87. štev. PavšaSni franKo v državi SHS. ¥ Uiibilšni) v torek 19. aprila 1921, Posamezna Štev. 1 K. Leto V. lsha;a rasen KesJefj in prssntUcv vsak eJ a w eb 10. urt dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiekanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pr-obči, Rokopise se ne vrača, Oglasi: Prostor 1 mm X 65 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri__ycčjem naročilu popust. OEesIBo lusesEov. socUeSno - tiemokratilna stranke. Telefonska st. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, *a ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravnlštvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. Učiteljska tiskarna. Svetozar Prifofeevic — minister notranjih zadev. LDU Zagreb, 18. apr. »Jutarnji list« javlja iz Beograda, da bo postal notranji minister Svetozar Pri-bičevič, minister za prosveto pa Ljuba Davidovič. Ustavotvorna skup- V V * scma. Važna izjava komunističuega voditelja. LDU Beograd. 18. apr. Današnjo sejo konstituante je otvofil predsednik dr. Ribar ob devetih in pol. Ko so bile vse formalnosti končane, je povzel besedo poslanec Fehiin Kur-begovič, ki je govoril v imenu muslimanskega kluba. Spominjal je, kako je Avstro-Ogrska takrat, ko je zasedla Bosno, delovala na to, da bi muslimanom odvzela čim več političnih pravic. Muslimani so se v svoji borbi opirali na svojo versko-pro-svetno avtonomijo, kar so storili tudi bratje Srbi. Avstrija je imela mnogo sredstev, s katerimi je poskušala razdvojiti Muslimane in Srbe. V prvi vrsti se je v ta namen posluževala jezika, nato pa vere in agrarne reforme. »Prišla je svetovna vojna In sedaj smo svobodni; je rekel poslanec, ki je govoril nato o narodnem ujedinjenju in notranji ureditvi države. Poudarjal je. da je na vsak način treba sporazuma, ki bo ojače-.Val ustavo. Današnja ureditev države temelji na širokih samoupravah, i «javil je, da bodo muslimani glasovali za ustavo. Za njim je govoril komunist dr. Sima Markovič, ki je rekel, da je Ua naša država natanko po stopinjah Francije. Podal je zgodovino našega ujedinjenja in rekel, da noben del našega naroda ni bil pripravljen za to j ujedinjenje. Ujedinjenie je doprinesla j roška revolucija in ne samo ententa. Kljub temu pa je ideja narodnega ■ u*edmjenja danes dalje od naroda, ne-; R0 je r!1!? r«zpadu Avstro-Ogrske monaniije, Mnogo krivde za to za-uene tudi napačno politiko zadnjih dve.! let. Kritiziral je delo vlade in ustavni načrt, nakar se je seja konSa-Ja. Naslednja seja je bila popoldne. * Hude in ostre besede padajo v konstituanti. Ne od strani pouličnih agitatorjev, ampak od voditeljev resnih in velikih strank, s katerimi je treba računati. Pred malo dnevi je govoril dr. Korošec, ki je očitno izjavil, da se širi ' v prečanskih krajih in tudi v Slove-' niji srbofobstvo. Tega prej ni bilo v Sloveniji, ampak ravne nasprotno je bilo: v Sloveniji je vladalo za Srbijo , naravnost goreče navdušenje, tako da so nam Hrvatje naše držanje na-: prani Srbom večkrat šteli v zlo. Da f'je prišlo tako daleč, da govori dr. Ko-^rošc-c celo o srbofobstvu pri nas, to | mora imeti svoje vzroke. Včeraj je govoril komunist dr. Markovič. Ta je zopet konštatiral, da je ideja ujedinjenja danes dalje od naroda nego je bila ob razpadu monarhije. On pa ni samo konštatiral ledanjega stanja, ainpak ie navedel Judi vzrok zato: Današnje nerazpo-^oženje naroda proti ujedinjenju je privila napačna politika zadnjih «veh iet Iheti irnaši notran?? politiki je potre- tcif: . °Jer^it preokret. če hočemo re- •-«, i Ta preokret se bliža. To : nas tolaži. škimi in gospodarskimi odredbami, ki naj se ukrenejo takoj po 1. maju, čim sestavi reparaeijsa komisija protokol, v katerem bodo našteti prestopki Nemčije zoper njene obveznosti. Med temi odredbami, ki so ukrenjene v sporazumu z vsemi zaveznik}. se nahaja tudi vojaška zasedba ruhrskega ozemlja In njegovo gospodarsko izkoriščanje v prid re-paraciiskega konta. Da se to ozemlje zasede, bo potreben vpoklic letnika 1919. ki je bil šele pred kratkim demobiliziran, morda tudi vpoklic letnika 1918. Maršal Foch je predložil poročilo o vojnih enotah, ki bi jih bilo treba postaviti, da se zajamči izvedba nasilnih odredb, ki so jih sklenili zavezniki. NEMŠKI PROTIPREDLOGI. Pariz, 18. aprila. sMatln« poroča, da bodo nemški predlog) obsegali nastopno točke: 1. Ustanovitev nemško-franeoske Industrijske zveze, ki bi bila tako sestavijo* na, da bi bil dobiček omejen do skrajne mere. 2. Najetje mednarodnega posojila na podlagi pripomoči Amerike In sprejetja ameriških zahtev. 3. Ustanovitev medna-: rodnega nadzorovalnega odseka, v katerem bi imeli sedež In glas zastopniki antantnih strokovnih organizacij, kakor tudi nemških in nevtralnih delavskih zvez. ODPOR NEMŠKIH KOMUNISTOVI m Franclja, FR4NCOSKE NAMERE. LDU Pariz. 16. apr. »Temps« pri-Pbčuje nastopno poročilo o razgovorili, ki so se včeraj vršili v »Palais Ei.v^op«. Včerajšnja pogajanja v ‘®^i-nienj.Daiaši._S!i_se_bavila z voia-. Ija »Ruhrzeitung«, pozivlje okrožni odbor, komunistične stranke ves po-, renski in vestfalski proletariat, naj začne novo revolucionarno ofenzivo. ČEŠKO STALIŠČE. — ČEHI »ZA SEDAJ« ODKLANJAJO SODELOVANJE S FRANCOZI. LDU Rim, 18. apr. V parlamentarni komisiji za zunanje posle je izjavil minister dr. Beneš. da za sedaj ne more reči. ali bo Češkoslovaška sodeloval pri sankcijah proti Nemčiji ali ne. LDU Praga, 18. apr. Minister za narodno brambo Hussar, ki se nahaja na inšpekcijskem potovanju s šefom generalnega štaba Mittelhauser-jem, je prišel v Heb in izjavil dopisniku lista. »Prager Presse«, da so brez podlage vse vesti o tem, da bi bilo njegovo potovanje v zvezi s pripravami Češkoslovaške za sodelovanje pri sankcijah proli Nemčiji. ITALIJA DVOMI. Nauen, 18. aprila. Turinski list »Stampa«, ki ima dobre zveze zGio-littijem, piše. da bi se moglo razpravljati o tem, ali ima Francija po mirovni pogodbi pravico, da zasede na-daljna nemška ozemlja. Ključ za razumevanje sedanjega stanja je strah Francije, ki noče dovoliti, da bi Nemčija okrevala in jo hoče gospodarsko vojaško in politično uničiti. RUMUNIJA SE JE UKLONILA. LDU Bukarešta, 18. apr. Ministrski svet je sklenil, predložiti zakon, ki predvideva 50 odstotno oddajo na nemški uvoz. TUDI JUGOSLAVIJA SE JE UKLONILA. Frahcozje zahtevajo kot eno izmed »sankcij«, t. j. izmed jamstev, da bodo Nemci odškodnino plačali, pobiranje 50 odstotkov od vrednosti nemškega izvoza na carinarnicah zvenih di žav. Našo iinančiio ministrstvo je takoj izdalo tozadevno posodilo uiedbo. Liedba o plačevanju robe, katera se izvaža iz Nemčije v našo kraljevino ima sledeča določila: 1. Uvozniki nemške robe polagali bodo carinarnici 50 odstotkov od vrednosti uvožene robe. Carinamična priznanica oprošča uvoznika proti nemškemu prodajalcu. 2. Izmena pod točko 1. vporabljala sc bo na vsako blago, producirano aii fabricirano v Nemčiji, če vsebuje nad 50 odstotkov nemškega materijah ali dela. 3. _ Minister financ. Je .pooblaščen, da da- je v interesu trgovine izjeme tega pravila. 4. Minister financ podpiše potrebne podrobnosti o tej uredbi. 5. Naredba stopi v veljavo z dnevom objave v »Služb. Ncvinah«. Po tej uredbi pridejo kazenske sankcije antante proti Nemčiji tudi pri nas v veljavo. GOSPODARSKI POMEN UREDBE O SANKCIJ411 ZA JUGOSLAVIJO. O tej zadevi je govoril znani naš prijatelj Herman Wendel v Frankfurtu ob Meni: »14. tm. je imela Zveza nemških gospodarskih interesentov v inozemstvu zborovanje v tukajšnji trgovski zbornici.” Zborovanja so se udeležili odlični industrijski krogi. Največ zanimanja je vzbudil referat Hermana Weudela, ki je re-feriral o gospodarskih odnošajih med Jugoslavijo in Nemčijo. Wendel je izvajal med drugim, da se more tvorba velike jugoslovenske države primerjati le ustanovitvi nemške države 1. 1871. Politični edinosti v Jugoslaviji bo neobhodno sledila tudi gospodarska. Ker je industrija v ju-goslovenskih pokrajinah le malo razvita, sme Nemčija veliko upati od te nove države. Vojna, ki je v Jugoslaviji povzročila pomanjkanje vseh zalog, je napravila deželo zrelo za eksport, če tudi je mlada Jugoslavija I pitalizem, ki se razvija, pod takim nadzorstvom, ne nasprotuje idejam komunizma. zapisana antanti, ki se tru-I.DU Nauen. 18. aprila. Kakor jav-^ dj^a jo pridobi tudi gospodarsko, ^rtdar zahteva Jugoslavija vzpostavitev'trgovskih odnošajev z Nemčijo j§J*6ospodarski odnošaii z antanto so že radi stanja valute problematični. Jugoslavija se je .e pod pritiskom antante pridružila sankcijam. Interesi države pa so v popolnoma drugi smeri. — Sinočnji »Slovenski Narod« pa piše: »Naš import iz Nemčije bo močno prizadet, dasi se čuje, da so Nemci vrgli mnogo blaga v Avstrijo. Na vsak način pa bo treba čuvati tiste naše interesente, ki so kupili blago v Nemčiji, predno so vedeli o tej odredbi antante. Trgovski shod v Mariboru je storil o tem že svoje sklepe. Sedaj pa naj še kdo reče, da nismo »samostojna« država! Veleražen Ljenlnov govor. Moskva, 18. apr. V govoru, ki ga je imel I.jenin na komunističnem zborovanju, je med drugim izvajal nastopno: Izprememba politike na-pram kmetom pomeni, da se je tudi položaj kmetov izpremcnll. Svoboda trgovine bo imela za posledico razvoj državnega kapitalizma. V današnjem gospodarskem življenju Rusije razlikujemo pet različnih sistemov: 1 patriarhalični sistem, pri katerem dela kmet samo zase; 2. blagovno gospodarstvo v malem.- kjer se vrši prodaja neposredno na trgu; 3. kapitalistično gospodar.; 4. drž. kapitalizem in 5. socljalizem. Ti sistemi so v veljavi eden poleg drugega. Veleindustrija je nadaljeval Ljenin,- sc še ni vzpostavila, ker dobivajo socializirane tvomice samo del onega, kar bi morale dobiti. Opustošenja dežele, pomanjkanje goriva in sirovin ter skrajno slabe razmere v prometu imajo za posledico, da obstojajo mala podjetja še nadalje izven socializacijo. V takih razmerah pomenja državni kapitalizem udruženje malih’ podjetij. Svobodna trgovina povzroča seveda pomnožitev kapitalizma, kar pa se more preprečiti. Toda ta kapitalizem ne pomenja za nas ogro-ženja, ker dosežemo s tem pomnožile v produktov, in to je za nas potrebno. Tako pridemo do državnega kapitalizma, ki se ga nam ni treba bati, ker bomo določili, v kakšni meri se sme razvijati. Ta kapitalzem bo pod nadzorstvom države. Ako bo država delavcev vzela v svoje roke tvornice, podjetja in železnice, se tetra kapitalizma ne bomo več.bali. Kft- Velikanska važnost tega Leninovega govora obstoji v tem ker v njem obravnava komunistični vodja prvič obširnejše agrarni problem, ki je za Rusijo — in tudi za obstoj komunistične vlade v Rusiji — temeljnega pomena. O stvari sami izprego-vorimo še v daljšem članku. Dogodki na bližnjem vzhodu. Pariz, 18. aprila. Londonski listi priobčujejo vest iz Carigrada, po kateri so kemalisti začeli zopet s prodiranjem in so prišli že 3 km do Is-mida. Na prošnjo ameriške pomožne družbe so obljubili Turki, kakor tudi Grki, da mesta ne bodo obstreljevali, ker je pribežalo vanj mnogo žensk in otrok. LDU. Atene, 17. aprila. (Radio Grič.) V parlamentu se je v soboto končala debata o izjavi vlade. Guna-ris je naglašal, da misli vlada, da še ni prišel čas za razpravo o predlogih, stavljenih v Londonu, kakor tudi o pogojih in razmerah, ki so dovedle do sedanjega stanja. Toda treba je misliti na to, da se nahaja Grška v položaju, iz katerega bo treba kmalu izvajati pozitivne in taktično določene posledice. Vlada je izročila rešitev sedanjega problema junaškim vojakom, ki se bore v Mali Aziji za uresničenje narodnih pravic. Vlada je zbrala vso narodno silo, da bi tembolj zavarovala interese skupne in nedeljive domovine. LDU. Atene. 17. aprila. Vlada je dovolila Venizelosovim častnikom, ki so svoječasno pobegnili v Carigrad, da morejo ponovno vstopiti v vojsko. Izključeni so samo oni, ki so zakrivili nepolitične delikte. LDU. Atene, 17. aprila. Namestnik šefa generalnega štaba je došel v Smirno ter je izjavil dopisnikom listov. da presoja popolnoma optimistično položaj. Prepričan je, da bo končno Grška zmagala. LDU. Atene/17. aprila. List »Hes-perini« piše, da se grško javno mnenje že dalje časa vprašuje, ali naj se dela še nadalje razlika med obema turškima vladama, potem ko sta se dogovorila Teviik paša in Bekir Sa-j mi bej. Obstoje tudi še drugi znaki o zvezah med Carigradom in Angoro. Nerazumljivo je, da se morajo Grki boriti v Mali Aziji, dočim se nahaja glavno mesto Turške tako blizu. LDU. Atene, 17. aprila. »Athe-naiki« doznava iz Carigrada, da je vest o predstoječi blokadi Dardanel po grškem brodovju Iznenadila ta-rnošnje turške kroge. Prvo preiskovanje ladij se vrši v skladu z odredbami mednarodnega pomorskega zakona. , Na bližnjem vzhodu v Mali Aziji, divja svetovna vojna dalje. Med Grki in Turki se bije srdit boj. Turčija v svetovni vojni ni razpadla. V Carigradu stoluje še vedno turški sultan kot vrhovni verski glavar muslimanov, toda on je brez moči. Antanta je vzela Turčiji bogate in obširne pokrajine, ostala pa je Turkom še Mala Azija. V malo-azijskih bregovih so organizirali Turki nov boj proti antanti in .njenim zaveznikom. Zvezali so se z • boljševiško Rusijo. Ta zveza in pa 'vojni uspehi Turkov so primorali zapadno-evropske velevlasti, da so se le-te začele pogajati s turško uporno vlado v Angori in ta je dosegla znatne koncesije. Te koncesije pa gredo na škodo Grkom, ki so dobili po mirovni pogodbi velike dele Male Azije. Orkom | ni preostalo drugega, kakor da začno I vojsko in kralj Konštantin jo je zač Vojska poteka za Grke nesrečno. ".Ker pa sumi antanta, da bi utegnili Bolgari kot najbližj grški sosedje gr-» ško nesrečo izkoristiti, zato so začel! izvestnl krogi zopet rovariti v Bel-gradu. Grški porazi torej tudi za našo državo niso brez pomena in bo treba dogodke na bližnjem vzhodu zašle« dovatj z vso pazljivostjo. Agrarna reforma in ministrstvo pravde. Prejeli smo in priobčujemo: Pri zadnji debati o »Obznani« Je dobila vlada od vseh meščanskih strank sijajno zaupnico. Človek, ki ne pozna koruptnih razmer v naši državi, bi mislil, da sede na ministrskih stolčkih v naši državi res sami veleumi nad vse sposobni državniki in vso znanost obsegajoči strokovnjaki. Človek bi misiil, da so tem ministrom zmote, neumnosti, hudo-* bije in druge take lastnosti povsem tuje. Da pa temu ni tako, naj navedem par slučajev o odličnem delo* vanju našega vseumnega ministra pravde, ki jasne kažejo, kako raz-, umevanje kaže ta bistra glava za agrarno reformo. Imovina neprijateljskih državljanov. h katerim spadajo tudi Ogrl, se bo likvidirala. Likvidirale se bodo vse premičnino in nepremičnine In tako tudi vsa agrarno^reformna veleposestva teh državljanov. Izkupiček pri likvidaciji bo šel v naš repa-racijski fond. S to likvidacijo, katere izkupiček gre itak na račun voj-•ne odškodnine, si bo pridobila drža«, va mogočen vir dohodkov. Ravno na ta' vir dohodkov bi morala država posebno paziti, ker druga vojna: odškodnina je itak več ali manj pro-« blematična. Med drugim kakor se ce-i ni. se bodo likvidirala tudi vsa ona agrarno-reformna veleposestva, ki pripadajo sovražnim inozemcem. Ravno pri teh veleposestvih pa likvidacija ne bo lahka in kratka, ker je pri tem treba paziti na pravilno izvedbo agrarne reforme, zraven tega bo pa treba imeti še obzir na razne narodnogospodarske pojav p. Vsled tega je treba v prehodni dobi zasigurati na teh veleposestvih red-« no in racijonelno gospodarstvo zve-t zano s pravilno izvedbo agrarne re^ forme. Skupno za vsa ta velepo-. sestva je bil imenovan za sekvestra agrarni direktor, za vsak posamezen slučaj je pa minister pravde imeno* val še pomočnika, ki naj bi pač najbolje vodil gospodarstvo na posameznem veleposestvu do končne li-i kvidacije. Sedaj se pa prične opereta, kate-* ro si je zamislil naš minister pravde. Pri imenovanju teh pomočnikov člo^ vek ne ve. ali je minister pravde z zdravim razumom imenoval te ljudi, ali pa se je privoščil naravnost kla* sičen operetni dovtip. Na nekem veleposestvu na Sta* jerskem je imenoval za pomočnika' starega izkušenega odlikovanega — pa ne mislite morda kakega poljem dolskega ali gospodarskega strokov* njaka — ampak nekega ruskega ge-i nerala z imenom Kozovko. Mogoče, da je bil ta general v nekdanjih časih sam lastnik kakega veleposestva na Ruskem in da bi bil v splošnem zmožen upravljati kako veleposestvo neglede na to, da je splošno znana neka čudna semilnost nekdanjih! cesarskih in carskih višjih častnikov, Je pa vendar jasno, da star reakcijo« naren človek ne more aktivno sode-f lovatl pri izvedbi tako važne socijaK ne reforme kot je ravno agrarna. Če bi bil satno ta prvi slučaj bi si mislili, da je to res samo slučai. Toda čudo glej, pride tudi drugi slučaj. * Na nekem veleposestvu v Prekmurju je bil imenovan za pomočnika čudovft strokovnjak, talent svoji 1, j vrste, hrvaški literat — boliem Wle-j sner, kateri nima niti ppjtua ojsakem i gospcudastvu spioJi. r’ Stran 2. M A P R E J. Stev. 87. In ker sledi vedno udarec za idarcem, pride zopet imenovanje bega pomočnika za neko drugo veleposestvo v Prekmurju. Pa giej ga t^raga, tu je imel minister pravde srečno roko. Za pomočnika je imenoval moža reelnega nositelja trdih modernih socijalnih misli, moža, gospodarskega strokovnjaka — poeta — lirika — z imenom Krklec. kateri nas spominja na Murgerjevo Boheme. In tako bo naš vsevedni minister oravde likvidiral veleposestva ne-prijateljskih nizozemcev in izvrševal izvedbo agrarne reforme na eni strani z vojaškimi povelji ruskih carskih generalov, na drugi strani z gromovitimi pamfleti mladega literata in na tretji strani z liričnimi strunami mladega idealnega liričnega pesnika. In ker imenovanja za druga veleposestva še niso izvršena, se bo zgodilo, da bomo imeli v Sloveniji na veleposestvih neprijatelj-sUh državljanov kmalu pravcate va-rijeteje in da bodo državni dohodki večji, naj minister pravde z nared&o določi vstopnino za ogledovanje teh varijetetnih veleposestev. Ce bi mu pa slučajno primanjkoval kak pomočnik še za kako posestvo, mu pa svetujemo, da naj si ogleda še ljubljanski prater v Tivoliju, da si osvoji tam kako prhnemo strokovnjaško moč. Ker je pa baje naš kmet ravno pri izvedbi agrarne reforme precej realnega mišljenja ne bo on razumel niti povelj generala niti pisateljevanja literata še manj ga pa bodo ganile lirične pesmice poeta. Vse vrste teh umetnikov mu ne bodo mogle vcepiti spoštovanja in ljubezni do svoje nove domovine. Spoznal bo koruptnost današnjega režima in v njegovi glavi se bodo rodile vse druge misli kakor pa so se rodile ministru pravde pri imenovanju svojih pomočnikov. Zaslužni lovorjev venec niših ab-derltskih ministrov pa se je povečal zopet za eno lavoriko Manjšinsko poročilo socialističnih in republikanskih elanov ustavnega odbora. V torek je ustavni odbor zaključil svile delo in izvoljeni poročevalec dr. Lazar Markovič izdelal svoje poročilo, ki ga je večina odfcjra odobrila. Socialisti ln republikanci so se sporazumeli, da izdelajo skupno svoj minoritetni votum in na podlagi tega sta poslanca sodrug Etbin Kristan ta gospod OJjnovič predložila sledeče »Odvo-Jeno mšUlenje«: Ustavotvorri skupščinil V zvezi s poročilom, ki ga je v Imenu večine ustavnega odbora predložil poročevalec, Je podpisanima čast izjaviti, da ?e ne strinjata z načrtom ustave, kakršnega !e večina sprejela in predložila ustavotvor-ni sknpSčini, pa vladata zaradi tega svoje ločeno mnenje. Na tem mestu ne mislimo vlagati svojih protipredlogov, ker bo tj stvar naših klubov, ampak hočemo vsaj v glavnih potezah označiti 'razloge, zaradi katerih se ne moremo strinjati s poročilom Večine in z njenim ustavnim načrtom, • * 1, Poročilo gospoda dr. Lazarja Marko*-vfča prinaša precej izčrpen statističen pregled dela ustavnega odbora. Ne maramo se spuščati v kritiko tega dela, vendar bi pa radi naglasili eno dejstvo. Ustavotvorna ščina Te določila ustavnfemu odboru rok Štiridesetih dni, v katerem naj bi do-, vršil svoje delo in predložii svoje poročilo. Pozneje se je ta rok podaljšal do 5. aprila h'4 smo v odboru predlagali, da naj se zahteva od skupščine daljši rok, toda večina k odklonita to. Ali dogodki so pokazali, da bi bilo za delo odbora in za ustavo mnogo bolje, če bi se bil sprejel naš predlog, v katerem ni bilo nikakršnih obstruk-ciouističnih namenov, kar je sicer pokazalo tudi vse naše delo v odboru. Če bi bil ustavni odbor imel Se nekoliko dni na razpolago za svoje delo, de bi bilo treba zadnje dni delati v brezumni naglici, ln članki, o katerih se je razpravljalo pri kraju, bi bili lahko ostali predmet veliko bolj temeljitega študija, kakor se je zgodilo. — Prekratek čas je zakrivil, da je bila diskusija zadnje dni precej površna; večina ustavnega odbora se je sporazumevala na posebnih sejah, in nato se na sejah odbora argumenti opozicije niso Jemali več v poštev, ker so se člani večine bali, da se bo delo zaradi tega zavleklo In da ne bo o pravem času končano. Vsled tega so eeU deli ustavnega načrta izšli Iz odbora nepopolni, .kržljavi, v marsičem nejasni ln protislovni. Celo s stališča večine W bilo 1SST BunisJav Nušid: Rejenček. Preložil Cvetko Golar* (Dalie.) DEVETNAJSTA glava. Likarica Julijana In njena hči Elza. V tem gradiču, v katerem se je zgodilo toliko prijetnih in neprijetnih dogodkov, združenih z Nedeljkovo usodo, so bile do pred šestimi leti samo tri perice. Ali pred šestimi leti ie prišla neka Julijana, ki je sama sebe imenovala likarica Julijana. Najbrže ji to, ker si je vzela tako tehtno besedo za naslov, privabi zelo mnogo naročnikov, ker to vse iepše zveni, ako n. pr. gospa Savka vpraša gospo Mico: »Kdo pa vam, križ božji, pere perilo?« »I. Sara Jovančina.« »E, meni pa, veste, odgovori ponosno gospa Savka, »meni pere In lika tetka Julijana, likarica. Res je malo dražja, ali zato lepo opere; /poglejte ovratnike mojega moža, kot da ste jih ravno kupili v .trgovini.? zato neizogibno potrebno, da se opravijo nujni popravki v teh člankih. Tudi prazniki so ovirali delo, ker se je z njimi odboru za delo določeni čas še skrajšal in se po končani podrobui debati nj moglo izvršiti tretje čitanje odborovega elaborata, ki bi bilo tem bolj potrebno, ker se posamezni članki iz razumljivih praktičnih razlogov niso mogli obravnavati po vrsti in je načrt sedaj precej pisan in brez pravih zvez. •2, Socialistični kakor tudi repubiSeanski klub sta ustavnemu odboru predložila svoje načrte ustave. Nasprotje med tema to vladnim načrtom, ki ga je odborova večina sprejela za podlago specialne debate, Je tako veliko, da se na podlagi tega sprejetega načrta ni moglo priti do rezultatov, ki sta Jih podpisana želela. Kljub temu sta podpisana sodelovala v razpravi in poskušala doseči izpremembe, s katerimi bi se b!I načrt vsaj do gotove mere lahko popravil v smislu naiih opravičenih zahtev. Vpo-itevajoči parlamentarno načeto, da ima Večina pravico odločevati o vseh vprašanjih in da ji manjšina ne more vsiljevati svoje Volje, vendar nismo mogli iiozabiU tudi drugega parlamentarnega načela, po katerem ima manjSlna ne le prave©, ampak tudi dolžnost kritike in po k ter eni ie pri končnem sklepanju treba vpoštevati tudi argumente, ki jih je podala manjšina. Po naSem mnenju ni večina pojmjla značaja opozicije na ta način, ampak je smatrala opozicijo bolj za nekakšno nadlego kakor za sodelavko. Bilo je sicer nekoliko predlogov, ki so izšli iz uaše iniciative ki na katere se ]e večina nekoliko ozrla, toda sprejela jih Je tako obrezane, da ne izražajo tega, kar se je hotelo in kar bi se bilo moralo doseči. Iz vseh teh razlogov nam ni mogoče sprejeti načrta, predloženega od večine ustavnega odbora, ampak moramo vztrajati na stališčih, ki so bila izražena v naših načrtih. a, V »Splošnih uredbah* Izreka načrt večina, da Je naša država ustavna, parlamentarna bi dedna monarhija. Strinjmo se pač z ustavnim, kakor tudi s parlamentarnim načelom, toda nikakor ne z monarhijo, četudi je skušal gospod poročevalec uzra-biti besede enega naših govornikov, iztr» gane iz celote, In zaradi tega povsem neprimerne, da b! dokazale to, kar bi bil gospod poročevalec z njimi rad dokazal. — VJoma se, da smo nasprotniki temeljev se- Nazadnje ni potreba o tem obširno govoriti — ker se pisec tega romana zelo rad izogne razgovoru o tujem perilu — temveč glavno Je to, da je Nedeljko prišel k tej Julijani na stanovanje. Likarica Julijana ima samo po sebi razumljivo tudi svojo preteklost, iz katere ji je ostala osemnajstletna hčerka, a ta preteklost se je končala s tem, da so Julijano spodili iz Belgprada, vsled česar .se je odločila za likanje v tem mestecu. Njena hči Elza še nima svoje preteklosti, ali ima zato bodočnost in vsled te bodočnosti Elza ni šla z materjo na deželo, temveč je ostala v Belgradu. - Elza je bila malo ln ljubko dekletce s plavimi kitami in je nosila najprej od hiše do hiše tiste velike škatlje z ženskimi klobuki, a kmalu potem so začeli drugi k njej škatlje prinašati. To je bilo skoraj nato, ko se ji je prvikrat nasmehnil nek »go-spodin«. Ta »nek gospodin« se ji je potem drugič nasmehnil, in ona je to povedala svoji materi Julijani, ki takrat še ni bila likarica in ta je poiskala priložnost, da se. je gospgd iiidi njej nasmehnil. danjega Buržoaznega reda in da nam sama izprememba vladne obliko ne more zado-SčaU. Toda kadar se izdeluje ustava dežele, moramo energično zahtevati vse tiste pravice, ki so sposobne, da zajamčijo narodu svobodo, ln sicer politično prav tako, kakor gospodarsko ln socialno, tem bolj ker so te pravice v najtesnejši medsebojni zvezi. Politične moči v rokah naroda ne smatramo za cilj, ampak za nujno sredstvo, da sl more narod sam po svojem najboljšem spoznanju urediti svoje gospodarske in socialne razmere, na drugi strani pa mu mora garantirana socialna in gospodarska enako* pravnost, brez katere ni mogoča resnična politična svoboda. Socialna ln politična svoboda gredo rokd v roki. In zato mora-too, kadar se Izdeluje ustava za deželo, zahtevati popolno demokracijo. Iz česar logično Izhaja naša zahteva po republiki. Zato se ne moremo strinjati s člankom, ki določa monarhijo. Prav tako se ne moremo strinjati z naslovom države, kakor g« „ predlaga odborova večina, in sicer ne le zato ne, ker se tudi vanj zanaša naslov »kraljevina«, ampak tudi zato ne, ker se nam ime »kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev« lz teoretičnih, kakor tudi iz praktičnih razlogov ne zdi umestno. A .V drugem oddelku se pred vsem ne moremo strinjati z določbo o smrtni kazni, ker stojimo načeloma na stališču, da Je smrtna kazein ostanek barbarstva in da živi v njej 5e vedno napačna ideja, da naj se s kaznijo vrši maščevanje. Gospod poročevalec sicer poskuša napraviti vtisk, da so zakonodajcu prepuščene proste roke, da smrtno kazen lahko sprejme ali pa zavrže. Toda stvarno ni tako, ker predvideva članek 9, že v ustavi smrtno kazen za nekatere določene slučaje. Zlasij moramo M drugem oddelku nasprotovati tudi 12. članku, ki govori o verah. Vsa vprašanje, ki so v zvezd b tem problemom, bi se bila lahko na najenostavnejši način rešila, če bi se bila sprejela ločitev cericve od države. Podpisani ne vidijo nobenega razloga, zakaj da se ne bi bilo moglo sprejeti to načelo tudi za našo državo, Toda ne le, da načrt večine ni sprejel tega predloga, se delajo v načrtu večine še razlike med*»Sprejetimi in priznanimi« in nesprejetimi in nepriznanimi verami. Jasno je, da se to ne strinja s prvo točko tega članka, ki pravi, da Je svoboda vere In vesti zajamčena. Zakaj to jamstvo postaja zelo problematično, če se delajo pravne razlike. Tc je še potencirano s tem, da se predvidevajo za sprejete in priznane vere tudi bidžetarni izdatki in se s tem tildi materijalno naglasa razlika med državljani raznega mišljenja. Načrt večine ustavnega odbora dopušča tudi verski pouk v šolah, proti čemur, se moramo najodločneje Izreči, 13, članek priznava v svojem prvem odstavku svobodo tiska, bi )e seveda neizogiben pogoj vsakemu demokratičnemu in pravilnemu razvoju države. Toda v na-daJjnih odredbah se svoboda tiska omejuje do skrajne mere ln dela iluzorna. Zahtevati moramo tudi ne le odgovornost za nepravilna dejanja ministrov, sodnikov ki vojaških oseb, ampak tudi, da sodijo o krivicah službenega značaja redna sodišča kakor drugim uradnikom. Temeljna pravica združevanja, zborovanja in dogovarjanja je zelo stesnjena, In z besedami »v mejah zakona«, ki se tudi pozneje ponavljajo, kjer se govori o dr. žavljanskih pravicah, se sugerira zakonodajcu, da te meje še bolj stegnet namesto da Jih čim bolj odpravi, (Dalie Prih.) Proti nezakonitosti in policajdemokraciji. Govor posl. sodr. Etblna Kristana t debati o interpelaciji zaradi »Obznane« proti komunistični stranki, (Konec.) Prezgodovina »Obznane*. — Črne knjige. Toda, gospoda moja, kdove kako se Vendar ne čudim, da je prišla ta Obzuana — Obznana, s katero se tudi dosti vaših ljudi ne strinja, ljudi, ki so ugledni Sani v*. Jih strank, ki so bili nekdaj vaši voditelji. In ki se zgražajo, kadar slišijo, da bi utegnila radikalna stranka glasovati zanjo. (Medklici.) Lo vprašajte gospoda Pr o tičal Medklic: To ie različno miSilenle. Kristan: O, kadar govori Protič tako, Je to ie različno mišljenje; Če pa govorim na primer Jas .. Medklic: Tudi to je različno mišljeate. Kristan: Torej tudi je različno mišljenje! Zelo uljudni postajate . ., Toda dejal sem, gospodje, da ni bila stvar zame preveč presenetljiva, ko je prišla Obznana, zakaj duh, iz katerega se Je porodila, je vladal že prej v Jugoslaviji. Gospodje, čemu išče gospod minister Draškovič zglede v Švici in onkraj morja, ko ima v sami Jugoslaviji primer, kako so se teptale najosnovnejše pravice delavcev že davno preden je bila objavljena Obznana?, Lani v času žeezničarske stavke ie bilo več kakor 3599 železničarjev pome tanili na cesto, pa vendar ne boste mislili, da je res 3500 železničarjev le čakalo na to, da porušijo našo državo? Minister Velizar Jankovič: Korošec Je bil minister, pa ni pustil. Kristan: Bil Je Korošec, toda vi ste prišli za njim, pa no eden ni hotel popraviti, kar Jo bil zagrešil Korošec. Minilo je več kakor pol leta in še vedno je na tisoče železničarjev nedolžnih na cesti, le zaradi tega, ker so bili enostavno solidarni s sv-tjl-mi tovariši. Ko je bil štrajk končan, niso mogli ne !e dobiti mesta tam, kjer so bili služili prej, ampak izdale sc so črne knjige, tako da tudi pri drugih podjetjih niso mogli dobiti dela, ker Jih podjetniki niso smeli sprejemat na delo. Medklic: Prav Je bilo tako. Kristan: Prav Je bilo, mislite, tako; njim in njih družinam torej ni več treba Jesti? •. * Mo, gospodje, naposled ie prišla Obznana. (Medklici.) Gospodje, tnenS ni treba zar govarjati boljševikov. Kaj sem se jaz potegoval za sovjetski sistem ali sem se bojeval za ruske boljševike? Jaz govorim o tem, kar se je godilo v naši deželi. Minister dr. V, Jankovič: Povejte ka$ o naših boljševikih, Kristan: Za to se bo že gospod minister pobrigal. Maltretiranje in izgajanje delavcev ln njihovih družin. — Izrabljanje Obznane. Prišla Je naposled Obznana, nezakonita Ohznana. Ni pa bilo dovolj, gospodje, da se je z Obznano poteptalo demokratično tn parlamentarno načelo, da Je bila Obznana sama na sebi fcloraiba, ampak potem, ko ie bila izdana, se Je še ta Obznana posebej zlorabljala. Rečeno je bilo, da so komunisti tista nevarna družba, katere se mora država čuvati; toda vaši policisti so razumeli to stvar povsem drugače. Razumeli so jo tako«, da Je sedaj treba preganjati delavce sploh, da je treba razdreti njih organizacije, da lih je treba maltretirati na vseh koncih in krajih. Gospodje, to niso prazne besede, ampak ko som Jaz vložil svoje vpra šanje, Je imela vlada že materijal v rokah, ki smo JI ga bili predložili. Gospodje, lahko bi vam predložil cele' strani Imen ljudi, ki Potem je dobila Elza lepo stanovanje, lep klobuk in lepa krila in nehala biti malo in ljubko dekletce s plavimi kitami. A »nek gospod« je nehal biti neznan, ker je bil to gospod Sima Nedeljkovič, načelnik ministrstva. Tako se je stvar zelo lepo uravnala, in to mirno in tiho gnezdo postane pravi raj, v katerem je načelnik ministrstva predstavljal dobrosrčnega Adama, Elza Evo, ki je pojedla vse mogoče vrste jabolk, a Julijana kačo, ki bi tudi bila, da gospod načelnik ministrstva tega ni začutil in ukrenil, da so jo za neko malenkost spodili iz Belgrada. Elza je ostala sama v svetu brez materinske skrbi in njenega sveta ter se je podala popolnoma gospodu načelniku iti v teku šestih let se je tako navadila na njegove svete, da ga je začela smatrati kot očeta. Ta okolnost pa, ker je Elza začela^ gospoda načelnika smatrati za očeta, je njega tako razjezila, da jo je zapustil. Ravno ko je prišel Nedeljko v hišo likarice Julijane, je prišlo k skrbni materi tudi pismo od njene hčerke, v katerem ji sporoča to nesrečno novico, da je zapuščena in Batna uajjveUu Julijana se tako. raa-* jezi vsled te novice, da tako? natolče Nedeljka, ki njene hčerke Elze niti poznal ni. Po tem pismu se je razvil cel prepir med materjo in hčerjo. V prvem pismu poroča hčerka o dogodku; v drugem pismu preklinja gospoda načelnika, a v tretjem pismu poroča materi, da se gospod načelnik ženi. Mati svetuje hčeri v prvem pismu naj se potolaži; v drugem pismu’ji svetuje, naj piše gospodu načelniku in naj ga pokliče k sebi, a v tretjem pismu svetuje hčeri, naj se maščuje nad njim. Nato pismo odgovori hčerka, da se ž njo strinja in da se bo maščevala, ali vpraša mater za svčt, in mati ji odgovori, naj pride takoj Jz Belgrada k njej v dotično mestece; tu se bosta pomenili mati in hči toliko hitreje, ker ima mati Julijana ze načrt. In tako je prišel nekega dne voz, ki ga je z nestrpnostjo in solzami v očeh pričakovala likarica Julijana. Iz voza se pokaže Elza v popotni oblek s slamnikom na glavi. Skoči lahko kot srna v materin objem ln ta jo okopa s gVPilral solzami, so po nedolžnem trpeli, po nedolžnem tudi v smislu Obznane, ker niso niti bili komtfV nisti. Bili so slučaji v Titelu, kjer so policijski organi pobrali delavce enostavno od dela, jih mučili, z ženami vred stlačili v vagone in izganjali. Pr] tem niso jemali obzira niti na matere, ki so še le porodile, ta na novorojenčke. Podobno se je godilo V Somboru. Zgodilo se je, da so bili pošteni ljudje, včasi socialni demokratje, včasi ljudje, ki enostavno niso ugajali dotičnemu ptf-licijskemu uradniku, kratkomalo Izgnani Tako se je na primer v nekem slučaju zgodilo, da je moral veliki župan, ki je rodu kaleč, intervenirati, da se popravi tak gretij ki ga je bil zakrivil policijski uradnik, tudi radikalec, da se ne bi napravila vendaf preslaba antecedencija za radikalce za prU hodnje volitve. Predsednik dr. Ivan Ribar: Dovoljujem sl upozoriti vas, gospod poslanik, da vam kmalu poteče čas, E. Kristan: V Vrdniku se je zgodilo, da so celo maso rudarjev, ki bistveno niso za* grešili nič drugega, kakor da so imeli ns-koliko povsem materijalnih zahtev, ne la izgnali, ampak so z njimi tako ravnali, da se v civilizirani državi ne bi moglo verjet*. Stlačili so jih v vagone, v odprte vagrone' sredi najhujše zime, z ženami in otrok! vred, pa so jih vlačili tako nekoliko tednoVj preden so dospeli v Slovenijo. Gospodje* to se je vrSito na tak način, da niso pinote-« stirali le naši časopisi, ampak v vaše® glavnem demokratičnem organu, v »Slo« venskem Narodu* lahko čitates da ie id škandal, ki se ne more trpeti. Dovolite ml, gospodje, da Še enkrat naglasim, da ni bil to le posamezen slučajj ampak da je obstajal sistem. V Bosni sta bila dva slovenska uradnika, ki nista bil# komunista, ki najbrže n!sta imela niti pol« ma, kaj da Je komunizem, brez razloga od policije Izgnana; prodati morala pohištvo Jtt sta prišla ob vse, kar sta si tekom let prt* hranila. To je bilo mogoče le zato, ker Ja Imel policijski uradnik z Obznano pretvez« za tako postopanje ta Jih Je mogel preganjati kot komuniste, V Sloveniji so nam prepovedovali shode tudi v krajih, kjer niso bili komunisti dobili veliko več kot deset glasov pri zadnjih volitvah, pa se torej pač id moglo reči, da so to komun ističttf' shodi, tem manj, ker so biU sklicani od na< šlh organizacij; ali Obznana Je bila plaSSj ki Je tudi okrajnemu glavarju dr. Ipavici! služil, da Je lahko oviral shode8 ki mi niso bili všeč. Predsednik dr. Ribar: Gospod posla« nec, obvežčam Vas, da Vam le potekel časfe Kristan: Taloo) zaldjufifan. Ker mm vcm že predpis o govorniškem času, vam n« morem navesti toliko primerov, kolikor M sicer mogel. Toda verujte, da Imamo tolika materiala, da bi lahko izpolnili še nekolika interpelacij, ne le o sami ObznanI, ampakl še posebej o njeni zlorabi. In če Je stvat! taka, ne smete pričakovati od ljudi, ki 19* Ie v deželi napredka, ki žele, da bi hnett S! tej deželi evolucijo, ki hočejo, da vlada S! tej državi demokracija, da vam glasujejo! za Obznano, še povrh tako slabo utemelji* no, kakor Je storil danes gospod minister*’ (Burno ploskanje na levici.) G, Draškovič se želi učiti socljalizem. N V svojem zaključnem govoru, polemizirajoč s komunističnima govornikoma, se Je minister za notrande stvari obrnil do so« druga Kristana z vprašanjem, ali dovoUuj« socializem, da se kakšen podjetnik nam en o« ma minira. Zaradi tega vprašanja se je so* drug Kristan Se enkrat oglasil za besed« in je dejal: »Gospod minister Je mene dircktntf apostrofiral ta ml staivil vprašanje, na ka< tero po naravi stvari ni mogoče odgovok riti s kratkimi besedami. Toda če je gospod predsednik voljan postaviti enkrat traktat o socializmu na dnevni red, seut Nato gresta v hišo in se začneta pogovarjati na dolgo in široko o vsem, kar je bilo in o vsem, kar š$ pride. Dobra in skrbna mati je tako; svetovala hčeri: »Tu imam nekega otroka, dali so; ga mi v oskrbo, ali zanj se nikdo na briga. Jaz mislim, da bi ti vzela tega otroka in ga odnesla v BelgracU Tam pa ga odnesi k gospodu načel« niku in ga pusti pred vrati tale oj drugi dan po svatbi. Na listek pa za« piši, da je to otrok, ki si ga imela % njim] lepšega maščevanja mu ni. treba.« Elza je z velikim veseljem p°s1u‘* šala ta načrt, ker se bolje ne bi mo-s gla maščevati nad načelnikom. Na« črt je bil torej odobren, in sklenjeno; je bilo, da se Elza z Nedeljkom takoj drugi dan odpravi na pot. Ves čas, ko sta se mati in hči po« govarjali o maščevanju, je ležal Ne-, deljko v košari, polni umazanega; perila, in se je zadovoljno igral z ni-f kelnastim sesaičkom in tistimi kra-s guljčki, ki jih je dobil v spomin na lepe dni od gospoda Vase Gjuriča. kateremu je bilo za tistimi lepimi dnevi prav tako žal kakor Nedeljku, (Dalje Pjih,) 'jpripravljeil napraviti tudi gospodom ministrom predavanje o tein predmetu,« (Hrup-ha veselost.) Slovenski javnosti! Pri sobotni demonstraciji v Opernem 'gledališču so se godile s strani kr. policije iake stvari, da smatramo za svojo dolžnost poučiti vso slovensko Javnost o ravnanju Službujočih policijskih organov. Pribijemo sledeča dejstva: 1. Da je aretiranega tehnika S .unifor jmiranl stražnik ua vrvi vlekel skozi gledališke hodnike v gledališko pisarno. 2. Da so aretiramega geodeta M., filo-iZGia Z., V., hi tehnika S., uniformirani in ne* jnniformiran! policijski organi na hodnikh čuvali in pretepali. 3. Na slabotnega slušatelja filozofije P., Je navalilo 8 policijskih organov In najetih protidemonstrantov. P-ka le rešil iz nevarnosti telesne poškodbe tuj gospod (ne policijski organ), ki se je zgražal nad takim na Sinom aretacije, 4. Tehnka K. ]e medtem, ko ga Je im! Iformlrani stražnik držalt tolkel gledališki delavec s silo po glavi. Stražnik tega ni tcabranlL 5. Proti filozofu P., Id je na hodniku zagovarjal Je svoj akademski stan, fe pritekel Stražnik z golo sabljo in mu grozil z udar zaupanja iv delavske mase s tem, da razpL še nove volitve v moskovske sovjete, i-i To je korajža! H-. Španski proletariat v razkolu. Na so* cialističnem kongresu v Madridu se je desx ničarska večina z 8808 glasovi (levičarska manjšina 6025 glasov) Izjavila proti Moskvi. Posledica je razkol med oboma sekcijama M ustanovitev dveh novih strank — pravzaprav dveh tnalih novih strančic namesto prejšnje enotne, ki se je kolikortoliko lahko upirala vladnemu buržujskemu terorju. To se je zgodilo v času, ko so španske strokovne organizacije popolnoma na tleh, ko ti buržuji vsak dan ubijejo po pet ali deset delavcev, ko bi špansko socialistično delavstvo najbolj potrebovalo notranjega miru Pevci, pozor! Dne 24. aprila zaporno na novem pokopališču par žalostink v spomin lanskega leta na Zaloški cesti padlim žrtvam. Pevci »Svobode«, pridite danes ob pol 8. k vaji v Bel. ul. in privedite s seboj par pomožni hpevcev, po možnosti I. ten, in II. basov! Pridite zagotovo! sem. 6. Tehniku U stražnik In komisar nista dovolila itj v garderobo, oziroma mu Jo prinesti. Stražnik ga ie gnal kot zločinca brez Sukale, klobuka in dežnika v največjem dež. |u Iz gledališča na policijsko ravnateljstvo. 7- Ko je Jurista U. vlekel stražnik s su-rovo silo v gledališko pisarno, so gledališki delavci naskočili aretiranca in ga zmerjali Z najhujšimi psovkami, kakor »baraba«, »falot*!« Itd., ne da bi stražnik na poziv akademika storil svojo dolžnost. ®- Tehntka B- le neki protidemonstrant Sidaril po obrazu do krvi, ne da bi poleg sto. leči policijski organ to zabranil oziroma napadalca aretiral. Pričakujemo z gotovostjo od g. kr. po-licejskega ravnatelja, da uvede disciplinarno .preiskavo proti podrejenim organom, Id na način izpodkopljejo ugled policije. Na slovenski Javnosti pa Je, da Izreče .tvojo sodbo ln obsodbo, Aretirani akademiki. Politične vesti. E£ Pred občinskimi volitvami. Iz seje k*6*08 vla<*° 1 ^ne a®r^a 1.1. Mestni Dbčini ljubljanski se dovoli, da sl sme za popravo In razširjanje mestnih podjjetih, t. J. klavnice, elektrarne, 'plinarne, za tepopolnl-iev cestne električne železnice, a» ustanovitev mestne 1 edeme, za ureditev obrežij Ljubljanice, dali« za popraivo mestnih cest ln ulic ter trotoarjev, za tlakovanje Javnih trgov ki ulic In za izpopolnitev kanalizacije najeti posodilo do naj višjega zneska dvajset mHiiooov kron proti 50—701etni amortizaciji in proti najugodnejšemu obrestovanju. Skiep občinskega sveta ljubljanskega z Idne 15. februarja t L, da naj se počenši s 1, Januarjem 1921 pobira v okolišu mesta Ljubljana za 100% zvišana dosedanja gosta-fctoa. se n* potrdi. Dosedanja gostaščina — SoroTmet 88 d° k°nCa aprila 1922' 'T Sproimeta 6e organizacijska statuta za detCktiV0V in 23 varnostno h 36 predJožita X odobrenje ministrstvu notranjiii del, + Za naziv države »Jugoslavije«. Na zagrebški univerzi je bilo včeraj zborovanje Akademske omladine, na katerem se je zahtevalo, naj se naša država Imenuje JugO' BkvBa, ker voda troimenost države do plemenskih borb. V tem zmislu se Je odposlala predsedništvu konstituante tozadevna brzojavka. Po skupščini so se akademiki mirno razšli, + Volitve v Rusiji. Pri volitvah v moskovski sovjet je bilo prva dva dni tevojenih 389 komunistov, med njimi Ljenta in 44 ne-fctrankarj&v. t+ D’ Annunziu Je Izjavil, da ne sprejme nobene kandidature. — D’ Annunzlo le natfbrže prišel k pameti ln ve, da se mu nje govi načrti ne bodo uresničili, pa če bi prav Ves italijanski narod stal za njim, H- Norveški mornarji so prenehali z de. lom, ker so jim hoteli lastniki znižati plače, !— Vsa Norveška ie nekako veliko brodar. 6ko podjetje. Med državami, ki se bavijo s pomorskim prometom, zavzema eno prvih mest. To, kar je rudarska zveza za Anglijo le zveza pomorščakov za Norveško. Razumljivo je toro], da utegne imeU splošna stavka, ki jo proglasi ta zveza, za državo ^tastrofalne posledice. Ves uspeh pa Je ka^if” 0(1 so'idarnosti, ki jo bodo člani po-.j. ^ 2veznrh sklepov. »dpokllc '[Suds!(i Je s Posebnim dekretom - •* *»'■ 1- Iz Moskve so poslali strmečemu svetu pisemce: Sovražniki sovjetske vlade £ nova oznanjajo, da komunistična stran« a, vodilna stranka v Rusiji, ne uživa več Eaupauja, pri delavstvu in zlasti pni velikomestnem delavstvu. Sedaj pa hoče mo-ovski «;vTševahit odbor, pokazati svoje Dnevne vesti. Zadnja seja sedanjega občinskega sveta ljubljanskega. Včeraj ob 5, url popoldne Je bila zadnja Seja občinskega sveta ljub Uanskega, kateri je predsedoval podžupan dr. K. Triller. Na galeriji se Je zbralo večje število občinstva kakor druge Jcratl, pač vsled zanimanja, kako bo izgledala zadnja seja občinskega sveta pod dr. Tavčarjevim županovanjem, Župan dr. Iv. Tavčar seji ni prisostvoval vsled obolelosti. — Najpr&i le občitfški svet Izvolil za občinske volitve naslednje predsednike in člane volilnih odborov na vseh 14, voliščih v Ljubljani J. volilni okraj: obč. svetnik Fran Planinšek, 2. okraj: A. Bezenšek, 3. okraj: Fran Kav« &Č, 4. okraj: Makso Elsner:, 5. okraj: Fran Škulj, 6. okraj: Engelbart Franchetti, Z, okraj: dr, Fran Novak, 8. okraj: Raisto Pu-stoslemšek, 9. okraj: Anton Bcnčar, 10. okraj: Jakob Dimnik, 11. okraj: Simon Praprotnik, 12. okraj: Anton Lakosar, 13. okrjJ: Ludvik Jaklič, 14, okraj: Ivan Petrič, — Kot dani volilnih komisij so bili Izvoljeni: Aleksander Hudovern8c, Jernej Šerjak, JeraeJ Ložar, Ivan Mlinar, Ivan Kocmur, Ivan To-kan, Ivan Knez, dr. Juro AdleSič, Jak»b Bole, J, Jeglič, Josip Marinko, Val. Vončina, Jakob Kovač In Ig. Mihevc. Izvoljenih le bilo tudi 14 namestnikov. Nadalje je M odobren računski zaključek Kreditnega društva mestne hranilnice za upravno leto 1921. —. Odobreno je bilo zvišanje denarne zaloge Kreditnega društva mestne hranilnice od 10 na 20 milijonov krom, — UdruienJu jugo. slov. taženerjev ta arhitektov, ki bo imelo letos svoj kongres v Ljubljani in se ga bo udeležilo baje okrog 300 delegatov in gostov, je občinski svet dovolil 25.000 K pri-spevka za kongres. — Nižji mestni uslužbenci dobe nove službene obleke, za katere bo občina izdala 114.307 K In 7 pavša-listom zviša pavšal na 1200 K. — Društvo »Sokol« dobi v najem bivše dirkališče za dobo 10 let. — »Ljubljanskemu velesejmu« se odstopi za prireditev sejmske razstave mestni travnik »Pod turnom«, katerega Ima sedaj deloma v najemu S. K. »Slovan«. — Mestno parcelo ob vogalu Aleksandrove ceste ln Beethovnove ulice odkupi za 500 K kvadratni meter »Splošna prometna ban. ka«, ki bo pa morala na tem mestu v teku enega leta zidati moderno trinadstropao hišo. Projektirana Okrožna cesta ostane v razširjavi 20 metrov. — Občinski svet Je odobril načelo, da Mestni pogrebni zavod zgradi svojo lastno stavbo, v kateri bo nastanjen ves njegov obrat, ki je sedaj raz, tresen. — Občinski svet je odobri povišanje tarifov ljubljanskih komisijonarjev, katere tarife veljajo istočasno tudi za po-troščke. — Občinski svetovalec Kocmur Je stavil nato nujni predlog, da se izreče občinski svet ljubljanski proti strogi centralistični ustavi, ter za to, da se imenuj naša država »Jugoslavija* in ne »SHS«. Podžu-Pan Je ta predlog odklonil, češ ,(j8 naj sS svoje ur'ce greni s takimi politično barvanimi zadevami novi občinski svet.« — Na tj ie sodrug Kocmur vložil še Interpelacijo za zvišanje plač mestnhn pristavam. — Sejo ie zaključil s poslovUnim govorom podžupan dr. Triller, prikazujoč delovanje občinskega sveta od I. 1911 do letošnjega leta, posebno Sc za časa vojne, ko se je občina ponašala s svojo aprovizacijo in si je znala obvarovati občinsko avtonomijo. Omenil je tudi rrr* ,ŽUpanwanic dr- Iv. Tavčar, ja označivšl le-tega z besedami, da je dr * avčar imel pa£ nasprotnike, irtkakor pa ne sovražnikov. Seja se je končala z 2Ivlo- klicl In nazdravicaml na dolgoletnega ljub. ljanskega župana dr. Iv. Tavčarja. Prazne obljube. Komisija flnančueg* ministrstva je ir/Jeiala načrt naredbe za izenačenje plač in pokojnin državnih name-šJencev razen učiteljev in profesorjev. Na-redba se predloži ministrskemu svetu v odobritev. — Od nažrta do izvršitve ie dol-ga poti Ne So Se! PiSe oam čštatelj našega lista: Narodni socialci so zelo ponosni na de]-shro. da bodo v — Kočeviu imeli narodno- socialnesa Župana. Gospod Pesek sl je te dni mCl roke in pripovedoval tovarišem: »sedaj pa sedaj — najpoprej Kočevje, potem pa še Ljubljana, Moj jugoslovanski kreditni zavod bo sedaj dober, ker ga bodeta podpirala kočevska mestna sporkasa !n pa ljubljanska mestna«.,, Eden izmed njegovih mi je pripomnil: čas je, da si Peskov jugoslovanski kreditni zavod na noge pomaga, kajti ima take dolžnike kot je stranka Ne Se Se, bo slabo zanj. Pesek je iz jugoslj kred. zavoda posodil narodnim socialcem za zadnje volitve na podpis Juvana in tovarišev 340.000 K, ki še niso vrnjeni In bog ve, kedaj in kdo Jih bo vrnil. Koliko bo pa posodil sedaj za občinske, je pa še neznano?. — Priobčujemo gorenje. Ako je to res, potem je to čudna stvar. Strah pred konkurenco. Zveza grafičnih podjetij v naši kraljevini je pri finančnem in prosvetnem ministrstvu vlož‘‘a predstavko o stanju tiskarske industrije pri nas. Zveza zahteva, da se obremeni s carino uvoz v našem jeziku v inozemstvu tiskanih knjig ali pa da se s tiskarnami postopa kakor z izdajatelji knjig in da se tiskarne osvobodijo plačila carine za tiskarski materljal in papir, ker izdajatelje, ki so oproščeni carine na knjige, država favori, žira na škodo tiskarjev, — .Vlada jim bo seveda ugodila, Prodajalcem žganja v pojasnilo. Deželna vlada za Slovenijo je razveljavila na-, redbo, glasom katere je bilo splošno prepovedano točenje In prodajanje žganih opojnih pijač, V veljavi pa je še vedno naredba ministra za notranje zadeve z dne 13. U, 1919, št. 752, katere člen I. se glasi: »Po hotelih, gostilnah, kavarnah, žganietočih ta v vseh drugih prodajalnicah alkoholnih pijač in v podobnih lokalih je prepovedano to» čiti ta prodajati od sobote od 6. ure zvečer do ponedeljka ob 11. uri dopoldne žgane pijače: žganje, liker, rum, konjak itd.« Toliko v vednost Interesentom, ki bi v slučaju prestopka te naredbe lahko zapadli v kazen od 100 K do 1000 K oziroma tudi v Izgubo koncesiie. Pijančevanje. Ker se pijančevanje vzlic strogim protialkoholnim odredbam nadaljnje, opozarja- policijsko ravnateljstvo občinstvo, da se bo v bodoče proti vsakemu začasnemu pijancu z vso strogostjo policijsko-kazensko postopailo v smislu ministrske naredbe z dne 13. ncv. 1919, kakor tudi po naredbi z dne 26. IV. 1854. Vsakega aretiranega pijanca brez razlike stanu se bo pridržalo najprvo v policijskih zaporih in se ga bo šele popolnoma treznega zaslišalo. Pijanci, kil bodo aretirani zvečer alj ponoči, ostanejo čez noč v policijskih zaporih. * Zadeva Kovačevega venca. Pri predstavi >Tosce, da dobi ministrstvo za promet od Narod« ne banke 250 milijonov dinarjev kredita za gradbe železniških prog Kočevje - Oguliti, Prekmurje » Maribor, Niš - Knjaževac Ifl Užice - Vardište. Statut Narodne banke Sr. bov, Hrvatov in Slovencev je žo odobren ta naredba o prometnem kapitalu že pcidpU sana. Sklenilo se je tudi, da se srbski zakon o javni varnosti raztegne tudi na Bosno. — Poziv na prijavo zalog lesa v svrho dodelitve vagonov. Vladni komisar pri Od. seku za lesno industrijo Zveze lndustrijcev za Slovenijo v Ljubljani, Šelenburgova uli« ca št. 7./II., poživlja vse lesne tadustrijce, trgovce ta producente brez ozira na to, ali so člani Odseka za lesno industrijo ali ne, ds prijavijo na zgoraj navedeni naslov zad. nji čas do 30. t. m.: T.) količino rezanega in tesanega lesa, katerega ima stranka v zalogi; 2.) kraj kjer se les nahaja; 3.) nakladalno postajo. Prijavijo najj se siv mo one zaloge, ki se nahajajo že v skla. d.’ščih alj na žagali (torej one v gozdih ne) ta od zalog le oni del, ki se namerava levo z iti v Italijo ali preko italijanskega oz im, lia v času od 10. maja do 10. avgusta 1921* Na podlagi teh prijav se bodo razdelili od« seku za Izvoz lesa na razpodago dani va. goni. Kdor zalog ne bi prijavil, se mu za prej omenjeno dobo 3 mesecev ne bo dodelil noben vagon. Istotako pa ib se od dodelitve vagonov črtal oni, ki bi zaloge, katere se bodo od slučaja do slučaja pa posebni komisUl pregledale napačno prijat vil. Za prijavo pride v poštev samo les v Sloveniji. Stranke, ki imajo sedanje certl. likate v roki, se poživljajo, da jih gotova izrabijo zadnji čas do 10, maja, ker b >dc po tem datumu brez veljave. — Amerika in trgoviua z boljšcvlštf» Rusijo. Sodeč po vesteh ameriških listo f, pripravljata Iiardtng ln trgovinski minister vse potrebno, da sondirata teren za pogajanja s sovjetsko vlado zaradi trgovsko zveze. Vprašanje je pa pri tem, ali naj 7s* dinjene države kupčujejo z Rusijo direktno ali pa potom Anglije. Precejšen dol amei riških kapitalistov misli tako-Ic; Naj bo, kakor hoče, s trgovinska zvezo z Rusijo ne moremo več dolgo odlašati. Ako Jo Lloyd George, ministrski predsednik naj. večje kapitalistične države, spoznal potrebo direktne trgovine z republiko sovjetov, bi bila največja absurdnost, ako bi Amer!, ka stala na strani In še vedno besedičila o ruskih »nezakonitostih«, preko knterili Jo šla Velika Britanija z mini o vestjo. Ta pomislek pa odpada sodaj še tembolj, ko js boljše viška vlada revidirala svoj praktič« ni program. -- Tako torej tudi ameriški kapitalisti gredo za Lloyd Georgom. Kda/ neki se bo v vprašanju miru z Rusijo spametoval trdoglavi francoski kapitalizem Sit S njim vred njegov vazal, jugoslovanski kapitalizem?! Dopisi. Iz Trbovelj. Po srečno rešeni krizi ti. stih koz, ki so bile vzrok, da nismo smeli zborovati, Je strokovna organizacija Unija slov. rudarjev uvidevši potrebo glede na' nasilnosti trboveljske druZbe n apr a m de-, lavstvu sklicala v nedeljo dne 10. aprila na dvorišču Delavskega doma javen rudarski shod^ter mu predložila resoiucijo, lsi je stop zraka pri delu, Toda šele sedaj so ga prenaredili iz navadnega pomožnega predora v reden. Pri začetku prvega S kriptonskega predora so morali premagati velike težko?,e. Pri kopanju so naleteli na močne gorke vrelce, ki so ustavili delo. Na enem prostoru, nekako 4 km pred laškim koncem predora je bil pritisk skal tako močen, da so potrebovali za prevrtanje 50 metrov 18 mesecev. Delo' pri drugem predoru so začeli koncem 1. ,.1912. Novi tunel je ravno tako dolg kot stari in ima isto višino. — O zaniinanSu Čehov za tnuzfaje lahko priča dejstvo, da je umetniško-obrtni muzej v Plznju le meseca marca obiska’o 4056 oseb. — Nove podzemske jame so odkrili ua Punkvi na Moravskem. — Nova vrsta spalne bolezni. Na univerzitetni kliniki v Halle je umrlo osem oseb za spalno boleznijo. »Lokalanzciger« pa poroča, da ta bolezen ni ona, ki jo poznamo iz tropičnih krajev, ampak da je to nekako — še neznano — vnetje niožgan. — Prebivalstvo Pariza. Po rezultatili ljudskega štetja šteje Pariz 2,863.741 prebivalcev, za 16.612 več, kakor leta 1911. — Nov sicjplons!:} tune!. Po neki vesti iz Ženeve, je bilo doslej že izkopanih 19.500 metrov, to je 98.1% skupne dolžine drugega simplonskega predora. Norveška, kraljevina 323 2.700 8 Litva, republika £0 2.200 44 Letska, republika 50 2.000 40 Carigrad, republika 10 1.400 140 Estonska, repub. 44 1.200 25 Najmanjša evropska država je Andora s 5000 prebivalci, potem- so še Lichten-stein in San Marino (14.000), Maroko (2-5.000), Zader (50.000), Reka (60.000), Njeinen (120.000), Luksenburg (270.000), Gdansko (300.000), Tracija (350.000), Saar (650.000) in Albanija s 780.000 prebivalci. Nevarnost tildi obstaja, da bo dala na dan občinskih volitev iz Korena obstoječa stranka na svojo skrinjico napisati »za nazaj« kakor je agitiral g. Koren za svoj državnozborski mandat, s 134 % z različnimi pritiklinami vred, kar pa rudarji pogrešamo še do danes. Zavedni delavci, pokažite hrbet razdiralcu in obrekovalcu delavske skupnosti, ker urar in občinski pisar naj ne vodi rudarskih organizacij, ki so zanj prava Spraska vas. Torej, g. Koren, to je pa v resnici za vas »za nazaj«. — En rudar za naprej. Oglas iz Amerike. Društvo »Slovenski Bratje" št, 47 S. D. P. Z. v iivella, Pa., povprašuje rojake v Sloveniji, če je komu kaj znano o sorodnikih pokojnega Antona Godec, kateri je bil član zgoraj omenjenega društva. Doma je bil iz vasi Goli še, pošta Krcsniee pri Litiji. Umrl je 23. julija 1818 v starosti 38 let. Zavarovan je bil za petsto dolarjev usmrtnine,' katere se je glasi ia v oporoki na njegove brate in sestre. Ker pa naše društvo kljub večkratnim opominom ne more dobiti naslovov dedičev, zalo prosimo rojake v tamošnji okolici, če kdo pozna katerega teh bratov in sester, da jih opozori na ta oglas, da se pravočasno zglasijo z od sodnije potrjenim 'zkazilom, da jim bo mo goče nakazati usmrtnino njih umrlega brata, katera svota znaša še okoli trisfo^dolarjev, z odbitkom pogrebnih in drugih stroškov. Vsa tozadevna pisma je poslati n3 naslov društvenega tajnika: John Vidmar, Br. 15, Avella, Pa., U. S. America. bila soglasno sprejeta. Po otvoritvi shoda je povzel besedo sodrug Leskošek iz Celja. Izvajal je v dobro umljivem govoru, kako mora delavstvo delati, da pride do svojih pravic, ki se dosežejo le v enotni irontl proletariata. Izvajanje pa, ki je deloma pokazalo "temno stran nekaterih, sebičnih elementov, ki so razbijali strokovne organizacije in slabili proletarijat, — ni dalo miru enemu prvoboriteljev pri razbijanju proletarskih organizacij, g. Korenu, komunističnemu poslancu, zlatarju itd. Oglasil se je k besedi, da reši, kar se še rešiti da, in to samo z demagogijo, lažmi in obrekovanjem. Prva beseda, ki jo vedno žveči, je bila »socijalpatrijoti«. Med njegovim žvečenjem (vsaj govor to ni bil) pa priletijo kot blisk z jasnega neba medklici kot na primer karte za moko,, pasiršajni itd. G. Koren je bil namreč med vojno občinski pisar in na-robekomunist, ki je izvajal diktaturo nad trboveljskim proletarijatom. Ce bi ta nekdanji občinskj pisar žalostnega spomina vedel, da delavstvo še ni pozabilo njegovih šikan, bi ne nastopal na mizo, marveč bi rajši vpd gore padite na me, hribi pokrite me. A delavcem se zbudi spomin in takrat, gospod Koren, bo dobro, če že veste gorenjo molitvico. Vezal je nadalje otrobe, da je 90% rudarjev organiziranih pri Savezu rudarskih radnika; a je jako pogorel s to trditvijo, ker na vprašanje drugega govornika sodr. Krofla, koliko rudarjev ni organiziranih nikjer v Trbovljah, se je poleg Korena stoječi njegov zaupnik izrazil, da nad tisoč. Govornik Kroil je Korena opozoril, da ne sme šteti člane po krstni knjigi, ker tiste šteje že nekdo drugi, ki pa je po mišljenju v tesnem sorodstvu z g. Korenom, namreč ki... Tudi medklic »za nazaj« ga je hudo razvnel in jel se je tresti ua celem telesu, pri čemer so mu hlačice dobro sekundirale. G. Koren je imel namreč veliko opraviti z besedo »za nazaj*, ki menda čaka pred peklom, kakor nekdaj stari očaki Kristusa, tn ki jo bo rešil proletarijat, ne pa g. Koren. P® sirely Pregled razdelitve nove Evrope. Svetovna vojna je popolnoma preme-nila državne meje in ustave stare Evrope Oblika Nove Evrope je sledeča: Po- Prebivalstvo cf Država vršina y kma Ruska, sovjetska rep. 4200 Nemška, republika 468 Angleška, kraljevina 315 Francoska, republika 551 Italija, kraljevina 312 Ukrajina vzhod. rep. 510 Poljska, republika 261 Španska, kraljevina 505 Rumunska, kraljevina m 298 Češkoslovaška, repub. 141 Jugoslavija, kralj. 260 Belgija, kraljevina , 30 Madžarska, repub. 87 Holanska, kraljevina 34 Avstrija, republika 84 Portugalska republika 92 Švedska, kraljevina 448 Grška, kraljevina 145 Švicarska, republika 41 Bulgarska, carstvo > 80 Finska, republika 377 Danska, kraljevina - 39 Ukrajina zap. rep. 35 — Sun Yat Sen, kitajski reformistični voditelj je. bil v Kan Tonu izvoljen za predsednika južnokitajske republike. — Japonci ne morejo pričeti z zgiad-bo novega vojnega brodovja. Letošnji proračun je namreč tak, da ni upati na izboljšanje dohodkov, v državi pa vlada velika gospodarska kriza. — Amerika se bo oddahnila. . — Dokončanje drugega simplonskega tunela. Dela pri drugem simplonskem tu- nelu so končali in predor bodo v poletju izročili svojemu namenu. Pričakujejo, da se bo s tem trgovina med pristanišči ob Sredozemskem morju in mesti v notranjosti zelo povečala. Drugi tunel so začeli graditi s prvim, da bi bil omogočen pri- 78.000 59.750 47.750 39.330 38.000 30.500 24.274 20.900 15.500 13.636 12.450 7.600 7.500 6.900 6.846 6.250 5.850 5000 3.900 3.500 3.200 3.000 3.000 J« j« stara tudi pokvarjena d v o -ju bC kolesa,'Šivalni, pi-n i in razni stroji. P. Batjel, Ljubljana, Stari trg žt. 28. velika zstega vsakovrstnega in feeksa prave kaučuk peto za fevSfe, Dsbtjo sg pcusod. Ena dvokolesa, r,T™“ik£ vsakovrstni deli po nizki c c n i pri BatieS-u Ljubljana, Stari trg 28. Ipnpajii se Mslesa, il stroji itd. v popravo. Mehanična delavnica, Karlovška cesta 4. Splošna ključavničarska in mehanična delavnica se je otvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd. Fr. Lebar & L. Tišler .Jenkova ulica 9. ' J vseh vrst v C E12 S Es SITA M $ LJUBLJANA A J •gj *jn ejjsJOApojoj} ‘euBj[qn;r| iaawaad oai PipjAJ ud Q|0lI33ta 3qop 0S *j|?i Spedieijska tvrdka za cestni valjar se takoj sprejme. Istotako k&spjsč« Ponudbe s spričevali na Mestni stavbni urad v Ljubljani. na RAKEKU oskrbljuje točno, nahitreje vse v spedicijsko stroko spadajoče posle, tudi i.tt. ocarinjene. — Kdor si želi nabavili pristnega in znanega Proda se posestvo s kovačnico na vodno mo? z vsem kovaškim orodjem, vrt, črn les in sadno drevje; posestvo je pripravno za žago in mlin, leži blizu glavne cesie. Natančnejša pojasnila pri J. Lešnik, Mešiča, Koroško. naj se blagovoli poshižiti tvrdke Korefilak En cšrfasg pri Ev. Barbari v &2afui£ah. —ji—1^3 EZ3 Kafucčla zaSega se priporoča za n: kup najboljših instru- mentov izvrstnih to KAVA ČAJ = regisfrevana sedrisea z omejeno zaveso. = sprejema hrettillte vlefi® vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih varn po najsolidnejših LJutblJsna, Hilšcrfeua ulica Si. S F. BSSUMfi? UUBUAK* Centrala: ZACiSSiB. Podružnice: ZAGREB: Duga ulica 6. LJUBLJANA: Aleksandrova cesta 1. MARIBOR: Gospo ska ulica 7. PECUH: Kraljevska ulica 19. Kentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in staltie vloge se obrestujejo po dogovoru. Pesoilfa daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. ESE Edini, res delavski denarni zavod. = Mestni trg 25, Josip Peteline, UubiisBiSf Sv« Pafra r&sšp 7. PeffSH-Kvila se sprejemalo, Priporoča se tvrdka Večletna cj a r 3 r «* 1 a. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovič, Opg!.iaj Sarajevo, Split. Šibenik, Zadar, Zagreb, .............- Trst, Wicn. ................ Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v Ju-— in inozemstvu. banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro m druge vlogp P najugodnejšimi pogoji. —- ^2=— Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji Odgovorni urednik: Jak. Vehovec* iTisk ..Učiteljske tiskarne x Uu&M< lzdaiateii: Ivan Mlinar. !