ampak: sem res zasluzil? Poglej ga, se cevljev ni sezul. In s takim te najdem. Oprosti, rece fona, tvoj prijatelj je, ti si ga pripel- jal k hiSi, ti hi moral hiti holj izhircen. Jaz fal nimam veliko prilofoosti, da hi spoznavala moske. Moje zivljenje, ves, ni ravno taksno, kot sem pricakovala. In kaj naj, naj ga na skrivaj prejocem? Saj ves, vsak si pomaga po svoje. In, oprosti mi, tudi jaz sem malo utrujena, hil je naporen dan. Kaj ce hi sla spat? Jutri moras spet V sluZbo, ne pozahi. In tako gresta v spalnico, ulezeta se in se kot vsak vecer primeta za roke. Moski gleda rjuhe in pravi: te rozice mi niso vsec, to hova pa z necim zamenjala. Zena zamrm- ra nekaj nerazlocnega, pohofa ga po roki in takoj zaspi, utrujena od dneva, moski pa se dolgo gleda pod strop, cuti v ustih slankasti okus zapecene piscancje kofo in premisljuje, ali ni morda prevec placa! za pistolo in ali hi morda nasel koga, ki hijo vzel v zameno za soliden televizor. Jutri, premislja, jutri mora vprasati prijatelja, ali ne pozna koga, ki hi se zanimal za menjavo. Saj morajo hiti ljudje, ki jim taka rec pride prav, casi so vendar vse holj nezanesljivi. Se dohro, da je tisti tam spodaj, ki smrci na kavcu in se cevljev ni sezul, njegov prijatelj, premislja, ko ga polni spanec. Kakega drugega hi morda res ustrelil, in potem hi hilo vse vecje od njegove volje, potem ne hi hilo poti nazaj. Se dohro. (Andrej Blatnik, Zakon zelje, Beletrina, Ljuhljana, 2001) 7 AINDABEM Obrigado pela melodia, SD. Quando o homem volta do trabalho antes do que é habitual, encontra a sua mulher na cama com outro. Com o seu melhor amigo, evidentemente. Pois tomaram o assunto muito bem! O que posso fazer? Que é o que se faz quando ocorre isso? pergunta-lhes, sem estar preparado. Em seguida passa pela sua mente: no armário, debaixo das camisas, urna pistola está escondida numa camiseta velha. Quando o exército saiu ao sul, foi pos- sível comprar a bom prec;o essas r.oisas, e decidiu fazer reservas para os maus tempos, como todos os que tiveram a possibilidade de faze-lo. Aqueles dois, abrac;ados tristemente debaixo do lenc;ol coberto de diminutas flores, nao dizem nada. Também ele nao conhece a resposta. Porque a vida moderna deve ser tao complicada? pensa. Tira a pistola do armário, só para que fique claro com que deves con- tar, se assim, fora da lei, te instalas debaixo da coberta comum. A mulher diz, nao fac;a escandalo, nao o fará, voce nao se atreve, voce nao é tao macho. Nao? pergunta o homem, que nao? O amigo toma-o mais em sério, o homem sabe que as manchas na sua cara nao sao só do calor do verao. Que nao! grita o homem encorajado como medo do amigo, que nao? Sujeita a pistola firmemente empurrando-a debaixo do queixo ora do amigo ora do seu. O sudor que corre pela cara do amigo goteja sobre a pistola, e o homem nao gosta disso nao, a situac;ao tem cada vez menos dignidade. Por isso move a pistola do queixo do amigo ao seu e assim sucessivamente cada vez mais depressa. Bem, diz qual dos dois queres mais, a qual dos dois disparo, grita a mulher. Ela diz-lhe ainda duas vezes que ele nao é tao macho como faz acreditar, cada vez mais baixo, entao comec;a a rogar que guarde a pistola. Se nao, vai chamar a polícia. Chama a polícia, chama-la! diz -lhe o homem. Antes de que voce colgar, todos estaremos mortos, e quando chegarem os azuis também a casa vai arder. Nao pensa em sério, só ameac;a, para fazer um pouco de escandalo, para que eles sintam terror e para que ele voltea ter confianc;a em sim mesmo. O que faz a gente quando lhe acontece isto? pregunta-se de novo. E compreensível que ninguém fala com agrado destas coisas. De todas as formas a violencia nao lhe parece adequada, ele é um espíritu tranquilo, e além disso, ele viu, que o almoc;o o espera na cozinha, como sempre, um frango bem frito no fogao lembra-lhe que a sua mulher nao é tao ruim como poderia pensar neste momento. Poderia jurar que aquele diabo disparou-se sozinho, no meio caminho entre o seu pescoc;o e o pescoc;o do seu amigo, e a bala foi a parar diretamente no televisor. Um estrépito terrível e depois silencio total. Nem a mulher grita como era de esperar, todos esquadrinham para ver o que vai suceder, quem vai vire bater na porta. Nada. Segue o silencio profundo. Como se ninguém tivesse ouvido. E depois diz a mulher em voz baixa: eu pensei que finalmente a gente ia conhecer os nossos vizinhos, e ri fortemente. O amigo comec;a a olhar ao redor e o homem sabe porque o amigo titubea desconfortávelmente, diz-lhe que se ponha a roupa, e se vem a 8 polícia, nao pode receber aos polícias assim, como cu desnudo, ja terminarao logo com a mulher. O amigo assente com a cabes;:a, comes;:a a enfiar as cals;:as, pergunta ao homem se sabe como está tremendo. Parece que sim, pensa o homem, assim nao acertaría nem a se mesmo se quisesse, e que fas;:o eu com a pistola, isso nao é para mim. Envolve-a cuida- dosamente na camiseta, porém coloca-a na mesa