esoeso esoeso esoeso eso eso esojgo rTemcin «linama esoeso številka 23, cena 20 dinarjev velenje, 20. junija 1991 NEKAJ JE V ZVEZDAH — Odslej tudi v Našem času horoskop za tiste, ki verjamejo, da je usoda zapisana v zvezdah, pa tudi za one, ki ne. STRAN 12 V minulem prvenstvu so bile ekipe iz velenjske občine, ki v svoji igri uporabljajo žogo, zelo dobre, tudi izvrstne. Šmarški nogometaši imajo možnost, da se uvrstijo v drugo republiško ligo; košarkarji šoštanjske Elektre so po dolgih letih spet zaigrali v slovenski ligi in izpolnili prvi cilj — obstali v njej; rokome-tašice Velenja so tekmovanje v drugi zvezni ligi končale v zgor- nji polovici lestvice; igralci ŠRK Velenje so s tretjim mestom prav tako v drugi zvezni ligi dosegli doslej največji ekipni uspeh,... Čisto na koncu, v nedeljo so slavili igralci Rudarja, (na sliki) saj so si z republiškim naslovom odprli vrata za igranje v višji ligi. (vos) Elkroj na sodišču združenega dela Odločitev na osnovi dokumentacije Sodišče združenega dela v Celju naj bi v kratkem izdalo pisno odločitev v zadevi »razdružitev Elkroja«. Na ponedeljkovi obravnavi so še dopolnili dokumentacijo in sodišče je menilo, da so predloženi lastninski dokazi dovolj za odločitev. Niso se odločili za zasliševanja, tudi zato ne, ker so menili, da v sedanjih zaostrenih odnosih to ne bi bilo smotrno. Predlagatelji (to pa je vseh 207 zaposlenih v šoštanjskem delu Elkroja) terjajo spremembo sklepa delavskega sveta tako, da bodo sklep lahko predložili registerske-mu sodišču. Za to pa je treba spremeniti le eno besedo: namesto izločitve bi bilo treba zapisati delitev. Sporen sklep je Elkrojev delavski svet sprejel 23. januarja letos, kas- neje pa ga ni hotel ustrezno popraviti, ampak ga je celo preklical. O vseh zapletih ob tem smo že obširno poročali. Martin Preskar, vodja šoštanjske enote, je na ponedeljkovi obravnavi dejal, da so se v svojih postopkih ravnali po veljavnem statutu podjetja. Pred sodišče sta namreč prišla dva različna sta- tuta: razen tega, ki so ga na referendumu potrdili delavci, še drugi, so ga predložili regi-sterskemu sodišču, o spremembah pa delavci niso odločali. Spremembe pa se nanašajo prav na statusne spremembe: ali odloča delavski svet ali zbor delavcev. Po petnajstih letih spet republiški prvaki Moramo narediti ta zadnji odločilni korak! To storiti Slovenci moramo, ker smo se tako zavezali lani v decembru na plebiscitu. Moramo proglasiti narodovo samostojnost v okviru lastne državnosti. Moramo za ohranitev pokončne drže, moramo za dolg do stoletnih prizadevanj naših prednikov, moramo za dolg do prihodnosti in moramo zase ker kot pravi Cankar: Domovinska ljubezen Slovenca je stvar čisto brez primere in podobe; ne da se nikakor opisati, ob nji se neha moja in vsaka umetnost. Primerjati bi mogel to ljubezen kvečjemu z ljubeznijo do matere. Kdor ljubi svojo domovino jo z enim samim objemom svoje misli obseže vso; ne samo nje temveč vse kar je kdaj ljubil in kar bo ljubil pozneje. Zakaj ljubezen je ena sama in nerazdeljiva, v en sam kratek utrip srca je stisnjeno vse mati, domovina, Bog. Tako Cankar in tako mi. Iz ljubezni do tistega poslednjega prgišča lepote ki jo je Bog ob stvarjenju sveta bogato posejal od štajerskih goric do strme Tržaške obale in od Triglava do Gorjancev pa pri tem govoril, da bodo tod živeli veseli ljudje, katerih jezik bo pesem in pesem vriskanje, snujemo živeči rodovi Slovencev lastno državo. Proglasili jo bomo predvidoma 26. tega meseca — v republiški skupščini, proslavili pa povsod po naši lepi deželi. Tudi v Velenju bomo to storili in storili za vse, ki smo soustvarjali to našo malo velenjsko domovino. Zato vai vabim občani, da se 25. junija predvidoma ob 10. uri dopoldne udeležite simbolnega sajenja slovenske lipe na Prešernovi cesti pred sodiščem, 26. junija zvečer pa, ob gledanju TV programa v krogu svojih prijateljev, ob rudarski kanonadi in drugem kar pripravljamo, nazdravite suvereni slovenski državi, ki mora biti tudi država suverenih državljanov! PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VELENJE Pankrac SEMEČNIK Pogovor z Maksom Bastlom Rešitev so novi zakoni V ponedeljek zvečer je bil gost velenjske Ere slovenski minister za tržišče in cene Maks Basti. Pogovoru so se pridružili trgovci s celotnega celjskega območja. Slovenskemu ministru so nanizali številne probleme, s katerimi se srečujejo trgovci, še zlasti pa opozorili na nelojalno konkurenco zasebnikov, ki kršijo veljavno zakonodajo, nihče pa ne ukrepa. Veliko so tudi govorili o plačilni nedisciplini bank, ki ne sprovaja-jo deviznih plačil v tujino, kljub temu da so precj tem trgovcem prodale takoimenovane evidenčne devizne pravice. K vsemu temu se je zdaj pridružila še carinska vojna v kateri merita moči federacija in republika. Maks Basti jim je pojasnil, da v njihovem sekretariatu pospešeno pripravljajo novo zakonodajo, s katero naj bi presekali sedanje anarhistično stanje, na številne kritike trgovcev, da je sedanji sistem slabši od prejšnjega pa je odgovoril, da novega sploh še ni- smo vzpostavili. Z novimi zakoni o trgovini naj bi celovito razrešili vsa odprta vprašanja, povzeti so po sodobnih zahodnih trgovskih sistemih. Uredili naj bi sistem plačil, prometnih davkov, delovnega časa in seveda sankcij. Te naj bi bile v bodoče tako visoke, da se ne bi več splačale. Danes je namreč tako, da se marsikdo zavestno odloča zanje, ker je to ugodneje. Predvsem pa je značilnost nove zakonodaje v tem, da prepoveduje tisto, kar se ne sme, vse ostalo pa je dovoljeno. Zdaj smo z zakonodajo določali kaj se sme in kaj se ne sme. Tudi o lastninjenju so govorili, ob tem pa poudarili, daje proces nujno izpeljati, saj se tudi na tem področju že pojavljajo raznora-zne špekulacije, predvsem pa je družbeno nesprejemljivo, da si marsikje prizadevajo, da bi vrednost podjetij zmanjšali, da jih bodo, ko bo za to čas lažje odkupili. M. Zakošek Feri Horvat v Velenju Med velenjske gospodarstvenike je prišel prejšnji teden predsednik gospodarske zbornice Slovenije Feri Horvat s sodelavci. Osrednjo pozornost so namenili pripravam slovenskega gospodarstva na obdobje po osamosvojitvi Slovenije. Takrat še ni bilo jasno, kako bodo potekali pogovori zveznega premiera Anteja Markoviča s slovenskim parlamentom. Vsi so bili enotni, da je treba jugoslovanski trg ohraniti. Brez njega si namreč ne morejo predstavljati uspešnosti slovenskega gospodarstva. V druge jugoslovanske republike proda namreč Slovenija, najbrž ni treba posebej poudarjati, da podobno velja tudi za velenjsko gospodarstvo kar četrtino proizvodnje. Nadomestnih trgov ni mogoče najti. Republiška vlada organizira pogovore z vodstvi drugih republik o nadaljnjem gospodar- //i snoma Telefonski nakup v Nami I 853-500 Trg moramo ohraniti k # ^ % skem sodelovanju. V interesu gospodarstva je, so poudarili na pogovoru, da bo med jugoslovanskimi republikami čim manj ovir na mejah. O denarju smo zadnje dni veliko govorili, gospodarstveniki pa pozdravljajo, da smo zaenkrat v Sloveniji ostali pri »dinarju«, saj smo na kakšno drugo valuto še premalo pripravljeni. Feri Horvat je povedal tudi; da so zadovoljni s sodelovanjem z vlajlo. Ta je namreč sprejela večino njihovih pobud pri snovanju novih zakonov. Razčistiti bo treba položaj bank, ki se pogosto obnašajo do gospodarstva že kar norčavo (primer je zadnje nena-kazovanje deviznih plačil v tujino na osnovi nakupa tako imenovanih »EDP«), Tudi na tem področju je treba doseči večjo konkurenco s tem. da bomo dali možnost vključitve tujih bank. Pa še o bodoči organiziranosti gospodarske zbornice so govorili, pri čemer so še zlasti poudarili, da mora ta v večji meri vključevati podjetnike. Ti so doslej pogosto ostajali ob velikih gigantih (občina Velenje je vsekakor primer) neopaženi. M. Zakošek KITAJSKA RESTAVRACIJA "ŠANGHAT HREN & YANG Cesta pod parkom 2, Velenje ® 063/855-734 vas vabi vsak dan od 12. do 16. in od 18. do 24. ure! Razgibajmo življenje - razgibajmo Mozirje VELIKA ZABAVNA, GLASBENA IN RAZVEDRILNA PRIREDITEV V SAVINJSKEM GAJU Vabijo pustanki, mlajevci, KS Mozirje Nastopajo: TONE FORNEZZI-TOF, FRANC KOŠIR in ostali. Za zabavo bodo poskrbeli POP DESIGN, DON JUAN s HEIDI, ŠALEŠKI FANTJE, ZLATKO DOBRIČ in MIX MAX. MODNA REVIJA, RAZGIBALNI PROGRAM, PLESALEK MOJCE HORVAT. SKLEPNI DEL AKCIJE »MINUS 10%« Z ŽREBANJEM AVTOMOBILA HUN-DAI. Prireditev bo ob vsakem vremenu v SOBOTO, 22. JUNIJA, OD 14. URE DALJE. Vstopnina samo 50 dinarjev z vstopnico za Savinjski gaj CHATEAU ZMAGAL NA POP DELAVNICI. Dobil je prvo nagrado strokovne žirije za skladbo »Rock balada«. Čestitamo! STRAN 7 SLOVENIJA ODHAJA NA SVOJO POT — Marsikdo z negotovostjo in s strahom pričakuje osamosvojitev, drugi so prepričani, da nam bo bolje. STRAN 3 Novice m VIZ Velenje — le še v prehodnem obdobju Aprila letos sprejet Zakon o zavodih, ki med drugim ureja pravni položaj delovnih organizacij oziroma njihovih enot, ki opravljajo družbene in druge negospodarske dejavnosti, je velenjski Viz organizacijsko preoblikoval. Nova oblika organiziranosti kot javni zavod pa je samo prehodnega značaja, saj velja le do sprejetja nove področne zakonodaje. Slednja pa bo gotovo bistveno posegla v organizacijo na področju vzgoje in izobraževanja'v občini, zlasti osnovnošolstva. Predvideva namreč ukinitev VIZ-a, posamezne šole, ki sedaj delujejo kot enote, pa naj bi delovale kot samostojni zavodi. V tej obliki danes deluje že osnovna šola Salek, ki doslej ni bila vključena v VIZ Velenje. (tp) Ob 25-letnici taborjenja v Ribnem vabimo na prijateljsko srečanje ob jubileju vse, ki ste pomagali ustvarjati ta čudovit KAJ U HOV TABOR v zavetju gorenjskih gora , vsem, ki vas vežejo na Ribno lepi spomini od začetka taborjenja pa vse do danes. Taborniško srečanje bo v soboto, 29. in v nedeljo, 30. junija. V soboto, 29. junija, ob 8. uri bo odpeljal avtobus izpred Rdeče dvorane, vračali pa se bomo v nedeljo po kosilu. Prijave sprejema ANDREJ OMAN, telefon 853-639 (služba) ali 858-500 (doma) do četrtka, 27. junija. Na svidenje v Ribnem! Brez »Rdečega policaja« Spremenjene politične in ekonomske razmere zahtevajo spremembe tudi na področju varstva pravic in varstva obstoječe družbene lastnine. Kako bo to področje urejeno, bo znano s sprejetjem nove Ustave Republike Slovenije. Glede na to, da bo konec tega meseca dosedanjemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja občin Velenje in Mozirje potekel mandat, zaradi želje po upokojitvi in nenazadnje tudi zaradi že sedaj porajajočih vrste nejasnosti glede nadaljnje vloge in pristojnosti tega organa, bosta omenjeni občini od 1. julija dalje brez poklicnega »rdečega policaja«. Edvard Centrih, dosedanji družbeni pravobranilec samoupravljanja, bo to nalogo opravljal nepoklicno dokler ne bo prišlo do ustavne spremembe na področju varstva pravic in varstva obstoječe družbene lastnine. To pa naj bi bilo najkasneje do konca tega leta. (tp) Priznanja občine Velenje Po določilih sedaj veljavnega odloka o priznanjih in nagradah naše občine so lahko posamezniki in organizacije za dosežene uspehe na vseh področjih življenja in dela prejeli kar osem odličij. Takšna obširnost podeljevanj pa je v spremenjenih razmerah že vsaj leto, dve nazaj razvrednotila njihov pomen. Na to so opozarjali delegati občinskega parlamenta na nekaterih prejšnjih sejah skupščine, na zadnji pa so prešli od besed k dejanjem. S sprejetjem novega odloka o priznanjih in nagradah so namreč število odličij zmanjšali na vsega tri. Od starih priznanj so tako ostala proglasitev za častnega občana, namesto zlatega, srebrnega in bronastega giba le en grb občine Velenje ter plaketa občine. Na seznamu pa tako ni več nagrad Karla Destovnika Kajuha, 8. oktober in priznanj občinskega izvršnega sveta. Kdo bo nosilec prvih dveh odličij, bodo odločali delegati občinskega parlamenta, za plaketo pa bo veljala odločitev članov komisije za odlikovanja, priznanja in nagrade pri skupščini občine. Kaj pa je z nosilci prejšnjih odličij? Po sklepu delegatov občinskega parlamenta ostajajo enakovredna sedanjim priznanjem in nagradam za uspehe in dosežke splošnega pome- na. Skromna šentjurska podpora Če bi po številu udeležencev zborovanja sklepali, kako Šentjurčani podpirajo osamosvojitev Slovenije, potem bi morali zapisati, daje ta podpora le skromna. Vendar maloštevilč-nost na petkovem večernem zborovanju gotovo ne kaže tega, ampak bolj, da ljudem ni do take oblike podpiranja tako pomembnih odločitev. Pa imajo gotovo zato prav tisti, ki so menili, da so si s takim zborovanjem bolj želeli svojevrstne podpore voditelji demosovih strank, ki so bili ob socialistih sklicatelji zborovanja. Nad tako podporo pa bi se gotovo morali zamisliti. Tisti, ki so na zborovanje le prišli, so lahko slišali, da se bo Slovenija do 26. junija zagotovo osamosvojila, čeprav do tedaj prav vsega še ne bo vzela v svoje roke (podpredsednik skupščine republike Slovenije Vitodrag Pukl). In tudi, da sama osamosvojitev še ne pomeni, da se nam bosta po 26. juniju cedila med in mleko (član predsedstva Slovenije Ivan Oman). Potrebno bo trdno delo in nekaj časa tudi odpovedovanje, vendar, ker gremo v to zavestno, bomo v tem gotovo uspeli. Bolj kot v raznih zborovanjih je torej za pravo osamosvojitev Slovenije potrebna podpora v trdnem delu! ..............(k). Emona ekspres Balada Piše: VINKO VASLE Delati zgodovino zagotovo ni dolgočasno opravilo. Če ne drugega imajo izdelovalci vsaj malo možnosti, da nekoč pridejo na strani zgodovinskih učbenikov. Pri čemer bo pomilovanja vredna naša mla-dež, ki se bo spet morala na pamet učiti datume, imena in vsa revolucionarna dela demokratične oblasti. V enem letu smo namreč pri nas pridelali toliko zgodovinskih dogodkov, da je francoska revolucija v primerjavi z njimi pravi mačji kašelj. Stvar je namreč v tem, da trenutno za »zgodovinskost« uporabljamo malo drugačne kriterije kot v preteklosti. Takrat je ljudstvo delalo zgodovino, zdaj to počenjajo posamezniki. Teh je, pa čedalje več. In zmeda je tudi, ker se na primer ne ve, ali je shod Demosa v Šentjur- ju pri Celju zgodovinski dogodek ali ni. Ali je torej lahko množično pomanjkanje pristašev osvoboditeljev takšen dogodek ali ne! Tudi če ni, je zelo zgovoren. Skupaj z ljubljanskim poonesrečenim mitingom nam to da misliti, da ljudstvo ni več tako zelo navdušeno kot včasih. Kajti, če Ivan Oman, ki je v obdobju pred volitvami privabil na ulice desettiso-če, ki so mu vzneseno ploskali in vzklikali, naenkrat govori množici kakšnih 150 občanov, od katerih je vsaj polovica tjakaj zašla, ker se v soboto popoldan ni imela kam dati, potem se je treba zamisliti. Če se ne bodo| potem ne vem, kdo bo še izdeloval zgodovinske dogodke pri nas. Zagotovo ne bomo popustili cinizmu in provo-kacijam štrajkajočega pro-letariata, ki nam blati oblast in oblastnike in trdi, da le-ti za njih niso nič storili. In ob vsem tem zahtevajo višje plače, če pa se še zdaj ne ve, kaj bo- mo po osamosvojitvi imeli. Oblast torej ni tista, ki delavcem noče dati denarja, ampak je tista, ki ga nima. Pa še tistega, ki ga je natisnila, je morala poslati na smetišče, ker se ni najbolje posrečil. In se gospod bivši finančni minister Marko Kranjc za vsak slučaj sprehaja nekje po Nemčiji, ker mu je Vito-mir Gros obljubil javnega tožilca, sodno oblast in policijo, ker se je na nesrečni »denar« podpisal. Sicer pa, ni vse v zasebnem bogastvu, v zaposlitvi, pokojninah in podobnih postranskih stvareh! Ljubljana, naše glavno mesto, kjer je nova oblast propadla — saj ne more nič več delati, ker ji še včerajšnji zavezniki uhajajo s položajev —, je pravi dokaz za prejšnjo trditev. Gospod župan Jože Strgar seje namreč na stiske pro-letarcev, ki še najemnin ne morejo plačevati, odzval tako, da je svojemu komunalnemu ministru znamenitemu Janezu Le- sarju zaukazal, da mora mesto polepšati s cvetjem. Tako zdaj za vsakim vogalom vidite korita s cvetjem in zelenjem in občan-stvo je pomirjeno. Greš v trgovino in ne moreš kupiti dovolj za življenjske potrebe in bi najraje preklinjal novo oblast (če bi si upal); si zagrenjen, morebiti lačen! Potem pa vidiš Strgarjevo cvetje in ti odleže. Življenje je šopek, pa četudi tu in tam malo ovenel, je nekoč zapisal nek pesnik. In ni nikdar prišel v pesniške antologije. Naši oblasti pa že zdaj nekateri pesniki pišejo ode, morali pa bi tu in tam vsaj balade. Recimo, naš ministrski predsednik Peterle si takšno balado zagotovo zasluži! Koje prišel bled in pretresen iz prostorov italijanskega premiera An-dreottija in le posvečeni vedo zakaj, bi mu lahko posvetili novodobno »Kaj pa je tebe treba bilo«. Ingo Paš Turistični minister bi lahko dobil romanco o slovenski turistični sezoni z naslovom »Eno morje, dva turista« itn. Idej nam v demokraciji res ne bi smelo manjkati. Celjsko območje iii.. Zbor mobilizirancev v Celju V soboto so se zbrali na prvem volilnem zboru člani društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941 — 1945. V Celjski dom v Celje sta prišla 102 delegata iz vse Slovenije, saj zdaj delujejo območni odbori že po mnogih slovenskih krajih. Vanje pa se je včlanilo že tudi okoli šest tisoč Slovencev, ki so bili mobilizirani v nemško vojsko. Še vedno se vključujejo novi člani, saj je bilo takih slovenskih fantov še veliko več. Podatki o tem, koliko jih je res bilo, pa so zelo različni: od 35 tisoč do 80 tisoč. Veliko od teh pa jih je med vojno tudi padlo. Teh so se spomnili na maši zadušnici, ki je bila pred zborom v celjski opatijski cerkvi. Na zboru so spregovorili o težavah, ki so jih doživljali vsa leta po vojni ter poudarjali, da morajo združeni in enotni (zdaj je namreč razen tega društva še gorenjsko združenje) pri slovenski oblasti doseči, da bodo v razgovorih in pogodbah z republiko Nemččijo upoštevali tudi njihove zahteve po odškodnini. Franc Venišnik iz Rogaške Slatine, nekoč pa iz Topolši-ce, je ob tem dejal, da se ne sme zgoditi, kot se je, da je neke vrste odškodnine dobila srbska vlada in to na njihov račun. Na zboru so poudarjali, da je že čas, da postanejo enakopravni državljani, saj v nemške uniforme niso šli prostovoljno. Toda ves čas po vrnitvi so z njimi ravnali kot z drugorazrednimi državljani. Tak odnos čutijo mnogi še zdaj, saj živijo v zelo slabih razmerah — doma so jih zaničevali, nihče pa tudi ni poskrbel za nemško odškodnino. Z organiziranostjo v društvu naj bi to dosegli vsaj še za te, ki so še živi. Hkrati pa naj bi dosegli državljansko enakopravnost, da — kot je dejal prvi predsednik društva Dušan Franc Medved — ne bodo še naprej s prstom kazali na njihove otroke in vnuke. Tak odnos okolice do teh mobilizirancev se kaže tudi ob sedanjem vključevanju v društvo. Nekatere je namreč še vedno strah, da bi se prijavili, ker se še vedno bojijo posledic. Na celjskem zboru so za novega predsednika društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko izvolili Rudija Markoviča iz Celja, za tri podpredsednike pa Dušana Franca Medveda iz Slovenskih Konjic, Ludvika Puklav-ca iz Maribora in Ivana La-hovnika iz Velenja. Več članov iz celjskega območja je tudi v novem upravnem odboru. Celje bo tudi sedež tega vseslovenskega društva, saj je po mnenju mnogih geo- grafsko najprimernejše. (k) Savinjsko-šaleška naveza Kako svetli sta sedanjost in prihodnost Ko sem včasih opozoriI na kako napako, na kak problem, predstavil kako stvar, so mi nekateri očitali, da sem premi!. Da svojega peresa nisem zastavil dovolj ostro, da sem preveč popustljiv, morda celo boječ ali kar podkupljiv. Ko danes opozorim na kako napako, na kak problem, predstavim kako stvar, mi taisti ljudje očitajo, da vse vidim črno. Da vse kritiziram in da ne vidim nič svetlega. Pa čeprav pišem o enakih in podobnih težavah, o enakih ali podobnih napakah, o enakih aH podobnih problemih. Tudi ljudje, ki me ocenjujejo, so isti, le njihov položaj se je spremenil. Včasih so me ocenjevali od spodaj, rekli so, da iz baze, zdaj me ocenjujejo od zgoraj, pa čeprav še vedno pravijo, da iz baze. Ker da je le-ta zdaj tam zgoraj. Na to sem se spomnil, ko me je v eni sosednjih občin vodilni občinar profesorsko podučil, da so pri nas vendarle tudi svetle stvari. Le malo je treba pogledati okoli, malo prisluhniti ljudem, pa jih bomo našli. Pa pri tem seveda ni mislil na tako imenovane svetle lise, ki pomenijo, da na nekaterih območjih tega in tega ni. Na še vedno številne bele lise, kjer ni telefonov, ali na bele lise, ki pomenijo, da so ceste še vedno v makadamski in ne asfaltni izvedbi. Res je mislil, na svetle primere, ki naj bi kot svetlost razsijali že tako preveč očrnjeno sedanjost. Pa še nekaj me je podučil: da ni dobro, da tudi našo prihodnost opisujemo tako črno. Kje da je naš optimizem. Ni sicer rekel, da s črnenjem sedanjosti in prihodnosti nasedamo tistim, ki so nas v v.ye to pripeljali, ne vem pa, če si tega ni mislil. Da je vendarle ljudem treba pokazati našo bodočnost lepšo, ne pa da porodne krče našega osamosvajanja pospremljuje-mo s takimi obupnimi kriki bolečine, da zgleda ves porod prav žalosten. Saj bi mu človek še resneje prisluhnil, če ne bi osnov za tako pisanje dobival tako od spodaj kot od zgoraj. Od spodaj ljudje tarnajo, da v.ve teže živijo in se bojijo, da bo vsak dan še slabše, od zgoraj poslušamo obete, naj si ne nadejamo, da nam bo že s samo osamosvojitvijo bolje: ne skrivajo besed, da nam bo nekaj let še slabše. Jaz pa ob tem nimam moči. da bi lagal in iz obojega tega dvojega naredil svetle zapiske. Kajti, končno, ljudje v časnikih vendarle iščejo tudi resnico, ne le utehe. Mislim seveda tiste vrste utehe, kakršne so se že napu-slušali mnogo zadnjih let. ko so jim tisti od zgoraj iz leta v leto obljubljali lepšo in bogatejšo bodočnost, hkrati pa smo z obljubami vred tonili vse globje. Za tako uteho menda ni več prostora. Zdaj je čas za na-takanje čistega vina, pa čeprav ima ta včasih tudi grenak priokus. Seveda pa se še kako strinjam: zdaj res jemljemo stvari v svoje roke. Če težav ne bomo zgrabili dovolj čvrsto, se bodo izmuznile le nam. Za izgovore bo v bodoče le malo prostora. Morda pa je tudi to ena tistih svetlih točk, ko »bomo na Slovenskem le mi gospodar«, in ko si bo naš narod res pisal sodbo sam. Storiti moramo vse, da ne obsodbe. (frk) Razmišljanje strankarskih veljakov o dnevu D, 26. juniju Med veseljem, dostojanstvom in strahom S plebiscitom sprejeta odločitev o poti samostojnosti in suverenosti republike Slovenije je vse bliže dnevu uresničitve. Le še šest dni nas namreč loči od dneva D. 26. junija. Za nekatere bo to zgodovinski dan, zopet drugi ga pričakujejo s strahom. O tem, kaj bo prinesel in kaj odnesel, je bilo že veliko povedanega, zapisanega. Optimistične napovedi pa po nastopu republiškega ministra za finance Dušana Šešoka pred poslanci slovenske skupščine dobivajo tudi pesimistične predznake. Poraja jih dejstvo, da bo Slovenija 26. junija samostojna, vendar samo pravno, ne pa tudi dejansko. Povedano drugače, njene noge osamosvojitve bodo nadvse šibke in nujno bodo rabile še močno oporo. Gotovo bo marsikdo dejal: začeti je treba, če hočemo kam dlje kot smo danes. Vsak začetek pa je težak. In ker je začetek poti samostojnosti torej pred vrati, smo strankarske veljake naše občine vprašali, kako doživljajo trenutek osamosvojitve. * * * Srečko Meh, Stranka demokratične prenove Velenje: »S strahom, ker ne vemo, kaj nas čaka, kam odhajamo, ker nimamo izdelanih jasnih ciljev, kako bomo to izpeljali. Ne gre za trenutek, ampak pot, na kateri se je o vsakem storjenem koraku, o vsaki oviri treba pogovoriti in dogovoiriti. To pa sedaj ravno ni ]praksa. Ni kaj proslavljat, ker nismo dosegli ničesar. Proslavljali bomo nek mejnik, ki pa je le de- klarativen. Dejansko se ni nič spremenilo. Vse preveč nekateri pozabljajo, da preteklosti ni moč izbrisati čez noč. Smo za evolucijo, revolucij pa nam je za nekaj časa dovolj.« * * * Ivo Drev, Šaleška kmečka zveza: »Ne morem verjeti, da bo do težko pričakovanega trenutka res prišlo. Občutki so seveda nepopisni in proslavljali bomo. Vesel sem, ker globoke žel je postajajo resničnost. Pot osamosvojitve je vendar pot v prihodnost za nas in naše otroke.« * * * Dragan Martinšek, Liberalno demokratska stranka Velenje: »Dan D — čas, za katerega smo se Slovenci odločili, da bo čas naše suverenosti, mora biti predvsem dostojanstven, v skladu s .plebiscitarno odločitvijo. V njem pa ni prostora za zapiranje v lastne frustra-cije, ampak mora biti to čas, ko se bomo poleg opiranja na lastne moči in pamet odpirali tudi k sosedom, pa naj bodo ti na severu, jugu, vzhodu ali zahodu. Dan D ne pomeni nič drugega kot zaključek nekega evforičnega nacionalnega naboja, hkrati pa začete dokazovanja zrelosti modernega naroda.« * * * Jože Štefanič, Socialdemokratska stranka Velenje: »Kakšni so občutki? Kot ob plebiscitu. Po svoje bo to zgodovinski dan, čeprav smo podobne akte spre- jemali že v preteklosti. Komaj čakamo na trenutek osamosvojitve, po mojem mnenju predvsem zaradi tega, ker bomo končno sami svoji gospodarji, ker ne bomo mogli valiti krivde za neuspehe na druge. Kakršen kruh si bomo rezali, takšnega bomo jedli po dnevu D. Tako organizacijska kot ekonomska in politična osamosvojitev naj bi prinesla večjo osveščenost, zavedan je jaza, da smo narod ene države. * * * Martin Budna, Socialistična stranka Slovenije, območni odbor Velenje: »Socialisti smo dali pobudo za izvedbo referenduma o plebiscitni odločitvi, zato nam ni vseeno, kako se sedaj to izvaja. Ugotavljamo, da ne dovolj resno s strani vlade. Vztrajamo na osamosvojitvi, pri čemer je ne razumemo kot neki dan, gre nam predvsem za predstavitev in ude-janjenje koncepta, ki vodi k osamosvojitvi, predvsem pa k lepšemu jutri. Osamosvojitev ni namenjena sama sebi, ampak naj bi prinesla zadovoljstvo vsem. Nismo za zapiranje mej, postavljanjem berlinskega zidu, saj se zavedamo, da nam je dajal jugoslovanski gospodarski trg več kot je znašal delež ostalega sveta. Plebiscit je za nas dejanje, s katerim postanemo enakopravni z vsemi. Slovenija je nastala po drugi svetovni vojni, osamosvojitev pa je pravzaprav nadaljevanje tistega, kar smo dosegli med vojno.« * * * Peter Rezman, Zeleni Velenja: »Nič eforičnega, ampak veselje in zadovoljstvo označujeta naše občutke ob prihajajočem dnevu D, kajti ta med drugim pomeni uresničevanje naših predvolilnih obljub. Upam in želim, da bo na drogovih kmalu vihrala zastava brez rdeče zvezde.« * * * Borut Korun, Slovenska demokratična zveza Velenje: »Z veliko pričakovanja, tesnobe in prikritim veseljem čakamo na 26. junij, na začetek poti osamosvojitve republike Slovenije. Ta začetek bo res deklerativen, nadaljnja pot samostojnosti in suverenosti pa prežeta s cilji, za katere smo se zanjo pravzaprav odločili. Upam, da bo stvar uspela. Ljudje — nekateri bolj, drugi manj pa s svojimi vsakdanjimi dejanji dokazujemo, da smo za to pripravljeni tudi nekaj narediti. Upam, da se bo v tem času miselnost in mentaliteta ljudi spremenila, da bodo postali bolj državotvorni.« * * * Anton Lovrec, Slovenski krščanski demokrati Velenja: »Povedano z eno besedo, občutki so veličastni. Mi gledamo na 26. junij kot na zgodovinski dan, čeprav ga vsi tako v tem trenutku ne ocenjujejo zaradi pomembnosti dogodka samega. Z leti bomo nanj gledali ne le s svetlimi očmi, ampak tudi ponosni, da smo si upali kaj takega narediti. Sajenje lipovega lista naj nam bo čez nekaj let, ne nazadnje tudi sedaj v ponos in svetel zgled, okrog katerega se naj bi zbirali tako kot so se nekoč naši pradedje.« rcooo*xjooaxxwBBwwwaflflii^^ Elkroj Neplačani Zveza društev upokojencev Velenje Od 24. do 29. junija teden upokojencev Zveza društev upokojencev občine Velenje bo tudi letos izvedla teden upokojencev, ki se bo pričel 24. in končal 29. junija. Prireditev, ki je že postala tradicionalna in vsako leto k sodelovanju pritegne vse več zabave in razvedrila željnih upokojencev, bo razdeljena na dva dela. Upokojenci vseh štirih društev se bodo najprej pomerili v različnih športnih tekmovanjih, konec tedna bo na vrsti kulturna prireditev »petje na vasi«, zaključek tedna upokojencev pa bo, kot že nekaj let nazaj, na Rogli. Med tednom upokojencev bodo predstavniki vseh društev obiskali tudi tiste člane, ki so zaradi bolezni nepokretni in na vozičku, ter tiste, ki so stari 80 ali več let. Program letošnjega tedna bo naslednji. V ponedeljek, 24. junija, bo na vrsti strelja- Mobiliziranci v nemško vojsko Naknadni vpis Vsi prisilno mobilizirani v nemško vojsko v letih med 1941 in 1945, prav tako vdove mobiliziranih vojakov, se lahko 24., 25. in 26. junija od 9. do 11. ure za področje Šoštanja in okolice v tamkajšnjem domu upokojencev naknadno vpišejo občinskemu odboru prisilno mobiliziranih vojakov Velenje, če želijo uveljavljati odškodnine. Za področje Velenja in okolice bo naknadni vpis v enakem času v velenjskem domu upokojencev. nje z zračno puško na strelišču Mroža; v torek, 25. junija, ob 9. uri bo balinanje v Šmartnem ob Paki; v sredo, 26. junija, ob 9. uri se bo pričelo kegljanje v Šoštanju; v četrtek, 27. junija, se bo ob 9. uri v dvorani zveze društev upokojencev Velenje pričel šahovski turnir, ob 17. uri pa tekmovanje v ulovu rib ob velenjskem jezeru; v petek, 28. junija, bo pred domom krajanov v Pesju (ob slabem vremenu bo prireditev v dvorani) na vrsti »petje na vasi«. Zaključek tedna upokojencev bo v soboto na Rogli, kamor se bo odpeljalo okoli 300 upokojencev vseh štirih društev, ki na takšnem srečanju še niso bili. Tam se bodo zvrstile različne šaljive in nagradne igre s kosilom in družabnim srečanjem. Organizatorji želijo in upajo, da se bo športnih tekmovanj in petja udeležilo kar največje število upokojencev, saj bo le tako prireditev zanimiva in dosegla svoj namen. (B. M.) Po fludru dol (in gor) strajk ! Čeprav je družbeni pravobranilec za velenjsko in mozirsko občino Edvard Centrih uradno pojasnil, da je stavka delavk šoštanjske enote Elkroja legalna, v matični organizaciji ne menijo tako. Tako pa niso le govorili, tako so tudi »odločili« ob izplačilu osebnih dohodkov. Šoštanjske delavke so namreč dobile tanjše kuverte. Pri izplačilu za maj so jim »odtrgali« pet delovnih dni, kolikor je prejšnji mesec trajala stavka. Ce bo takšna odločitev veljala še naprej, bodo ob prihodnjem izplačilu prikrajšane še za en dan, saj je stavka v celoti trajala šest dni, tudi prvi delovni dan tega meseca. Na tak sklep matične organizacije so se delavke seveda pritožile. (fk) Dan slovenske osamosvojitve Malo dni nas loči od dneva, do katerega smo se zavezali, da bomo uresničili plebiscitarno voljo in udejanili samostojnost neodvisne države Slovenije. Najkasneje 26. junija. če bodo okoliščine zahtevale drugače, pa tudi prej, bo republiška skupščina sprejela potrebne zakonske in ustavne odločitve ter razglasila samostojnost države Slovenije. To bo vsekakor zgodovinski dan, morda sploh najpomembnejši v narodovi zgodovini, zato ga bomo ustrezno proslavili in obeležili. Ne le zato. da bi povzdignili državljanski ponos in samozavest, in tudi ne samo zato, da bi vsemu svetu in še posebej Evropi dokazali, da je slovenska država po volji ljudstva nepremakljivo dejstvo, ki ga civiliziran svet mora upoštevati in spoštovati, temveč še posebej in najprej zato, ker je uresničena zgodovinska težnja naroda in uveljavljena njegova plebiscitarno odločitev. Nobenega dvoma ni. da bo to dan spontanega veselja in praznovanja, dan novega slovenskega državotvornega ponosa. Poleg formalne razglasitve samostojnosti v republiški skupščini bo po celi Sloveniji vrsta simbolnih prireditev. Vsaka bo na svoj način obeležila dan, ko bo Slovenija stopila na samostojno pot. Tudi v naši občini pričakujemo, da bo vrsta spontanih srečanj in prireditev, ki bodo izkazale privrženost slovenski osamosvojitvi. To nenazadnje dokazujejo že podatki samega plebiscita pred pol leta. ko se je glasovanja o samostojni Sloveniji udeležilo 95 % vseh Zgornjesavinjča-nov, 93,5 % pa se nas je izreklo za državo Slovenijo. Vsak stisk roke, družabna srečanja ob kresovih, kulturne, zabavne, verske in ostale prireditve v tem času, bodo po svoje prežete in povezane s tem zgodovinskim dogodkom za vse Slovence in ostale prebivalce Slovenije. V predsedstvu občinske skupščine smo se odločili, da posebnih prireditev izključno za to priložnost ne bomo organizirali, ker bi po naši oceni delovale preveč vsiljivo, preveč bi spominjale na stare čase, ko je bito tovrstno slavljenje praktično obvezno. Nevsiljena, prostovoljna srečanja, pa so mnogo bolj človeška, naravna in pristna. Želim in pričakujem, da bomo korajžno. z jasnimi cilji stopili na samostojno pot, ki bo, še posebej v začetku, nemalo težka. Vendar naši cilji in želje niso usmerjeni toliko v naš jutri, ampak v prihodnja leta in desetletja. Delamo za generacije naših otrok in vnukov. Andrej Presečni k predsednik Skupščine občine Mozirje Prazno vanje osamosvojitve Vsako ljudstvo si svojo državnost pridobi navadno le enkrat v svoji zgodovini. Postane državotvoren narod, enakopraven in enak drugim, večjim narodom. Če se nikoli ne osamosvoji izgine, hitro ali počasi, o tem se lahko prepričamo iz naše dosedanje preteklosti, ki je ena sama zgodba o bojih za obstoj. Ko se bomo osamosvojili, bomo svojo energijo lahko vložili v drugačne bitke. V bitke za boljše materialne pogoje življenja, za čistejše in bolj zdravo okolje, za boljšo, bolj kvalitetno kulturo. Ključ za vse pa je ravno v tem, da bomo o nas, o našem življenjuv našem delu, naši kulturi in o naši vojski odločali sami. Žal so med nami Slovenci še vedno mnogi posamezniki in celo nekatere politične stranke, ki tega ne razumejo. Ne razumejo, da več različnih mišljenj, več dedičev različnih civilizacij, več različnih narodov skratka, ne more odločati v eni državi. Kratko potegne vedno tisti, kije šibkejši. Naše osamosvajanje se bo dogajalo prav v času kresa. starega slovenskega ljudskega praznika, ki izvira iz poganskih časov, ko so ob poletnem solsticiju častili sonce. Zato bomo člani Demosove koalicije v Velenju na kresni večer zakurili kres. Naj gori kot so goreli kresovi nekoč v davnih svobodnih časih in naj gori odslej vsako leto! Borut Korun Predsednik koalicije Demos, Velenje (Osamo)svo jitev ! O, kako čas hitro beži, naprej in predvsem nazaj. Zlasti kar se tiče osamosvojitvenih (ali samoosvijitve-nih) teženj. In kako so si nekateri sorodni dogodki podobni, čeprav na povsem različni ravni. Odločilni dan, 26. junij, se nam bliskovito bliža, kakor so 12. junija bliskovito minila tri leta odkar so se prebivalci vasi Prihova z največjo možno obliko demokracije odločili, da se odcepijo (nisem zapisal osamosvojijo) od krajevne skupnosti Rečica ob Savinji in se priključijo KS Nazarje. Vsi, prav vsi, so priznavali in spoštovali utemeljeno voljo in pravico krajanov Prihove, upošteval pa tega ni nihče, niti prejšnja, niti sedanja občinska vlada, vsem obljubam navkljub. Celo pismenim in drugačnim zagotovilom. Briga jih toliko opevana in spoštovana volja večine ljudi. Pa ne gre samo za vlado, posebej se je izkazal družbeno pravobranilec samoupravljanja. Ker sem kot prebivalec Prihove zgolj naključno in s prstanom Prihovke na roki, (kar seveda ni posebno naključje), tudi sam imel prste vmes pri tej odcepitvi, mi je grozil z javnim tožilcem in še s čem, pa se po dobrih treh letih ni zgodilo dobesedno ničesar. Briga vlado (in bivšo SZDL) za voljo ljudi. Medtem se je krajevna skupnost Rečica že »osamosvojila«. Ni namreč izglasovala občinskega referenduma za samoprispevek in je razpisala svojega. Bil je izglasovan in Prihovci kljub svoji trdni odločitvi, da se izselijo v Nazarje, plačujejo prispevek Rečici, od katere nimajo nič. V Nazarjah so nas težko pričakovali, Rečica se nas je želela lepo znebiti, pa se je zataknilo. Zanimivo, prav pri El-kroju. Brez njega nas bi Rečica spustila iz svojega mačehovskega objema, brez njega nas Nazarje ne bi sprejelo. Zanimivo zato, ker se je zapletlo pri zapuščin- ski razpravi, kot se zapleta prav v Elkroju in njegovim odcepitvenim težnjam. Zanimivo še enkrat. Kako so si dogodki pokrivajo. Slovenci se želimo odcepiti, osamosvojiti. Ponujajo nam naj gremo stran, a nas nihče noče. Se bomo torej samo-osvojili? To želimo in hočemo, pa kaj? Tudi na Prihovi smo se odločili, pa smo še vedno tam kjer smo bili, še vedno plačujemo tistim, za katere smo se odločili, da jim ne bomo, še vedno se za nas nihče ne zmeni in tako dalje in tako dalje. Očitno vsem paše, da je stanje tako kot je, pa pika. »Ne daj bože«, da bi nekaj takega veljalo tudi za Slovenijo! PS.: Ra se Prihovi vseeno obeta nekaj novega. Ne razdružitev, pač pa združitev! Preo- brat, da je kaj. Prebivalci obrtne cone (od Gorenja — MGA Nazarje do mostu preko Savinje, če ne veste, kje je to) namreč upravičeno trdijo, da so na nikogaršnji zemlji. Prometni znak za naselje Nazarje je namreč pri črpalki, za »izhod« iz naselja pa na koncu nazarske-ga mostu. Se pravi, da jih ni in so se odločili, da se bodo združili s Prihovo, ki ima sorodne probleme, poleg tega pa smo oboji čisti mejaši. Evo ti ga na, pa bo nastala koristna nova tvorba, obrt, podjetništvo in kmetijstvo. A ni lepo. Še lepše je, da bodo iz obrtne cone ob morebitnih poplavah, ki glede na sanacijo posledic lanske nesreče vsekakor niso izključene, lahko zbežali na prihovski hrib in tam dobili bratsko zatočišče. Le kam bomo zbežali Slovenci vsi skupaj, da nas ne bo odplavilo? Čigava svojina smo torej vsi skupaj. Prihovci in vsi Slovenci, kdo si upa in sme svojiti naše pravice in voljo? Hočejo nas torej »samo osvojiti«. Letos poskrbeli za odličnjake vsak po svoje Pa je prišel za osnovnošol- znanja v osnovnošolskih klo-ce konec. Konec nabiranja peh. Minuli petek so se z za- S podelitve priznanj najboljših v vseh osmih letih na osnovni šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki DELAVSKA UNIVERZA VELENJE tečaji - izobraževanje v času počitnic - ZAČETNI TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA (50 ur) 1. 7. —12. 7. 91 — dopoldanski in večerni termin rok prijave: 27. junij 91 - Pripravljalni tečaj NEMŠKEGA JEZIKA za srednješolce (20 ur) 8. 7.—19. 7. 91 in - Počitniški tečaj NEMŠKEGA JEZIKA za učence osnovnih šol (20 ur) 8. 7.-19. 7. 91 rok prijave: 5. julij 1991 - Pripravljalni tečaj ANGLEŠKEGA JEZIKA za učence, ki bodo v jeseni obiskovali 5. razred (20 ur) 19. 8.-30. 8. 91 Informacije in prijave: DELAVSKA UNIVERZA VELENJE tel: 854-539 1 TOPLOTNA TEHNIKA TONE „.„.<,. TRGOVINA TTT telefon: 853-495 in fax NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO toplotna tehnika tone d. o. o. Ljubljanska 15/b 63320 Velenje V tehnični trgovini ob Koroški cesti 8/c v Velenju vam vsak dan od 8.00—19.00 ure, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00 ure nudimo različen material za centralno ogrevanje in vodovod. PO ZELO UGODNIH CENAH imamo OBTOČNE ČRPALKE, ki jih zadružnikom lahko ponudimo z 2-letno garancijo 0 3/4" že za 1.630,20 din 0 1" že za 1.748,80 din 0 5/4" že za 1.852,50 din ZA NOV ODNOS DO VAŠEGA UDOBJA! PODJETJE TIT telefon: 857-141 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO ključki oziroma valetami poslovili od učiteljev, sošolcev in se podali novim znanjem naproti. Na teh priložnostnih prireditvah pa je letos vsaka šola zase »poskrbela« tudi za učence, ki so v vseh osmih letih šolanja dosegli najboljši uspeh. Prejšnjih 11 oziroma kar 12 let so jih namreč za njihovo pridnost nagradili z zlatimi medaljami Fonda bratov Ribar na skupni svečanosti v domu kulture. Na takšen način je dogovorjeno družbeno priznanje v tem ča- su prejelo več kot osemsto odličnjakov. Vzrok za »skromnost« tokrat tiči v spremembah, ki seveda tudi šolstva niso zaobšle. Nekoliko konkretneje: zaradi slednjih je VIZ Velenje ostal brez ustanovitelja in pokrovitelja za nagrajevanje sposobnih ter pridnih učencev, v razpoložljivem času ni uspel pridobiti za to nalogo novega. Že pri takšni malenkosti, a ne tako nepomembni, toliko težav, kako jih ne bi bilo še kje drugje. Proizvodnja v Gorenju Letos znatno več izdelkov kot lani V podjetjih Gorenja tudi letos uspešno uresničujejo proizvodne naloge. Sicer pa je bila v prvih petih mesecih letos proizvodnja kar za 14 % večja od lanskoletne. V Gorenju Gospodinjski aparati, na primer, so do konca maja izdelali skoraj 760.500 velikih gospodinjskih aparatov, kar je za 16% več kot v enakem obdobju lanskega leta. Za prodajo na tuje trge so namenili skoraj 74 % petmesečne proizvod- Začetek dela poslovodne šole S sistemom razvoja kadrov so v koncernu Gorenje predvideli tudi načrtovanje razvoja obstoječih in potencialnih vodilnih kadrov. Sestavina teh prizadevanj je tudi Poslovodna šola Gorenja, ki je začela z delom prejšnji četrtek, 13. junija. Mladim, sposobnim, menedžerjem bo v pomoč pri poglabljanju tistih znanj, sposobnosti in lastnosti, ki postajajo ključnega pomena za menedžment. Gre za strateško poslovodenje, skrb za razvoj človeških resursov, trženje, finance, pogajanja, mednarodno ekonomsko sodelovanje, ciljno vodenje, računalniško pismenost. Slušatelji se bodo v Poslovodni šoli Gorenja seznanjali s poslovnimi običaji in organizacijo delovnih procesov, usmerjali pa se bodo tudi k študiju primerov iz poslovne prakse, iz življenja Gorenja. (an) nje. V primerjavi z obdobjem januar—maj 1990 so v enakem obdobju letošnjega leta najbolj povečali proizvodnjo pralnih strojev, in to kar za 41 % in hladilnikov. Uspešno izpolnjujejo zahtevne proizvodne naloge tudi v nazarskem Gorenju Mali gospodinjski aparati. Do konca meseca maja so naredili 992.000 malih gospodinjskih aparatov, pri čemer so jih 66% namenili za prodajo na najzahtevnejše tuje trge. (an) Ko telefon pomeni razkošje Ali PTT izsiljuje? V razviti Evropi so že kmalu spoznali,Skakšno prednost imajo dobro razvite komunikacije. Zato je raz. oj informatike in razvoj telekomunikacij močno napredoval. Telefon je še najmanj, kar je ta razvoj prinesel. Ima ga vsako gospodinjstvo, če pa ga slučajno nima in si ga želi, to ni noben problem. Dobi ga lahko takoj, telefonski aparat mu v mnogih državah še poklonijo, stroški priklopa pa so neznatni, saj je podjetjem, ki se ukvarjajo z telefonijo jasno, da bodo vsak mesec zaračunavala naročnino. Pri nas, na žalost, še ni tako. Telefonski priključek je namreč celo težko dobiti. Če pa že dobiš odgovor PTT Celje, da so ti odobrili prošnjo in da imajo telefonsko številko zate, ki pač stane toliko kot stane, te čaka še majhno presenečenje. V uredništvu se je oglasil ogorčen občan. Po skoraj triletnem čakanju mu je PTT poslala pogodbo, s katero ga obvešča, da je dobil telefonsko številko in da mora v zakonskem roku poravnati stroške priključitve na omrežje. To je občan tudi pričakoval. Nemalo pa je bil presenečen, ko je prebral še eno pogodbo, kije sledila prvi. Ptt Celje ga v njej določi za posojilodajalca, ki mora do določenega dne pošti posoditi 1000 DEM v dinarski protivrednosti za zagotovitev hitrejšega razvoja telekomunikacijskega omrežja. Posojilo naj nakaže v enkratnem znesku. V pogodbi ga obvestijo, da je posojilo petletno z 2 % obrestno mero. Ce tega posojila do določenega datuma ne bo nakazal, bo PTT smatrala, da odstopa od prve pogodbe, torej ne želi več telefonskega priključka. Tega naš občan ni pričakoval, zato mu finančne možnosti ne dopuščajo, da bi podpisal obe pogodbi. Telefon pa si želi in ve, da ga še nekaj časa ne bo imel, če pogojev iz obeh pogodb ne bo izpolnil. Vprašamo se lahko le. ali telefon pri nas pomeni razkošje ? VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE - ENOTA VELENJE PONOVITEV OGLASA IN OBJAVE PROSTIH DELOVNIH MEST Kadrovska služba Vzgojnoizobraževalnega zavoda Velenje obvešča kandidate za zaposlitev, da se v osnovnih šolah v občini Velenje v šolskem letu 1991/92 lahko zaposlijo: 1. V OSNOVNI ŠOLI ANTON AŠKERC, VELENJE: — učitelj zemljepisa in zgodovine, za določen čas, s polnim delovnim časom od 2. 9. 1991 do 31. 8. 1992; — učitelj tehnične vzgoje, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom od 2. 9. 1991 dalje; 2. V OSNOVNI ŠOLI BRATOV MRAVLJAKOV, VELENJE: — učitelj slov. jezika (z znanjem angl. ali nem. jezika), da določen čas, s polnim delovnim časom od 2. 9. 1991 do 31. 8. 1992; — učitelj razrednega pouka, za določen čas, s polnim delovnim časom od 2. 9. 1991 do 31. 8. 1992; 3. V OSNOVNI ŠOLI MIHA PINTAR-TOLEDO, VELENJE: — učitelj angleškega jezika, za določen čas, s polnim delovnim časom od 2. 9. 1991 do 31. 8. 1992; 4. V OSNOVNI ŠOLI KAREL DESTOV-NIK-KAJUH, ŠOŠTANJ: — učitelj matematike in fizike, za določen čas, s polnim delovnim časom od 2. 9. 1991 do 31. 8. 1992; 5. V OSNOVNI ŠOLI BRATOV LETONJE, ŠMARTNO OB PAKI: — šolski socialni delavec, za določen čas, s polnim delovnim časom od 2. 9. 1991 do 31. 8. 1992. Pogoji: Prednost pri izboru imajo kandidati z visoko in višjo izobrazbo ustrezne smeri, ki izpolnjujejo pogoje iz zakona o osnovni šoli in imajo opravljen strokovni izpit. Rok za prijavo: Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo samo na naslov: Vzgojnoizo-braževalni zavod Velenje, Jenkova cesta 2, Velenje z oznako »za kadrovsko službo« do vključno 28. 6. 1991. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 15 dni po izteku časa, ki je določen za prijavo. Vodja kadrovske službe Vlado Verdnik ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 10. 6. do 16. 6. 1991 so bile izmerjene naslednje povprečne 24-urne koncentracije SO2 in maksimalne polurne koncentracije SO2 v zraku: AMP 10.6. 11.6. 12.6. 13.6. 14.6. 15.6. 16.6. ŠOŠTANJ 1 0.12 0.00 0.04 0.21 0.01 0.08 0.12 2 0.96 0.01 0.57 0.90 0.02 0.99 0.51 TOPOLŠICA 1 0.04 0.01 0.02 0.03 0.03 0.02 0.01 2 0.31 0.02 0.14 0.51 0.23 0.11 0.J4 VEL. VRH 1 0.06 0.07 0.08 0.02 0.01 0.00 0.00 2 0.98 0.41 0.49 0.16 0.02 0.03 0.04 ZAVODNJE 1 0.04 0.00 0.02 0.05 0.04 0.02 0.02 2 0.20 0.01 0.12 0.31 0.19 0.16 0.12 VELENJE I 0.01 0.00 0.00 0.01 0.00 0.00 0.00 2 0.11 0.01 0.01 0.07 0.01 0.00 0.00 GRAŠKA G. 1 0.05 0.00 0.04 0.04 0.02 0.09 2 0.29 0.00 0.27 0.22 0.13 0.31 1 povprečna 24-urna koncentracija SO2 v zraku (mg/m1) 2 maksimalna polurna konc. SO2 v zraku v dnevu (mg/mJ) Polurna koncentradja 0.75 mg S02/m3 zraka je bila presežena v naslednjih terminih: 10. 6. 1991 13.6. 1991 ŠOŠTANJ VELIKI VRH ŠOŠTANJ 16.00-16.30 8.30-9.00 14.30-18.00-19.00- -15.30 18.30 -20.00 I Zaposlovanje v mozirski občini I v i Se letos 200 novih delovnih mest 15.6.1991 ŠOŠTANJ 20.00—20.30 ODSEK ZA VARSTVO OKOLJA I I 1 I E I I I I I I I I I I I L Stopnja rasti zaposlovanja se je v mozirski občini bistveno zmanjšala že v letu 1988, že leto kasneje pa rasti skorajda ni bilo več. Število se celo zmanjšuje, razen v obrti in drobnem gospodarstvu, pa še tu je rast pričela upadati. Skrbi še drug podatek. Že prej slaba izobrazbena struktura zaposlenih se niža in je pod vsemi povprečji. Podjetja za višje in visoke šole komajda še razpišejo kakšno štipendijo.V obdobju 89/90 so podjetja za 4. stopnjo razpisala kar 55 odstotkov vseh štipendij, za višjo in visoko le 28. Veča se tudi število brezposelnih. Maja letos jih je bilo že 400, predvsem na račun Gozdnega gospodar- stva. Dejansko je brezposelnih 291, od tega 77 težje za-posljivih. Stanje je posebej kritično na demografsko ogroženih področjih Luč in Solčave, predvsem zaradi dejstva, da je tam največ delavcev gozdnega gospodarstva. Kritična številka trenutno je 200 nezaposlenih, višek ni toliko problematičen, saj so to delavci, ki ne želijo delati. Večja podjetja v zadnjem času vse bolj iščejo smotrno organiziranost in potrebe po določenih kadrih rešujejo z notranjimi prerazporeditvami. Možnost novih delovnih mest je torej predvsem v malem gospodarstvu, pri obrtnikih in podjetnikih, ki odpirajo nova delovna mesta. Zato bodo v mozirski občini ustanovili poseben sklad, s katerim želijo zagotoviti 200 novih delovnih mest. Iz tekoče proračunske rezerve za lansko leto so namenili 2 milijona dinarjev, računajo na sredstva, ki jih gospodarstvo prispeva za sofinanciranje novih delovnih mest, v sklad bodo namenili vse obresti, ki jih dobijo z začasnimi krediti iz proračuna, računajo pa še na druge vire. Za vsako novo delovno mesto (zaposliti se mora brezposeln delavec ali tehnološki višek) bodo iz sklada namenili 2.300 SE-CU-jev (60.000 dinarjev), zaposlitev mora veljati najmanj 5 let, obratovalnica mora imeti sedež v občini, prav tako mora delavec stalno bivati v mozirski občini, pogoje pa bodo sprejeli poslanci na naslednjem zasedanju občinske skupščine. Glede zneska so seveda mnenja, da je prenizek, vendar so možnosti omejene in želijo vsaj na tak način spodbuditi zaposlovanje in pomagati. Če bo skupščina predlog sprejela bodo sredstva na voljo že od julija dalje, koristili pa jih bodo lahko vsi, ki so novo delovno mesto odprli od 1. januarja dalje in seveda tisti, ki ga še bodo. Prav tako bodo do treh sredstev upravičene le obratovalnice z do 25 zaposlenimi, prednost pa tiste, katerih dejavnost je tesno povezana s turizmom. jp Podružnica društva Manager Prvi predsednik Franjo Bobinac Menedžerji iz občin Velenje in Mozirje so 6. junija ustanovili podružnico Društva poslovodnih delavcev Slovenije Manager. Na ustanovnem sestanku so izvolili vodstvo ter se dogovorili za aktivnosti podružnice društva Manager za savinjsko-šaleško območje. Prvi predsednik podružnice Manager je postal Franjo Bobi- nac direktor izvoza v Gorenju Gospodinjski aparati. Člani upravnega odbora pa so Mitja Jenko (koncèrn Gorenje), Franc Avberšek (Rudnik lignita Velenje), Rudi Šepič (Gorenje Commerce), Gvido Omladič (Era), Andrej Glušič (Gorenje Procesna oprema), dr. Jože Zagožen (koncem Gorenje), Anton Vr- hovnik (Mercator—Zgornjesa-vinjska kmetijska zadruga), Peter Rebernik (Studio R), Milan Medved (Geotermalna energija) in Lidija Fijavž-Špeh (Gorenje Naravno zdravilišče Topolšica). Menedžerja podružnice bodo izvolili na prvi seji upravnega odbora. (k) kotiček poklicne orientacije Spoštovani srednješolci! Končno imam podatke v zvezi s sprejemnimi izpiti tudi za vas. Pri posameznih visokih šolah navajam tudi razmerje uspeha na sprejemnem izpitu in uspeha v srednji šoli, ki ga bodo šole upoštevale v skupnem seštevku točk. Poudarjam, da je to predlog omejitev spisa, ki pa se verjetno ne bo dosti spremenil. Visokošolske organizacije vas bodo o omejitvi vpisa takoj po sprejemu ustreznega sklepa Izvršnega sveta Skupščine republike Slovenije obvestile s pošto na dom. PREDVIDENE OMEJITVE VPISA V ŠTUDIJSKEM LETU 1991/92 MEDICINSKA FAKULTETA Kandidati opravijo preizkus znanja iz fizike, kemije, biologije in tujega jezika. Upošteva se uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole ter ocena iz matematike v teh dveh letnikih. V skupnem seštevku prispeva uspeh na izpitu 80 % točk, uspeh in ocene v srednji šoli pa 20 % točk. Datum preizkusa: 10. julij. VIŠJA ŠOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAWCE — vsi programi Izpit iz fizike, kemije in biologije. Upošteva se tudi uspeh v 3. in -4. letniku srednje šole in uspeh pri zaključnem izpitu. Uspeh na izpitu daje 60 % točk, uspeh v srednji šoli pa 40 %. Datum preizkusa: 9. julij. VETERINARSKA FAKULTETA Izpit iz fizike, kemije in biologije. Upošteva se tudi učni uspeh v 4. letniku srednje šole in zaključni izpit. Uspeh na izpitu prinese kandidatu 50% točk, 50% pa uspeh v srednji šoli. Datum preizkusa: 5. julij. BIOTEHNIŠKA FAKULTETA — Urejanje krajine: preizkus posebnih sposobnosti in uspeh v 4. letniku srednje šole. Preizkus nadarjenosti daje v skupnem seštevku 85 % točk. Datum preizkusa: 11. julij. — Biologija: izpit iz biologije, kemije, fizike. Uspeh iz istih predmetov v vseh letnikih srednje šole. Rezultat na izpitu prispeva 70 % točk, srednješolske ocene pa 30 %. Datum preizkusa: 9. julij. — Lesarstvo (višješolski študij): izpit iz matematike, fizike in kemije. Uspeh v srednji šoli iz istih predmetov ter uspeh na zaključnem izpitu. V skupnem seštevku točk prispevata oba kriterija po 50 % točk. Datum preizkusa: 12. julij. (Po izjavi vodje referata je zelo verjetno, da sprejemnega izpita ne bo, ker se je nekaj kandidatov preusmerilo na visokošolski štu-dij). — Živilska tehnologija: Izpit iz matematike in kemije ter uspeh v 4. razredu srednje šole. Uspeh na izpitu prispeva 2/3 točk. Datum preizkusa: 16. julij. VIŠJA AGRONOMSKA ŠOLA MARIBOR Šola je zaprosila za omejitev vpisa, ni pa sporočila niti kriterijev niti datuma sprejemnega izpita. FNT - FARMACIJA Izpit iz kemije, somatologije in fizike. Upošteva se uspeh v 4. letniku srednje šole in uspeh pri zaključnem izpitu. Uspeh na izpitu prispeva 75 % točk, uspeh v srednji šoli pa 25 %. Datum preizkusa: 11. julij. FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Izpit iz matematike in fizike ter uspeh v 3. in 4. letniku sred- nje šole. Uspeh na sprejemnem izpitu prispeva 50 % točk. Datum preizkusa: 5. julij. FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO Izpit iz matematike in fizike ter uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole. Uspeh na izpitu prispeva 75 % točk, srednješolski uspeh pa 25 %. Diferencialnih izpitov ne bo. Datum preizkusa: 2. julij za računalništvo, 3. julij za elektrotehniko. FAGG - ARHITEKTURA Izpit obsega preverjanje posebnih sposobnosti, upošteva se tudi uspeh pri zaključnem izpitu. Preizkus posebnih sposobnosti prispeva k skupnemu rezultatu 75 % točk. Datum preizkusa: 1., 2. in 3. julij. EKONOMSKA FAKULTETA V LJUBLJANI Izpit iz matematike ter učni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole in uspeh pri zaključnem izpitu. Uspeh na izpitu prispeva k skupnemu rezultatu 50 % točk. Datum preizkusa: 6. julij. EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR Izpit bo iz matematike in tujega jezika. Upoštevajo tudi uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole. O tem kdaj bo sprejemni izpit, in kakšen bo delež obeh kriterijev v skupnem seštevku točk, bo fakulteta obvestila prijavljene kandidate po 15. juniju. Preizkus znanja bo predvidoma v začetku julija. VIŠJA UPRAVNA ŠOLA Kandidate bodo izbirali na osnovi uspeha v 3. in 4. letniku srednje šole in ocene iz slovenskega jezika v teh dveh letnikih. VIŠJA ŠOLA ZA SOCIALNE DELAVCE Izpit iz psihologije in sociologije (70 % točk). 30 % točk prispeva uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole ter pri zaključnem izpitu. Datum preizkusa: med 15. in 19. julijem. PRAVNA FAKULTETA Kandidati za vpis dokažejo primernost za študij z testom splošne razgledanosti, ki daje 2/3 točk, 1/3 točk pa prispeva uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole in uspeh na zaključnem izpitu. Datum preizkusa: 8. julij. VISOKA PRAVNA ŠOLA MARIBOR Sprejemni izpit obsega test splošne razgledanosti (60 % točk), uspeh v srednji šoli in pri zaključnem izpitu pa prispeva 40 % točk. Datum preizkusa: 8. julij. FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ Izpit iz matematike (50 % točk), uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole in uspeh pri zaključnem izpitu (50 % točk). Datum preizkusa: 9. julij. PEDAGOŠKA FAKULTETA LJUBLJANA Vpis bo omejen na naslednjih programih: — vzgojitelj predšolskih otrok: upoštevajo se ocene naslednjih srednješolskih predmetov — slovenski jezik, tuj jezik, pedagogika in psihologija ter uspeh pri zaključnem izpitu. — razredni pouk (samo za Ljubljano): upoštevajo se ocene iz slovenskega jezika, tujega jezika, matematike, pedagogike in psihologije ter uspeh pri zaključnem izpitu — defektologija (oba programa): upoštevajo se ocene iz slo- venskega jezika, pedagogike, psihologije in zaključni izpit Na likovni pedagogiki bo preizkus nadarjenosti 2. in 3. julija. PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR Vpis bo omejen na naslednjih programih: — vzgojitelj predšolskih otrok: pisna naloga z družboslovno tematiko, upošteva se tudi uspeh pri zaključnem izpitu. Izpit bo 17. julija. — angleški jezik: izpit iz angleškega jezika in književnosti, upošteva se uspeh pri zaključnem izpitu. Izpit bo 15. julija. — nemški jezik: izpit iz nemškega jezika in književnosti, uspeh pri zaključnem izpitu. Izpit bo 8. julija. — zgodovina: ocena iz zgodovine na zaključnem izpitu ali: ocena iz tega predmeta v 3. in 4. letniku, splošni učni uspeh v 4. letniku in ocena iz prvega tujega jezika. Na likovni pedagogiki bo preizkus nadarjenosti 1. julija. FSPN — NOVINARSTVO Fakulteta je zaprosila za 140 vpisnih mest za ta študij. Sprejemni izpit so izvedli že 25. maja. Za kandidate, ki so zamudili iz opravičljivih razlogov, bodo ponovno organizirali preizkus 2. julija in 15. septembra. Poleg rezultata na preizkusu (60 % točk) upoštevajo še srednješolski uspeh v 3. in 4. letniku in zaključni izpit (40 % točk). FILOZOFSKA FAKULTETA Fakulteta namerava omejiti vpis na naslednjih študijskih smereh: psihologiji, zgodovini (A in enopredmetni), umetnostni zgodovini (A in enopredmetni), arheologiji (enopredmetni), etnologiji (A in B), geografiji (A, enopredmetni in B), slovenskem jeziku (A in enopredmetni), francoskem jeziku (A in B), italijanskem jeziku (A in B), angleškem jeziku (A in B), nemškem jeziku (A in B) in primerjalni književnosti (A, enopredmetni in B). Datum preizkusa: 8. in 9. julij. Fakulteta je prosila za povečanje vpisa za naslednje študije: filozofije, bibliotekarstva, latinskega jezika, muzikologije, splošnega in primerjalnega jezikoslovja, arheologije, zgodovine in ruskega jezika. Če povečanje ne bo odobreno, bo sprejemni izpit tudi na filozofiji in bibliotekarstvu pod B. Še vednc* ni rešen problem eno-predmetnega študija angleškega in nemškega jezika ter študija sociologije pod A, če bodo sprejete programske zasnove za te študije, bodo tudi tu sprejemni izpiti!!! S preizkusom umetniške nadarjenosti oz. psihofizičnih sposobnosti bodo vpis omejevale tudi vse tri umetniške akademije, Fakulteta za šport, FNT-obliko-vanje tekstilij in oblačil ter obe pedagoški fakulteti za študij likovne pedagogike. Za POVEČANJE števila vpisnih mest so zaprosile naslednje visokošolske organizacije: Filozofska fakulteta za zgoraj našteta študijska področja, Tehniška fakulteta Maribor za študij elektrotehnike in računalništva (toliko mest kot je bilo v roku prijavljenih kandidatov), Pedagoška fakulteta Maribor za nekatere študijske povezave, Pedagoška fakulteta v Ljubljani (30 mest več za razredni pouk v Ljubljani, še vedno je potreben sprejemni izpit) ter Visoka pravn^ šola Maribor (30 mest več — kljub temu tudi še sprejemni izpit). SRDAN ARZENŠEK, dipl. psiholog, REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE, ENOTA VELENJE Upokojevanje po novem V ponedeljek 10. 6. 1991 je Stranka demokratične prenove na pobudo Ženskega kluba pripravila javno tribuno na temo Pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V javni razpravi je namreč predlog zakona s tem naslovom. Strokovni razlagalec gospod ŠTROUS iz republiškega sekretariata za delo, je v uvodu pojasnil novosti glede na obstoječi zakon. Ugotovil je, da ni bistvenih sprememb in s tem pohvalil dosedanji zakon, ki pa seveda ima določene pomanjkljivosti glede na sedanji čas. V spremembo jih je vodilo predvsem dvoje: 1. Vse kar je zapisano v raznih zakonih bo vsebovano v novem zakonu — vse na enem mestu. 2. Življenjska doba zavarovancev se je občutno podaljšala glede na leto 1965. Sprememba, ki bega prebivalce Slovenije je predvsem sprememba starostne meje. S tem je predlagatelj povzročil panično upokojevanje v zadnjem letu. Nov zakon predvideva celo več možnosti dokupa pokojninske dobe. (vojaški rok, čas šolanja na višji ali visoki šoli). Dokup bo možen po sorazmerno nižji ceni. Odmerjen bo glede na zajamčeno plačo. Ostala bo možnost dokupa let za presežne delavce in za delavce, ki dopol- nijo starostno dobo nimajo pa dovolj delovne dobe. Kdor doseže pogoje za upokojitev do konca letošnjega leta se lahko še vse naslednje leto upokoji po starem zakonu. Pri invalidskem zavarovanju se bodo nadomestila odmerjala od pokojninske osnove in ne le glede na zadnje leto, ker so se s tem dogajale krivice invalidom, ki so, preden so bili invalidsko ocejeni, običajno delali vsaj leto dni na slabše plačanih delovnih mestih. Pri skrajšanem delovnem času bo ostalo po starem. Polovico bo plačal SPIZ, polovica pa podjetje kjer invalid dela. Poslej bo vsak sklep invalidske komisije preverila revizijska komisija. Napovedujejo zaostritve v Koroški regiji kjer so pogoji za invalidsko upokojevanje premili. Vse pokojnine, ki so jih borci pridobili ostanejo iste. Tudi ostale pokojnine se ne bodo preverjale na novo odmerjale za nazaj. Zavedati pa se moramo, da je pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi ali predvsem socialno zavarovanje. Udeleženci dobro obiskane javne tribune so imeli veliko pomislekov. Nasprotujejo, da se iz sklada, ki je polnjen zgolj s prispevki zavarovancev dajejo tudi ostali dodatki. Zagotoviti je potrebno polnjenje fonda tudi iz proračuna. Vzrok so ravno dodatki (varstveni, družinski). Zagotoviti je potrebno vpliv zavarovancev v skupščini kot najvišjem organu zavoda, ki bo ustanovljen namesto SPIZ-a. Zahtevajo, da se razveljavi sklep Republiške skupščine, ki je bil sprejet 6. 3. 1991 in pomeni zamrznitev pokojnin. To svojo zahtevo so jasno prezentirali na protestnem shodu v Ljubljani. Predstavnik predlagatelja novega zakona je pojasnil, da so s tem ukrepom zagotovili zgolj normalno izplačilo pokojnin v zadnjih mesecih. Višek sredstev se s tem ni pojavil. Mnenje SDP je podala tov. Sonja Lokar, ki je poudarila dejstvo, da SDP podpira zahteve upokojencev in predlaga, da se doseže sporazum aktivnih zavarovancev ter upokojencev. Le na ta način lahko uspešno premostimo sedanje težave. Vpliv upokojencev je potrebno zagotoviti v skupščini zavoda in preprečiti »poseganje« vlade v sklad namenjen za pokojnine in dodatke, ki se iz tega fonda financirajo. SDP predlaga, da se novi zakon sprejme za tiste, ki v času sprejetja tega zakona ali po njem pričnejo plačevati zavarovanje. Nikakor pa ne za tiste, ki so te prispevke plačevali do sprejetja novega zakona. Bojan KONTIČ Še o obisku krvodajalcev iz Splita Sprejem pri podžupanu V NČ smo o obisku krvodajalcev iz Splita obširneje poročali že v prejšnji številki. Tokrat naj dodamo še en drobec, ki je pomembno odmeval med organizatorji 14 srečanja. Delegacijo iz Rdečega križa Split v spremstvu članov predsedstva RK Velenje, je sprejel podpredsednik SO Velenje, Tone LOVREC. O izmenjavi je dejal: »Darovalce krvi, pa četudi so darovali kri le enkrat, je potrebno spoštovati. Toliko bolj tiste, ki to hu- mano poslanstvo vršijo že vrsto let, ki so kri darovali že večkrat. Darovalci krvi iz Splita pa so z obiski v minulih petnajstih letih opravljali delo ambasadorjev prijateljstva in humanosti. Naj tako ostane, ne glede nas spremembe v organiziranosti sosednjih republik, oz.«držav. Prihodnje leto se vidimo v Splitu na petnajstem srečanju ...«. Ljubo ŠERIČ, predsednik sveta darovalcev krvi iz Splita je povedal primer, kako je ob nesreči dveh učiteljev darovalo kri več deset dijakov centra srednjih šol. Je potrebno res najhujše, da se odločimo za darovanje krvi tudi mladi ljudje? Peter MARKOS, predsednik RK Split pa je ob zaključku sprejema dejal: »Mislimo vzdrževati sodelovanje, izmenjavo izkušenj, na tej osnovi izboljševati delo, saj se imamo pri vas česa naučiti. Vidimo urejen kraj, pridne ljudi in čutimo prijateljstvo. Zato dobrodošli prijatelji prihodnje leto v Splitu!« Jože Miklavc Občinska zveza prijateljev mladine Velenje Hura, še malo, pa bodo počitnice! Na občinski Zvezi društev prijateljev mladine Velenje mislijo na vas šolarje in skupaj s številnimi izvajalci so za vas pripravili bogat počitniški program. V celoti ga objavljamo in vam želimo prijetne in vesele počitnice. DATUM URA DEJAVNOST KRAJ ORGANIZATOR CENA 26. 6.-2. 7. 9,- -17.30 DNEVNO TABORJENJE SLEME OZPM VELENJE 130,00 din JULU, AVGUST 9- -14.00 ŠPORTNE POČITNICE BAZEN VELENJE ali RDEČA DVORANA PLAVALNI KLUB VELENJE 00 PONEDELJKA TEČAJNA 0BUKA 590,00 din DO PETKA DNEVNA OBUKA 150,00 dm JULU, AVGUST PONED., TOREK 9,- 14.00 IZPOSOJA KNJIG... KNJIŽNICA VELENJE KC »1. NAPOTNIK« ČETRTEK, PETEK 9,- -14.00 IZPOSOJA KNJIG ... KNJIŽNICA VELENJE KC »1. NAPOTNIK« SREDA 13,- 19.00 IZPOSOJA KNJIG... KNJIŽNICA VELENJE KC »1. NAPOTNIK« 3. 7.-12.7. TABORJENJE RIBNO—VELENJE TABORNIKI OBČINE 2.000.00 din oz. 2.100,00 din 12. 7.-21.7. TABORJENJE RIBNO—VELENJE VELENJE 2.000,00 din oz. RIBN0—ŠOŠTANJ 2.100,00 din 21.7.-30.7. TABORJENJE VELENJE 2.000,00 din oz. 2.100,00 din 3. 8.-12.8. TABORJENJE SAVUDRUA—ŠO- VELENJE 2.000,00 din oz. 2.300,00 din ŠTANJ 30.7.-9. 8. KOLONIJA SAVUDRUA OZPM VELENJE 3.168,00 din 9. 8.-19. 8. KOLONIJA SAVUDRUA OZPM VELENJE 3.168,00 din 4. 7.-11.7. PLANINSKI TABOR LOGARSKA DOUNA PLANINSKO DRUŠTVO 1.500,00 din 4. 7.-15. 7. POLETNE ŠOLE: GLASBENA ŠOLA »F. KORUNA K0ŽEUSKEGA« HARMONIKARSKA ŠOLA KITARSKA ŠOLA V ČASU POLETNIH ŠOL BODO ORGANIZIRANI KOMORNA IGRA KONCERTI UDELEŽENCEV POLETNIH ŠOL 17. 8.-31.8. VIOLINSKA ŠOLA 11.7. 10,- 13.00 ŠAHIRANJE ŠŠK VELENJE - ŠALEŠKI ŠAHOVSKI ŠALEK 13, VELENJE KLUB 7.8. 10.-13.00 ŠAHIRANJE ŠŠK VELENJE ŠALEŠKI ŠAHOVSKI KLUB JULIJ, AVGUST POČITNIŠKE DEJAVNOSTI PO DRUŠTVIH PRIJATELJEV MLADINE INFORMACIJE: DPM V KRAJEVNI SKUPNOSTI OBLIKOVANJE GUNE MAJERJEVA VILA DRUŠTVO ŠALEŠKIH (TEČAJ) ŠOŠTANJ UKOVNIKOV SLIKANJE - TEČAJ MAJERJEVA VILA DRUŠTVO ŠALEŠKIH L. __INFORMACIJE: TELEFON ŠT. 853-657_ DEJAVNOSTI ZBRALA OZPM VELENJE INFORMACIJE: TELEFON ŠT. 853-369 šlk84 NATAŠA ROŠER Te. : 063/856-947 KÄ^ «ÄT/z Ä Velenje ure _ sobota od 7. do 13. ure snxtà* ä - Podjetje za Consulting, marketing in agencijske storitve Delovni čas: vsak dan, razen nedelje od 7. do 13. ure. Vse informacije osebno ali po telefonu na številki: 063/856-947. KOZMETIČNI SALON IRIS, Cesta 1/8, Ve-lenje ^ VZEMITE SI ČAS ZA SVOJO LEPOTO, POLETJE JE TU! Obiščite naš salon, kjer boste deležni izvrstne nege s priznanimi lepotilnimi programi: MYOLIFT (hujšanje, obdelava celulita, odstranitev aken, strij, gubic, masaža, pomlajevanje . . .) LASER: (za nečisto kožo, odstranjevanje gub, starostnih peg .) VIBROSAUNA — naravni način za vzdrževanje zdravja in vitalnosti in celotna nega obraza, vratu in dekolteja s priznanimi, uvoženimi preparati. Pravi naslov za vitkost in lepoto! Pokličite nas po telefonu 063/856-837. rA[ VJTOSt tdšck Rečica ob Savinji -TOŠtiŠČC tel. 063-831-416 LIR Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, odprta od 6. do 18. ure, sobota od 6. do 15. ure DIMNIKAR- STVO Peter Pečnik Kavče 15, Velenje Telefon: 063/888-257 Trgovina z mešanim blagom Koroška 8 e, Velenje Tel.: 855-908 S I T O N A Proizvodnja — Trgovina, d. o. o. 63320 VELENJE - Cesta IV/11 Telefon: (063) 851445 Telefax: (0631 852 746 Izdelujemo: — firma table — embleme — tipske ploščice — čelne, stikalne plošče — skale — tablice za označevanje prostorov — tablice za oštevilčenje — inventarne ploščice Pokličite nas, če gre za napisne ploščice. TRGOVINA na Prešernovi 18 v Velenju vam po zelo ugodnih cenah nudi CITY BIKE KOLESA na 18 prestav (Shimano prestave) za SamO 6.900,00 din Možnost plačila z dvema čekoma! Obiščite nas in videli boste, da so cene naših koles res NAJUGODNEJŠE! Telefon: 063/851-831, odprto imamo vsak dan od 8. do 12. od 14. do 18., ob sobotah pa od 8. do 12. ure. 1 I I I I I I I I I I I I ! • J ŠEST DNI DRUŽENJA S SVETOPISEMSKIMI OSEBAMI, ZVESTIMI BOŽJIMI PRIJATELJI Noe, Abraham, Jožef, Mojzes, Gideon, Samuel, Jonalan, David, Danijel, JEZUS. Otroci, želite spoznati vse te junake ? Pridite! Od nedelje, 23. do petka, 28. junija v KRŠČANSKO ADVENTISTIČNO CERKEV, Cesta talcev 17, Velenje od 17. do 19. ure. Preizkusili se boste lahko tudi v barvanju, lepljenju, izrezovanju. Vse izdelke boste lahko na koncu odnesli s seboj. Vsi osnovnošolci ste vljudno vabljeni! SLASCICARNA MOZIRJE povečuje pestrost ponudbe. Letos so nabavili v SLAŠČIČARNI MOZIRJE nov stroj za sladoled. Zelja po popestritvi ponudbe, predvsem kakovosti sladoleda, ki postaja vie bolj hrana in ne samo sladica je vodila slaščičarske delavke, da so se povezale s slaščičarji iz Portoroža. Slaščičarski delavci Montenegroturist iz Portoroža bodo v ČETRTEK, dne 20/6-1991 od 12.00 ure dalje predstavljali svoje izboljšane izdelke. Pridite pogledat! Vabi vas slaščičarna Mozirje. Naš čas xXs K UNI lì Rt/ A l k O H O t A Cesta beži pod avtomobilom. Enakomerno brnenje me utruja. Pa še ta zatohla vročina. Ne zdržim več. Avtomatično zapeljem na parkirišče pred simpatično gostilno. Nekaj dolgih požirkov, rahlo grenkega okusa... UNI BREZ ALKOHOLA je osvežilna pijača iz žit. Čutim, kako se mi vrača moč . . . UNI BREZ ALKOHOLA vsebuje veliko mineralov, vitaminov in hranilnih snovi. Prav prileglo se mi je in dobro se počutim. UNI BREZ ALKOHOLA je pijača za vse, ki se želijo odžejati, osvežiti in okrepiti. In za tiste, ki morajo za volan. pivovarna union ljubljana Z užitkom si oddahnem in rečem: ŠE ENEGA! Ko lahko z rečeš se. užitkom PROFIT, d.o.o. Podjetje za finančno računovodsko svetovanje in storitve Efenkova 61 63320 Velenje K SODELOVANJU VABIMO KANDIDATE, KI BI PREVZELI VODENJE NOVEGA PODJETJA Podjetje PROFIT ustanavlja sestrsko podjetje EDIPRO, podjetje za izdelavo programske opreme za računalniško izmenjavanje podatkov in nudenje uslug pri uvajanju računalniškega izmenjevanja podatkov. Produkt, ki ga bo nudilo podjetje EDIPRO se imenuje prav tako EDIPRO in je že v fazi testiranja. Predstavlja standard bodočega komuniciranja med podjetji doma in v tujini. Podjetje EDIPRO bo med prvimi v Jugoslaviji in med redkimi v svetovnem merilu, ki bo razvilo takšen produkt. Nudimo Vam možnost, da vodite to podjetje in s tem afirmirate sebe, podjetje in Republiko Slovenijo, kjer je ta produkt nastal. Nudimo Vam: - delovno mesto v.d. direktorja z velikimi pooblastili, - osebni dohodek, ki bo vsaj 2 x večji kot ga imate sedaj, - regres v višini osebnega dohodka, - gibljiv delovni čas, - 30 dni letnega dopusta, - možnost soudeležbe v solastništvu podjetja do višine 25 % - stimulativen dodatek k osebnemu dohodku odvisen od osebnega uspeha - možnost strokovnega izpopolnjevanja doma in v tujini. Prednost bodo imeli kandidati, ki bodo izpolnjevali naslednje zahteve: - dobro poznavanje računalniških sistemov IBM, VAX, PC. - znanje programiranja v vsaj enem višjem programskem jeziku, - znanja s področja računalniških komunikacij, - dobro poznavanje poslovnih procesov v podjetjih, - znanje angleščine (zaželjeno tudi nemščine), - komunikativnost in sposobnost organiziranja dela. Podjetje bo pričelo z delom v začetku septembra 1991. Vse ki vas ponudba zanima in smatrate, da izpolnjujete pogoje, pošljite prošnjo katera naj vsebuje kratek življenjepis z opisom del, ki ste jih opravljali in znanji, ki jih obvladale. Prošnje poSljite do 27.6.1991 na naslov PROFIT, Efenkova 61, 63320 Velenje. Vse kandidate bomo povabili na razgovor in jih pismeno obvestili o rezultatih do 2.7.1991. Prijeten večer zabavne glasbe Glasbena šola Fran Korun Koželjski iz Velenja je v ponedeljek, 10. junija zvečer, ponovno prijetno presenetila Ve-lenjčane. Pripravila je pomladni koncert zabavne glasbe. Nabito polna dvorana glasbene šole je nenehno ploskala mladim talentom. Uvod je izvedla skupina za izrazni ples. Zvrstilo se je še petnajst posameznikov in skupin. Med nastopajočimi sta žela izredno priznanje Jerneja Grebenšek in Šalej Jože. Tudi zaključek z Dixieland skupino je bil lep. Velenjčani bodo take prireditve vedno znova obiskali in jih toplo pozdravili. ys Chateau na pohodu Leto dni je minilo kar je skupina Chateau izdala svojo debitantsko kaseto »Tvoje oči«, ki je izšla pri založbi Sraka. Ta svoj prvi izdelek so uspešno promovirali širom po Sloveniji, njihovo najuspešnejše področje pa sta Kras in Primorska. Ob koncu lanskega leta si je privoščila skupina malce premora, med tem zamenjala dva člana (basist Aleksander Zevart in solo kitarist Zvone Hranjec), zdaj pa so že v »polni formi« z nekoliko spremenjenim načinom igranja. Med njihovimi skladbami prevladujejo rock hiti in stare uspešnice. Začeli so tudi že z novim lastnim proiektom pod vodstvom člana skupine Zvoneta Hranjeca. V studiu Tivoli v Ljubljani so naredili dva nova posnetka pod vodstvom producenta Tonija Jurija. Od obeh posnetkov si veliko obetajo, še zlasti od »Rock Balade«, s katero so se predstavili na Pop delavnici 1991. To pa še ni vse. Fantje pridno delajo in iščejo sponzorja, ki bi podprl njihov projekt. Veliko uspehov jim želimo. 20. JUNIJA V današnji rubriki Zgodilo seje, ki je praviloma namenjena dogodkom, ki so se zgodili v zadnjih sto letih, se bomo izjemoma vrnili daleč v preteklost in si ogledali dogodek, ki je bil izredno velikega pomena za srednjeveško zgodovino šaleške doline. V teh dneh leta 1261 je namreč oglejski patriarh Gregor, kot cerkveni glavar slovenskih dežel, ki ležijo južno od reke Drave, ukazal Leopoldu, savinjskemu arhidiakonu, pregledati možnosti, da bi se izvršila zamenjava med Ortolfom, škal-skim župnikom in gornjegrajskim konventom med župnijama škale in Pilštajn. Ob ustanovitvi gornjegrajskega samostana leta 1140 je bila med drugimi dodeljena samostanu tudi župnija Pilštajn, ki pa je bila samostanskim predaleč in zato neprimerna za upravljanje. Zaradi tega je prišlo do ideje, da bi zamenjali župnijo Pilštajn za župnijo Skale. Ker se je s tem strinjal tudi škalski župnik Ortolf, sta obe zainteresirani strani naslovili prošnjo na oglejskega patriarha, ki je imel pri tem seveda zadnjo besedo. Do tega časa je bila škalska župnija izvzeta iz siceršnjih večjih cerkvenih imetij in je bil škalski župnik podrejen neposredno oglejskemu patriarhu. Njegov položaj je bil s tem seveda nekaj posebnega in si je ob zamenjavi želel ta položaj obdržati, kar je bil tudi eden od pogojev za zamenjavo. V okvir škalske župnije so v tem času spadale cerkve sv. Mihaela v Šoštanju, sv. Tilna v Šentilju in sv. Janeza v Šentjanžu (Vinski Gori), poseben položaj pa si je že izborila cerkev sv. Martina v šaleku (Velenju), ki je že imela svojega vikarja, ki pa je še bil podrejen škalskemu župniku. Zamenjavo med obema župnijama je patriarh Gregor potrdil avgusta 1261 v Čedadu. Tako je od tega leta dalje spadala škalska župnija in tako cela šaleška dolina pod samostan v Gornjem Gradu in delila z njim svojo usodo do njegovega propada v 15. stoletju in vtelovljenja celega gornjegrajskega ozemlja v novo ustanovljeno ljubljansko škofijo. Potrebno pa je zapisati, da je škalska župnija ohranila tudi v okviru gornjegraj-ske posesti posebno mesto. Že leta 1264 so najprej uredili odnose med župnijo in vikarijatom v Šmartnu, nad katerim so bedeli šaleški vitezi. S tem sporazumom je škalski župnik priznal relativno samostojnost vikarju, ki pa je vendarle bil cerkveno podrejen njemu in mu je bil dolžan tudi določene služnosti. Takoj zatem pa so gornjegrajski menihi, pa verjetno tudi drugi, saj se leta 1275 v tem smislu tudi pritožuje vitez Otto Turnski, da trpi služba božja. Ta špital moremo verjetno postavljati v zvezo z izvirom tople vode, ki je bil v Skalah pri Zelcer-ju in je izginil ob pogrezanju tal. da smo gostovanje sploh lahko organizirali, pa gre sponzorju RLV, ter g. mag. Francu Avberšku, ki nam je najbolj pomagal. Tudi zbor se je uspešno pripravil, naučil se je preko 15 novih pesmi, med njimi dve nemški. Za vse nastope gre zahvala tudi našemu zborovodju, g. Zmagu Frankoviču. Lep pevski pozdrav z geslom: »Kdor poje — ne misli slabo!« Tajnik zbora MPZ Kajuh Alojz Potrč 1. r. Moški pevski zbor »Kajuh« Velenje Gostovanje v Nemčiji V letu 1990 je moški pevski zbor praznoval 70-letnico svojega delovanja v Šaleški dolini. V mesecu maju je pri nas gostoval mešani pevski zbor iz Nemčije, mesta Kisslegg. Takrat pa smo se dogovorili, da bomo obisk »vrnili«. Tako smo v Nemčiji gostovali od 6. 6. do 9. 6. 1991. Na tem obisku smo si ogledali skoraj celotno bavarsko deželo; mesta, baroške muzeje, cerkve, biblioteko, podjetje, strokovne šole ... Najbolj nam je ostal v spominu otok Mainau v središču Bodenskega jezera. Vsi kraji, ki smo jih obiskali, so bili čisti, urejeni. Vsi pa smo se spraševali, zakaj ni pri nas tako? V soboto 8. 6. zvečer, ob 20. uri, smo imeli prvi koncert. Poslušalo je preko 700 poslušalcev. V nedeljo, 9. 6. dopoldan, smo imeli drugi koncert v ogromni cerkvi med redno mašo. Po končani maši smo imeli koncert še zunaj cerkve, katerem je prisostvovalo najmanj 1000 poslušalcev. Povsod, kjer smo prepevali naše slovenske pesmi, smo bili" lepo sprejeti. Naš vodič in prevajalec je bil Oto Vidic (rojen v Velenju), a sedaj živi z družino v Nemčiji. Prevoz smo uredili preko Kompasa. Bilo nas je 54 (29 pevcev in 22 naših žena). Poleg sta bila tudi predstavnik sekretarijata za družbene dejavnosti občine Velenje gospod Hozjan in naš častni predsednik zbora mag. Franc Avberšek, direktor RLV. Z našimi predstavniki smo skupaj predstavljali našo občino in celo Slovenijo. Vsi si želimo še več takšnih kulturnih srečanj. So pa takšna srečanja povezana s precejšnjimi stroški. Zbor ima srečo, da so delavci našega sponzorja toliko uvidevni, da nam finančno pomagajo. Za finančno pomoč pa se moramo zahvaliti tudi sekretariatu za družbene dejavnosti občine Velenje, ki nam je dal 20.000,00 din. Največja zahvala, Predstavitev Cekutove monografije v Celju — zatem pa v New Yorku Čim manjši je narod, tem manj pozna svoje ljudi Tako je nekoč dejal slovenski slikar Fran Tratnik, ki mu je šele tujina odprla pot do priznanja doma. S temi besedami se je preteklo soboto v galeriji Jureta Cekute v Celju pričela nevsakdanja kulturna prireditev — predstavitev »monografije Ce-kuta«. Čestitko ob tem dogodku je izrekel dr. Janez Milčinski, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Že naslednji ponedeljek bodo knjigo predstavili tudi v Jugoslovanskem kulturnem centru v New Yorku, kjer bo navzoča tudi večina avtorjev. Slikar Jure Cekuta je lani na Prekorjah pri Celju odprl zasebno galerijo, ki je po svoji arhitekturni zasnovi gotovo ena najlepših tovrstnih zgradb pri nas. Galerija ponuja Cekutove slike, ki so sedaj v knjigi razporejene v štirih ciklusih: Ameriški ciklon, Bela galerija, Celjski akvarel in Life Art. Monografija obsega 60 strani in ima 32 barvnih ter 12 črnobelih reprodukcij. Fotografije sta izdelala Tomaž Lauko in Peter Ma-rinšek, ki je izdelal tudi Cekutove portret. Knjigo je imenitno oblikoval Stane Hafner, uredil pa Marjan Marinšek, kt je napisal tudi biografijo, bibliografijo in seznam razstav. V angleški jezik je knjigo prevedla prof. Tina de Costa. Uvodni tekst z naslovom »Izvirno slikarstvo« je napisal dr. Mirko Juteršek, nekaj razmišljanj o umetnikovih najnovejših delih pa prof. Barbara Saromines umetnostna zgodovinarka z havajske univerze. Celotni inženiring nad izdajo monografije, ki jo imenujejo tudi Bela galerija, je prevzel Studio Rebernik iz Velenja, pokrovitelj Kulturni center Ivan Napotnik pa je v knjigo zapisal: »Za uspeh je potrebna nadarjenost, znanje, ideje in poslovnost. Cekuta vse to ima!« Ustvarjalci monografije so si zadali za nalogo, da bo knjiga izšla ob 39. rojstnem dnevu Jureta Cekute, ki ga je praznoval 6. junija. No, knjigo je v rekordnem času natisnila Tiskarna Ljubljana in je prišla na svetlo nekaj dni pred omenjenim terminom. Na predstavitev ali bolje rečeno »party« — vse je poteka- lo v tipično ameriškemu stilu — je prišlo kakšnih sto povabljencev. Med njimi je bil, poleg že omenjenega gospoda dr. Janeza Milčinskega, še prof. Osterieder, predsednik Društva umetnikov Štajerske, ki ima svoj sedež v Grazu. Med vidnimi gosti so bili še gospod Curt Schnecker, namestnik direktorja Hypobanke iz Graza, jugoslovanski generalni konzul v Grazu gospod Velimir Slana, gospa Ivica Žnidaršič, dolgoletna predsednica Rdečega križa Slovenije in drugi. Program je povezovala prof. Majda Za-veršnik, v kulturnem programu pa so nastopili Jernej Marinšek s flavto ob spremljavi Davida Gabrovca na elektronskem klavirju. Za glasbeni intermezzo med predstavitvijo je poskrbel razigrani Joži Šalej, družbo pa je prijetno presenetila plesna skupina GIB, ki je s plesno točko Cholrus Line poskrbele za tipično manhattansko vzdušje in navdušile goste tako, da so si nekateri po predstavi jeli zapisovati njihove naslove . . . Jure Cekuta, očitno ganjen in obdan z rožami, ki so jih njemu in njegovi ženi Nuški prinašali gostje, se je na kratko zahvalil vsem ki so pomagali pri izdaji monografije in pripravili prireditve ter vse povabil na kozarček in »refreshments«, ki ga je v njegovi kleti pripravil prijatelj in odličen gostinec Jure Matjaž iz Polzele. Ta se je najbolj odlikoval z okusnimi in raznovrsntimi francoskimi solatami. Gostje so bili resnično zadovoljni s celotno prireditvijo in so dolgo v noč ostali s svojim gostiteljem. Mnogi so si ogledali tudi priložnostno razstavo akvarelov, ki jo je Cekuta pripravil kar v svojih že neizgoto-vljenih bivalnih prostorih. S staniolom je pokril vse tiste dele hiše, ki še niso dokončani. Potem seje po telefonu iz Pariza oglasila prof. Barbara Saromines in vsej družbi zaželela prijetno zabavo in čestitala za knjigo, ki jo je želela čimpreje videti. Knjigo so ves čas prodajali po ceni 750 din, v redni prodaji pa bo po 910 din. Na koncu so se oglasili že prvi kupci. .. M. M. čina Mozirje Kon£no znak Zgornje Savinjske doline Dolgo in predolgo je trajalo, da je mozirska občina, ki v . ZGORNJA m SAVINJSKA DOLINA vseh aktih opredeljuje turizem kot prednostno panogo, dobila svoj znak. Ob vseh razvojnih načrtih prav v tem času temeljito razpravljajo o najnovejšem. Pripravila ga je firma EPSI, s kopico pripomb na osnutek, ki so jih dali poslanci občinske skupščine, posamezniki, krajevne skupnosti in drugi turistični dejavniki, pa bodo predlog tega razvojnega programa poslanci sprejemali na seji vseh treh zborov 28. junija. Zelo na kratko o tem razvojnem programu. Vso dolžino deli na tri področja. Prvo so Mozirje, Rečica, Ljubno, drugo Luče, Solčava in Logarska dolina in tretje Gornji Grad s širšim zaledjem. Pro- gram pravzaprav utemeljuje izhodišča in omejitve kaj se kje sme in kaj ne. Seveda so to obvezujoče usmeritve, na podlagi katerih bodo izdelali ureditvene načrte in našli konkretne odgovore za vsako podrobnost. Zal je tako, da se je prava turistična sezona za Zgornjo Savinjsko dolino dejansko končala že pred začetkom. Ne čisto dobesedno, pa vendarle. Prva naloga sedaj je, da čimprej poskrbijo za vso potrebno dokumentacijo in na podlagi razpisa izberejo izvajalce del. Seveda je še veliko nalog, ki jih je treba uresničiti takoj. Sem sodi tudi ustanovitev tu-ristično-informativne službe, ki ne more več temeljiti na amaterizmu, kopja pa se lomijo glede tega, ali naj ima tudi komercialne naloge, ali ne. Kakorkoli že, vsi podatki morajo biti zbrani na enem mestu in vsak bo zanje nekaj prispeval, če ne drugače, ga bo k temu prisilila občinska zakonodaja. Veliko je seveda govora o bodoči podobi Logarske doline. Načrtov in idej je veliko, do končnega sprejema programa pa ostaja v veljavi moratorij za vse gradnje v tej obljubljeni deželi. (jp) Letna kopališča so že odprta Voda v Šoštanju veliko cenejša Jutri se bo pričelo koledarsko poletje, z njim pa naj bi bilo veliko več sončnih in vročih dni. Nekateri se bodo odločili, da bodo odšli na jezero, drugi na bazen. Ob jezeru je že kar nekaj »radovednežev«, ki pa se še niso odločili, da bi skočili v še vedno premrzlo vodo. Drugi pa so raje počakali, da so odprli letni kopališči v Velenju in Šoštanju. Pozanimali smo se, kakšna so bila vzdrževalna dela pred otvoritvijo, kakšne novosti nam obetajo za letošnje leto, kakšne bodo cene ... VELENJE Upravitelj kopališča je še vedno Rdeča dvorana. Bazen so odprli 1. junija, vendar jim je vreme že kar na začetku precej nagajalo. Pred ot- voritvijo je bilo potrebno marsikaj postoriti. Očistili in prebarvali so korito bazena, pregledali in opravili vzdrževanje v strojnici, prepleskali bife, uredili in počistili okolico. Spodnji bife pri slačilni-cah so letos še izpopolnili. Poleg raznih osvežilnih, še posebej pa hladilnih napitkov, boste lahko dobili tudi malico. Posebnost so letos ŠPORTNE POČITNICE. Ta program je namenjen otrokom od 6 — 12 leta starosti. Namen programa je prédvsem zadostiti otrokovo potrebo po gibanju in skozi igro otroka naučiti nekaj športnih znanj, ter navajanje na športne aktivnosti,, s katerimi se bodo lahko ukvarjali skozi vse življenje. Cilj programa je predvsem v odpravljanju plavalne nepismenosti. Program bo potekal od ponedeljka do petka, od 9— 14 ure. Vključevanje otrok v športne počitnice bo možno na dva načina. Prvi način je namenjen otrokom, ki bi si želeli izpolniti svoje znanje plavanja in tenisa s pomočjo vodenih tečajev. Drugi način pa je športno rekreativno varstvo otrok. Vsak petek bodo organizirane Igre brez meja. Oba programa se bosta pričela v ponedeljek, 1. 7. 1991 ob 9. uri. Športne počitnice organizira Plavalni klub Velenje, ob sodelovanju Športne zveze Velenje, Zveze prijateljev mladine, Rdeče dvorane in As inženiringa. Potrebne informacije lahko dobite na Zvezi prijateljev mladine, tel. 853-369. Še- cene za kopanje v Velenju. Celodnevna karta za otroka stane 40 din, za odraslega 50 din. Mesečna karta za otroka stane 720 din, za odraslega pa 900 din. Za sezonsko karto pa boste odšteli 1.800 din za otroka, zase pa 2.300 din. Tukaj pa je še novost glede kart! Za 10 krat vstop bomo odšteli 450 din, za otroke pa 360 din. Uvedli so tudi dru- žinsko vstopnico, ki velja za sobote in nedelje, znaša pa 120 din za štiri družinske člane. Če se boste slučajno odločili in kupili kar 100 vstopnic naenkrat, boste imeli 10 % popusta. Na koncu pa še najvažnejše! Bazen je odprt vsak dan od 10. do 18. ure. ŠOŠTANJ Tudi v Šoštanju so bazen odprli 1. junija. Upravitelj bazena TVD Partizan je dobro poskrbel zanj, preden so ga odprli. Rudi Bajec nam je povedal, da so poleg čiščenja okolice temeljito obnovili bazen, predvsem pleskarska dela, zaščitili in polepšali so tudi betonske plošče na tleh. Ena največjih pridobitev letos pa je bil aparat za stalno doziranje klora. Iz tega sledi, da bodo sedaj porabili manj klora kot doslej. Za pijačo in jedačo bodo poskrbeli pri vhodu na kopališče. Voda ima sedaj od 26 do 28° C, kasneje pa jo bodo spreminjali glede na temperaturo zunaj. Tudi za varnost so poskrbeli. Imajo dva stalna reševalca, ki bosta poskrbela tako za neplavalce, kot za morebitne »nepridiprave« v bazenu. Kakšne pa so cene? Za dnevno otroško karto boste odšteli 30 din, zase pa 40 din. Mesečna karta za otroka je 400 din, za odraslega pa 600 din. Pa še »delovni čas« kopališča v Šoštanju! Vsak dan od 9. pa do 19. ure. Mi pa ob koncu zaželimo vsem, tako kopalcem, kot upraviteljem, čim bolj ugodno vreme! M.H., foto B.M. Diana Janežič Sejem avtomobilov Vse slabši obisk Obisk na velenjskem avtomobilskem sejmu pred Rdečo dvorano vztrajno pada. Resnično, vsako nedeljo je avtomobilov manj, zlasti to nedeljo jih je bilo resnično malo. Človek bi pričakoval ravno obratno in sicer, da se bo ob začetku poletja prodaja rabljenih avtomobilov povečala. Kaj je vzrok takšnemu stanju, je težko reči, zagotovo pa na prodajo avtomobilov na sejmu vplivajo tudi boljši pogoji nakupa novih avtomobilov, zlasti staro za novo. Poglejmo nekaj cen za rabljene železne konjičke. Zastava 126, 1988, 3500 DEM, Zastava 101, 1986, 75.000 dinarjev, Zastava 101, 1988, 6900 DEM, Jugo 45, 1987, 4800 DEM, Zastava 101, 1986, 5000 DEM, Zastava 128, 1987, 6000 DEM, Golf Diesel, 1984, 7700 DEM, Opel rekord, 1982, 9000 DEM, Opel kadet, 1984, 11.500 DEM, Opel kadet, 1983, 8800 DEM, BMW, 1976, 4500 DEM, Volkswagen 1.200 S (hrošč), 1975, 4100 DEM, motorno kolo ATX, 1991, 1400 DEM, Honda 400 R, 1990, 10.500 DEM. B. M. »Ce jih opozoriš, te nekam pošljejo!« Ne mine teden, da v našem šasopisu ne bi pisali o nele-pem početju nekaterih občanov. Žal kljub pisanju in dejstvu, da je primer do primera resničen in dokazljiv, nič ne zaleže. Stvari gredo po starih tirnicah naprej in jih tudi javne obsodbe in kritike ne spreobrnejo, vsaj nekaterih posameznikov ne. Podoben ali natanko tak primer, ki ga bomo danes opisali, je na Kardeljevem trgu 3 že (upravičeno) razburil nekatere občane, kjer so se tam ali pa se še dogajale prav tako čudne reči. Tudi tokrat gre namreč za nekatere brezobzirne, nekulturne, skratka necivilizirane stanovalce višjih nadstropij stanovanjskega bloka na Kardeljevem trgu 2, ki se smeti enostavno znebijo tako, da jih vržejo skozi okno. Najbolj prizadeta ob tem je družina Lipovšek, ki ima stanovanje v prvem nadstropju, balkon in okna kuhinje ter spalnice natanko poleg južne nadstrešnice glavnega vhoda v omenjen objekt. In ta streha z odtočnim jaškom je »zbirališče« Fotografija pove veliko, pa to še ni vse! vseh najrazličnejših odpadkov, ki frčijo skozi okna višjih nadstropij. Kaj vse se tu zbere in obleži ve najbolje družina Lipovšek. Lahko si mislimo kako pričnejo zau-darjati odpadki hrane ob razkrajanju, česa drugega ni treba naštevati, zato imajo Lipovškovi vrata in okna zaprta. Najhuje je, ko se stemni. Takrat namreč letijo na streho vsi mogoči odpadki, tudi prazne steklenice. Zaradi tega Lipovškovi na policah ne morejo imeti cvetličnih korit z rožami, saj ob »zračnem napadu« ne bi preživele. Lipovškovi so večkrat opozorili stanovalce višjih nadstropij naj tega ne počenjajo, vendar so naleteli na gluha ušesa. Tudi predsednika hišnega sveta so večkrat opozorili, pa ni nič pomagalo. »Dolgo je že od tega, ko so omenjeno odlagališče smeti počistili, pomagal je tudi zasebnik Gut-man, ki si v pritličju ureja lokal,« to pa je bilo tudi vse pravijo Lipovškovi. »Če koga opozorimo na skrajno nesramno početje, nas enostavno nekam pošljejo, ali pa so užaljeni. Stanovalci mislijo, da ne vemo od kod priletijo smeti, pa to ni res. Vzeli smo si čas in se na lastne oči prepričali kdo to počenja. K temu dodajmo . še, da ob vsakem deževju voda zalije odtočni jarek in tam ostane, že po nekaj dneh pa začne zaudarjati. Da voda iz jarka ne odteče, je že problem zase. B. Mugerle Na velenjski tržnici ] Cene padajo zelo počasi Spet smo obiskali Velenjsko tržnico in ugotovili, da se v enem tednu ni kaj bistveno spremenilo. Cene trdovratno vztrajajo, kar ob velikem številu stojnic pravzaprav preseneča. Jabolka so dražja kot prejšnji teden, zanje boste odšteli 45 do 50 din za kg. Po isti ceni dobite jagode, le malo dražje so breskve, 50—60 din za kilogram. Pomaranče vztrajajo na 40 din za kg, najcenejše so limone, 30 din za kg. Češnje, sicer zelo lepe so najdražje, še vedno po 110 din za kg. Ponudba zelenjave je enolična: paradižnik po 40—50 din za kg, paprika po 80—150 din za kg, nov fižol po 150 din, nov krompir še vedno po 25 din (v trgovinah ga dobite že za 18 din in manj). Za novo zelje in čebulo boste odšteli 30 din za kg, prav takšne ceno imajo tudi kumare. Pogrešamo jedilne bučke in melancane — teh ni nudil nihče. Le na eni stojnici so ponujali lubenice po 40 din za kg. Ob visokih cenah kupcev ni ravno veliko (foto: B. M.) Mastodont se vrača V začetku maja letos so v RLV organizirali 1. mednarodno posvetovanje o mastodontih v Šaleški dolini in se v okviru njega odločili, da bodo mastodonta začeli propagirati kot velenjsko posebnost in turistično zanimivost. Ostanki mastodonta, ki so jih delavci RLV našli leta 1964 na obrežju Škalskega jezera, so namreč eni redkejših in dobro ohranjenih na svetu. V RLV menijo, da mora človek poleg tega, kar stori zase in za svoje bližnje, storiti kaj tudi za odkrivanje in ohranjanje spoznanj o preteklosti. V potrditev tega mnenja in svojih prizadevanj za ohranitev fosilnih ostankov mastodonta, bodo to soboto, 22. junija ob H. uri na obrežju velenjskega turističnega jezera pri restavraciji Jezero postavili plastiko mastodonta vrste Buno-lophondon arvenensis. Vabijo seveda prebivalce Šaleške doline, da si vrnitev mastodonta na obrežje jezera ogledajo! Hoggar (5) Ta postanek se je razvlekel v debele tri ure pod najbolj vročim soncem. Kamel— trajber je zaspal takoj za tem, ko je naše mopede spustil na pašo. Mi smo pa skoraj pocrkali od vročine in sitnih muh. Niti slučajno noben izmed nas ni mogel posnemati našega vrlega kamel-trajberja. Ko se je možakar dodobra odpočil, si je seveda najprej skuhal čaj z vsem ceremonialom, ki spremlja to početje. Na koncu je povabil še mene na zares odličen čaj, ki mu je dodal nekaj vejic bližnjega grma. Ta dodatek naj bi bil dober za odpravljanje prebavnih težav. Kot smo pozneje ugotovili so taisto grmovje kosilale tudi naše prijateljice. To smo ugotovili, ko so pričele rigati. Vonj je bil res enkratno smrdeč. Hvalabogu, da smo morali jahati sezuti, saj bi nas od neprijetnega vonja verjetno v hipu sezulo. Jahali smo še kakšne pol ure proti skalnemu stolpu Iharenu, ki ga že zelo dobro poznamo od prve vožnje v hribe. Tu smo namreč doživeli defekt na našem avtu. Sprijazniti smo se morali pač s tem, da bomo še eno noč prespali v pesku in prahu. Naslednje jutro smo že okoli sedme ure pričeli mežikati v prav turobno jutro. Bilo je oblačno in prvič odkar smo tukaj na jugu Alžirije, je prav močno dišalo na dež. Poleg tega je hladen veter dvigal prah in pesek. Z uporabo «Slow Motion» tehnike je naš kamel-trajber pozno dopoldan ukazal premik. Spremljal nas je tudi njegov petnajstletni sin Ibrahim s svojo tolpo kamel. Po pol ure ježe je Boris izčrpan od bolezni zapustil svojo prijateljico. Odločili smo se, da Sloki ostane pri njem, ostali trije pa v mestu priskrbimo prevoz zanju. Le še trojica neustrašnih jezdecev je nato skozi veter in pesek odpeketala, ali bolje oddrsala proti mestu. Kamel-trajber je sedaj kar precej poostril tempo, tako da smo v eni uri že dosegli rob mesta. Kmalu smo našli šoferja razmontirane Toyote, ki bi naj Vikija odpeljal do naše agencije, kjer bi našel prevoz za dva prepuščena puščavi. Ko je Viki zaprl vrata avta, mu je seveda ostal v roki nadomestek za ročaj vrat. Šofer se je pričel nekaj po arabsko repenčiti, nakar ga je Viki odpravil z lepo slovensko besedo ter se odpravil peš v mesto. Kamel - trajberja je začela gristi odgovornost, zato je vseeno prepričal muhastega Arabca, da sta jo odkurila proti mestu. Z Vlasto sva ostala pri naših stvareh ter se zabavala z opazo- vanjem umazanih otročajev, ki so se valjali v prahu. Enemu sem dal kemični svinčnik, nakar so prihiteli še drugi, ki bi tudi hoteli biti «pismeni». Na žalost ja bil ta zadnji. Kmalu zatem se je vrnil kamel-trajber ter naju povabil v hišo na čaj. Kaj je ukrenil za rešitev naših dveh siromakov, seveda nisva izvedela, ker sva tako šlampasta, da še vedno ne obvladava arabščine. Tudi tega ali je hiša v kateri sva se znašla njegova ali ne, nisva uspela ugotoviti. Hiša je bila na zunaj podobna vsem ostalim, ki so jo obkrožale, verjetno pa tudi v notranjosti ne bi 96 našel veliko razlik. Prva stvar, ki nama je padla v oči, je bil prenosni TV, ki je stal na razmajanem stolu sredi dnevne sobe. Njihove dnevne sobe namreč ne premorejo strehe. Druga stvar pa so bili otročički z debelimi svečami pod noski, ki so veselo tacali naokrog. Njihove ritke so bile čisto gole ter bele od prahu. Kot sva opazila, je bila njihova dnevna soba obenem tudi otroško stranišče, ker so malčki spuščali ostanke prebave naokrog kar v teku. Poleg nadebudnežev se je v bližini motovililo precej mladih punc, ki niso bile zakrite. Vse so bile že mamice kar so dokazovale z nič kaj sramežljivim dojenjem črnih kuštravčkov. Najlepša mamica med njimi nama je postregla z odličnim rižem ter nekaj kasneje tudi s čajem. Ni mogla šteti kaj več od petnajst pomladi, njena hčerkica pa je že veselo skakljala okoli in kazala svoji šest belih zobkov. Sloki in Viki sta prišla le nekaj trenutkov pred šefom agencije ter kamel —trajberjem. Tako se je puščavska reševalna akcija le uspešno končala. Viki je potem. ko je našel zaprta vrata agencije, z veliko težavo najel taksi ter se z njim odpeljal naproti Borisu in Slokiju. Ta dva sta medtem z nemškimi turisti že odšla v Hostel. Šef agencije ter kamel-trajber sta brez uspeha iskala izgubljenca okoli Iharena. No, na koncu se je vse skupaj srečno razpletlo. (dalje) Piše: BRANKO IVANEK 20-junij """ _ZANIMIVO naè čas stran 9 NASVETI ZA LJUBITELJE CVETLIC Dognojevanje rastlin (1) Rastline za suho rast, razvoj, cvetenje in tvorbo plodov rabijo hranila. Hranila se nahajajo v tleh in od tod jih rastline s pomočjo korenin srkajo in prenašajo v rastlino. Običajni rastni substrat vsebuje hranila le za začetno rast, če pa želimo imeti lepe in bogate rastline z bujnim zelenjem ali cvetenjem, jim moramo nuditi tudi dodatno hrano, ali, kot temu rečemo, jih dognojujemo. Več o tem naš svetovalec in strokovnjak Stane Vano-všek. »Ti načini se razlikujejo glede na vrsto gnojila ali način dognojevanja. Tako poznamo organska gnojila, anorganska gnojila in tekoča gnojila za dognojevanje preko listov ali za zalivanje. Preden pa pričnemo z dognojevanjem moramo vedeti nekaj tudi o samih sestavinah gnojil in vlogi posameznih elementov za razvoj rastlin. Osnovni elementi so dušik, fosfor, kalij in kalcij. Dušik (N), spada med prvine, ki so nujne za rast in razvoj rastlin, še posebej za rast listov in poganjkov. Povečuje energijo fotosinteze in je sestavni del listnega zelenila in beljakovin in tako sestavni del vsake žive celice. Če primanjkuje dušika, so listi rastlin bledikavi, bledozele--ni ali rumenkasti. Tudi preobilica dušika negativno vpliva na rast in razvoj rastlin. Še posebej, če v tleh primanjkuje fosforja in kalija. Rastline so prebujne rasti in so mnogo bolj občutljive na bolezni, zato so manj trpežne. Rastline sprejemajo dušik preko korenin in listov. Vedeti moramo, da so dušikova gnojila lahko topna v vodi in se zato dušik hitro izpere iz območja korenin, izgublja pa se tudi v ozračje. Zato uporabljamo dušikova gnojila v majhnih količinah, vendar pogosteje kot podlistno in foliarno gnojenje. Najbolj znana dušična gnojila so Urea z 48 % dušika in Kan z 27 % dušika, pa tudi Folifertil T kot foliarno gnojilo vsebuje precejšnje količine dušika. Fosfor (P), je posebno potreben za nastajanje ustnega zelenila za razvoj korenin in razplodnih organov. Veča tudi odpornost rastlin, predvsem proti mrazu. Skupaj z kalijem povečuje trdnost rastlin in razvoj cvetja. Pomanjkanje fosforja v tleh se kaže po- Pripis: Kvalitetna gnojila pridelek dobno kot pri dušiku. Če pomanjkanje ni preveliko se listje ne razvije do običajne velikosti, obdrži pa običajno barvo. Če pa je pomanjkanje občutno, so listi sprva pretirano temno zeleni, pozneje pa spremenijo barvo, še posebno listni robovi (rdečkasti, modri, vijolični). Pomanjkanje fosforja ovira pravilen sprejem kalija, zato se asimilacija zmanjša, mlade rastline pa slabo rastejo. Tudi cvetja je občutno manj in zato je pri gospodarskih rastlinah manjši tudi pridelek. Rastline sprejemajo fosfor skozi korenine in preko listov. Za sprejem fosforja je pomembna tudi temperatura — dobra rast in obilen foto: B. M. okolja. Pri temperaturi pod 16 C je sprejem veliko slabši in s tem tudi tvorba oz. nastavek cvetov in plodov. Zato naj vas ne preseneča, če vam letos balkonsko cvetje še ne cveti tako, kot pričakujete. Najpomembnejša fosfor-na gnojila so razni fosfati in kostna moka. Najpogosteje pa ga dobimo v obliki mešanih gnojil (NPK) ali v fo-Iiarni obliki. Precej fosforja vsebuje kompleksno gnojilo Gardin (15%). Toliko za danes, prihodnjič bom obdelal še preostala dva makroelementa in mikroelemente, nato pa pričnemo dognojevati. Do takrat ste vabljeni v cvetličarno Beli cvet, kjer vam bomo radi svetovali.« Dnevno taborjenje na Slemenu Občinska zveza društev prijateljev mladine Velenje bo pripravila tudi letos tradicionalno dnevno taborjenje na Slemenu. Tabor bo odprt od 26. junija do 2. julija, vanj pa vabijo otroke od petega leta dalje. V dnevni tabor jih bodo vozili vsak dan ob 9. uri, vračali pa se bodo ob 17. Prijave zbirajo na občinski zvezi društva prijateljev mladine Velenje do 22. junija. Dnevni prispevek staršev znaša 130 din. MI MED SEBOJ Beseda o(ne) polnoletnosti Imam prijatelja, kije prodoren mislec in vem, da zna odlično pisati. Vendar, zelo redko kaj napiše in tisočkrat obrne vsako besedo, preden jo da na papir. Enako se mu godi, kot Prešernovemu prijatelju Čopu, ko ga pesnik v šali primerja z dihurjem. Življenje je polno izzivov in samo od nas je odvisno, ali jih sprejmemo ali ne. Žal gremo ponavadi raje mimo njih po poli manjšega odpora. Vsak izziv nas spravlja v negotovost, saj običajno ne vemo kako se bo iztekel. Vsi poznamo ljudi, ki želijo vse opraviti do popolnosti in iz strahu. da bi ga kaj ne polomili, izziva raje ne sprejmejo. Z zanimanjem opazujem sosedo, ki se v stanovanju nikoli ne loči od krpe. Vedno je v akciji in človek bi pomislil. da je alergična na hišni nered in prah. Kar smili se mi znanec, ko vidim, kako se v službi muči z redom. Ker je preddelavec, teka ob tekočem traku včasih kot obseden sem ter tja in zahteva od svojih bližnjih popolnost v sestavljanju proizvodov. Seveda, ponavadi brez uspeha! In ker ne more vzpostaviti popolnega reda, je besen na sebe in na druge. Stvar pa postane hujša in še bolj zapletena, ko takšni ljudje zahtevajo popolnost in nezmotljivost od ljudi, s katerimi skupaj živijo in delajo. Vemo namreč, da v naših medsebojnih odnosih takšne popolnosti enostavno ni! »Pišem lahko samo zaradi svojega poguma za nepopolnost. Ničesar ne bi napisala, če bi hotela doseči popolnost«, se mi je nekoč potožila neka novinarka. Dejal bi, da to velja za vsa področja našega življenja. Medčloveške odnose, ki nas povezujejo, si upamo začenjati in živeti samo v zavesti, da vanje vstopamo kot nepopolna bitja in da bodo tudi ti naši odnosi vedno ostali nepopolni. Življenje nas vsak dan postavlja pred nove izzive. Nanje bomo lahko uspešno odgovorili le. če bomo imeli pogum za nepopolnost in pripravljenost tvegati poraz. Vemo, da je življenje lahko veliko samo takrat, ko je pripravljeno biti tudi majhno, če je pripravljeno tudi izgubljati in izpuš-čati, kar je pa vse prej kot lahko. Kar pomislimo, kako je pri duši, ko ti smrt vzame koga od svojcev, ko ti požar uniči premoženje, ko razbiješ drag avto ali ti otrok zaide med narkomane. V pogumu za nepopolnost se je kot vidimo, potrebno vaditi. Komur to uspe, ta bo tudi laže izpuščal in tako do-živimo paradoks: čim več bo izpustil, toliko bogatejši bo! Vaš JAKA ČUK Z navdihom šestdesetih let v duhu devetdesetih Zelo malo je ljudi, ki so zadovoljni s svojo zunanjostjo. Nekatere moti postava, druge le oblika nog, nekaterim ni všeč naravna barva las in oblika frizure.' Presenetljivo veliko je, žal takih, ki za svoj videz niso pripravljeni storiti drugega, kot tožiti o krivičnosti matere narave. Se najmanj, kar lahko naredimo za svoj izgled je, da se odločimo za novo frizuro. Večino danes modernih frizur smo gledali na modnih revijah, ulicah in modnih časopisih šestdesetih let. Sedaj se nosijo podobne, vendar ne popolnoma iste frizure z navdihom šestdesetih v duhu devetdesetih. KUHARSKI NASVETI List po milansko 4 listi po 250 g, 60 g kaper, 20 g peteršilja, 8 rezin limone, 100 g masla, moka, sol, limonin sok, olje za pečenje, Listu odstranimo drobovino in rjavo kožo, ga po-solimo, pokapamo z limono, povaljamo v moki in zape-čemo. Pečenega položimo na krožnik, nanj postavimo limonini rezini s kaprami in peteršiljem ter prelijemo s segretim maslom. Poleg ponudimo mlad pečen krompir. kmetijski kombinat ptuj TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573 p. o. Opto- m me- ter Kje si stari zapravljivi petnajsti? Prav zanimivo je, kako se v Velenju pozna, kdaj imajo v podjetjih plačilne dneve. Takrat mesto preplavijo ulični prodajalci, zvrsti pa se toliko prireditev, da se stežka odločiš, kam bi še! zapravljat. Vendar je nekoč zapravljiv, veseljaški »knapovski« petnajsti dan v mesecu žal izgubil svoj čar — kuverte niso več tako polne, da bi ljudje zapravljali vsevprek . .. Je kriv denar, da ni cvetlic?! Da za naše gospodarstvo časi niso rožnati, se kaže na vsakem koraku. Zlasti to velja za lokale s precej zasoljenimi cenami jedi in pijač. Nekaj drobnih pozornosti, ki so jih bili gosti doslej deležni v posameznih lokalih, pa vseeno ne bi smeli zanemariti. V Kolodvorski restavraciji hotela Paka, na primer, so bile pred časom na vsaki mizi v jedilnici vazice z različnim cvetjem, ki so krasile prostor, gostu pa dajale občutek domačnosti in gostoljubnosti. Tudi ta, čeprav majhna pozornost, lahko gosta prej razveseli • in privabi kol pa odžene. In še nasvet. Če so že res prišli takšni časi, da ni denarja za nekaj skromnih rož priporočamo, da jih natakarice spotoma naberejo, saj je večina njih iz okolice Velenja. S tem bi gostinstvu prihranile kakšen prepotreben dinar, gostom pa izkazale pozornost, kije v naših (družbenih) lokalih tako ali tako manjka. Da ne bo pomote, cvetlice niso redkost v večini drugih lokalov. Kar prepričajte se. O namiznih prtih pa kdaj drugič. Davki in takse za predjed Koliko je davkov vemo, koliko jih še bo bomo občutili, enako velja za najrazličnejše takse. Za turizem velja turistična taksa, med drugim. V mozirski občini želijo uvesti takse za igralne avtomate v lokalih, za glasbene avtomate, za uporabo prostorov za razstavljanje predmetov, prirejanje zabavnih prireditev v gospodarske namene, takse za parkirne prostore, za prostor za kampiranje ali postavitev šotora, za reklamne oglase, napise in objave na javnih površinah . .. Gostov ni. Prva kategorija kmečkega turizma velja 450 dinarjev na dan plus turistična taksa, pa teh cen ne znižajo (čeprav gostov ni), tako kot počnejo v Poreču, Portorožu in še kje in so že cenejši. In gostov na kmetije tudi ne bo. Le kaj si bodo mislili (če slučajno kateri pride), ko bodo ob visoki ceni penziona za predjed dobili še seznam davkov in taks, kijih nekdo seveda mora plačati. Vlečenje V Logarski dolini se do nadaljnjega ne sme nič graditi, za potrebe turizma seveda. Pa bi ena vlečnica vendarle morala biti. V predlogu razvojnega programa je tudi zapisana. In so se člani izvršnega sveta pogovarjali o njej in o tem. Naj torej piše vlečnic-a, vlečnic-i ali vlečnic-e. Kakšna bo končna inačica bomo (morda) kmalu videli, vsekakor pa v vsej dolini najbrž nihče več ne ve kdo, koga in zakaj vleče za nos. Pustite upe vse, ki ste izstopili Pa ne iz kakšne partije ali stranke, tisti, ki ste izstopili iz avtobusa v Mozirju, pa nimate lastnega prevoza za nadaljevanje poti v višje predele doline. Nova obvoznica ima svoje prednosti, a tudi pomanjkljivosti, ne le za to, še za kakšen drug problem gre. »Stopati« na mozirskem trgu je že prava loterija, še večja na obvoznici. Avtomobili švigajo v obeh smereh kot na hitrostnih dirkah in je torej za prav vse kakršnokoli ustavljanje več kot nevarno. Pot pod noge torej. Gostinci, ne podcenjujte domačinov Če bi se Velenje bolj usmerilo v turizem, bi se morali velenjski gostinci še veliko naučiti. Sedaj so namreč uspavani ali pa močno podcenjujejo svoje goste. Zgodi se namreč da, ko si zaželite v KSC pojesti sladoled, tega enostavno nimajo. Kdaj spet več duhovne hrane? V poletnih mesecih lahko pričakujemo veliko mrtvilo na področju kulturnih prireditev. Počitnice se še začele niso pa v kinu Velenje že odpadajo predstave, otroci se še komaj spomnijo, kdaj so nazadnje videli kakšno lutkovno predstavo, tudi ure pravljic so že zgodovina. Tisti, ki skrbijo za tovrstne prireditve se verjetno tolažijo z mislijo, da je bazen že odprt . . . Nogometni klub Rudar Slavje po petnajstih letih V nedeljo je bil za velenjske nogometaše, upravo in gledalce, ki so se v večjem številu kot običajno zbrali na tribunah, prazničen dan. V zadnji tekmi letošnjega prvenstva v slovenski nogometni ligi so Velenjčani gostili Ljubljano. Srečanje je bilo zgolj formalnost, saj so si že kolo pred koncem zagotovili toliko željeni naslov republiških prvakov. Zaradi vsega tega gledalci tudi niso pričakovali značilne Rudarjeve zagrizenosti, ampak brezskrbno tekmo. V prvem polčasu je tako tudi bilo. Edina zadetka tekme so gledalci videli prav v tem delu. Za domače je bil strelec mladi Karič, za goste pa ob njihovem vratarju v nedeljo najboljši igralec Vidovič. Čeprav je drugi polčas minil brez zadetkov pa so Velenjčani z igro navdušili gledalce. Zaigrali so nadvse zavzeto, kot da nujno potrebujejo še eno točko in si priigrali nevarne priložnosti eno za drugo. Gostje so se na koncu lahko zahvaljevali svojemu vratarju, ki je bil resnično odličen in pa sreči, da niso bili premagani. Med drugim so gledalci kat trikrat že videli žogo v mreži, pa so to preprečile prečka in stativi. Izgubljene točke seveda nihče ni objokoval, ker so »rudarji« vseeno letošnji naslov osvojili kar s tremi točkami pred Slovanom. Zbrali so jih kar 41. V 30 kolih so šestnajstkrat zmagali, igrali devetkrat neodločeno in petkrat izgubili. Svojo vrednost so pokazali tudi in predvsem s tem, da so veliko prvenstvenih kol lovili Slovana, v jesenskem delu je bil pred njimi za točko, odpuščali so mu spodrsljaje in ga s svojimi niso dohiteli in prehiteli. Zaradi tega so bili v pomladanskem delu pod velikim psihičnim pritiskom, ker so vsi od njih pričakovali naslov. Prav v tem je njihova vrednost. Niso popustili, bitko je izgubil Slovan in naslov je zasluženo v Velenju. To ni sreča, to je potrditev kakovosti in zrelosti igralcev in trenerja. Šmarčani se vračajo Nogometaši ERE Šmartnega so osvojili prvo mesto v medobčinski nogometni ligi, medtem pa so že odigrali prvo kvalifikacijsko tekmo za vstop v 2. republiško ligo. Doma so premagali Vržej z 1:0, če je to dovolj za napredovanje, pa bo znano po povratnem srečanju v nedeljo proti Veržeju. Se en zanimiv dogodek se obeta v Šmartnem. Pripravljajo namreč malono-gometni turnir, ki se ga bodo poleg domačega kluba 81 udeležile še ekipe slovenskih smučarskih reprezentantov na čelu s svetovnim prvakom Francijem Petkom in ekipa društva slovenskih duhovnikov »Pax«. Pokrovitelj prireditev je ERA Velenje. Revija smučarskih skokov v Velenju Letos tudi Petek, Ziind pa še kdo Zavzeti velenjski smučarsko-skakalni delavci se že nekaj časa zelo marljivo pripravljajo na veliko skakalno prireditev, ki jo vsako leto pripravijo za rudarsko praznovanje. Letos so si dejali, da mora biti drugačna od prejšnjih, veliko boljša, oziroma mikavnejša za gledalce. O njej ali z njo so v torek seznanili tudi novinarje v Ljubljani. Letošnjo prireditev so poimenovali »Revija smučarskih skokov Velenje 91«. Gledalci bodo tudi letos videli dve skakalni tekmi, obe na največji velenjski skakalnici (80-metrski napravi s keramično smučino). V soboto, 6. julija ob 20.30 bo nočna tekma za »rudarsko svetilko« v počastitev rudarskega praznika in seveda pod pokroviteljstvom Rudnika lignita Velenje. V nedeljo 7. julija, bodo izvedli, kot so posebej poudarili na torkovi novinarski konferenci v Ljubljani, prvi v Evropi in seveda v svetu tekmovanje po sistemu izločilnih skokov (1. Ski jumping Challenger). To tekmovanje bo potekalo podobno kot tekmujejo v tenisu ali paralelnem slalomu. Najboljših 32 s prvega dne tekmovanja bo nastopilo na njem. Po prvih izločilnih skokih jih bo ostalo 16, nato osem, štirje, in na koncu bodo gledalci videli resnično najboljša te revije. Organizacijski odbor pod vodstvom mag. Franca Žerdina si prizadeva, da bi privabil na revijo skokov v Velenje, njen pokrovitelj bo Zavarovalnica Triglav, čimboljše in čimbolj znane tekmovalce. Napovedujejo prihod tekmovalcev iz desetih držav (Avstrija, Nemčija, Francija, Italija, Švica, Poljska, ČSFR, Bolgarija, Španija, tem se bodo seveda pridružili najboljši naši skakalci); to pa še ni vse. Gledalci bodo lahko pozdravili tudi svetovnega prvaka Francija Petka, nastop pa je obljubil tudi svetovni prvak v smučarskih poletih Stefan Ziind. (VOS) Elektra med najboljšimi v Sloveniji Z zmago nad Ježico z 80:62 so se košarkarji Elektre uvrstili v polfinale pokalnega tekmovanja na področju Slovenije. V naslednjem kolu bodo gostovali pri Cometu v Slovenskih Konjicah. Morebitna zmaga bi pomenila uresničitev vseh letošnjih načrtov. Na srečanju z Ježico so domačini vodili vso srečanje, gostje so jim bili enakovredni le v prvih minutah, sicer pa zmaga sploh ni bila vprašljiva. V moštvu Elektre tokrat ni bilo slabega igralca, zato je zmaga nad finalistom letošnjega play offa zares zslužena. ELEKTRA: Sevšek 4, Mrzel 8, Pečovnik 4, Terglav, Dumbuya 4, Lipnik 4, Pipan 18, Gole 20, Brešar 2, Plešej 2 in Tomic 16. S Pipanom in Golcem bo torej Elektra v novem prvenstvu gotovo kandidat za visoko, če že ne za najvišjo uvrstitev. Dosedanji rezultati takšno napoved potrjujejo. Mišo Letonje Športni ples — uspeh na Madžarskem Konec maja so na meddržavnem tekmovanju v latinsko-ameriških in standardnih plesih v Szigetvaru na Madžarskem nastopili tudi člani plesnega kluba Velenje. Pari Lea Sunarič-Rok Alt, Barbara Kralj—Džoni Kočivnik in Petra Zist—Aljoša Oštir so v svojih skupinah zasedli vsa prva mesta v vseh kategorijah in seveda zmagali tudi ekipno. Anica Zaje w Šoštanjski karateisti izvrstni v Italiji Od 8. do 10. junija je bilo v Milanu evropsko klubsko prvenstvo, na katerem je nastopilo preko 200 tekmovalcev v vseh kategorijah pri moških in ženskah ter v borbah in katah. Šoštanjski karateisti so dosegli doslej največji uspeh in osvojili kar šest medalj. V lahki kategoriji do 65 kg je znova blestel komaj 16-letni Boško Jeličič, ki je presenetljivi zmagi pred dnevi v Nemčiji v Milanu dodal še srebrno za drugo mesto, tretji je bil Damir Hadžic. V kategoriji do 75 kg Mladen Todorovič spet ni ostal praznih rok in je bil tokrat tretji. Napornim posamičnim bojem so naslednji dan sledili ekipni. Zelo so presenetila dekleta, saj ni nihče pričakoval, da bodo v tako močiti konkurenci osvojile drugo mesto v katah, nastopile pa so 15-letne Adrijana Kotnik, Željka Ni-kačevič in Viktorija Modrijan, drugo mesto v katah pa so v katah ekipno osvojili tudi Jeličič, Petermanec in Petrovič. Dekleta v borbah niso bila tako uspešna, fantje pa so se izkazali. Najprej so s 5:0 premagali Italijo B, nato Nizozemsko s 4:1, vodil jo je svetovni podprvak John Reeberg, v finalu pa so v polni dvorani z Italijo tesno izgubili z 2:3. V skupnem seštevku za pokal narodov je Šoštanj osvojil pokal za drugo mesto. Zaradi teh odličnih nastopov so jih organizatorji povabili na turnir v Pado-vo, ki bo 22. junija, nastopile pa bodo še ZDA, Kitajska in Francija. Nastop v Milanu so Šoštanjčanom omogočili Bistro 3, Bistro L, Čistilni servis Šalamon, Vekos, KS Šoštanj, LDS, Fitnes studio Palma, Smučarski klub Velenje, Studio Rebernik in Cukrček. S. S. Trebeliško Motokros po novem V nadaljevanju motokrosističnega tekmovanja so se naši najboljši mojstri terenskih voženj na dveh kolesih zbrali na znani progi v rekreacijskem centru na Trebeliškem, kjer je sobotno zanimivo predstavo v stadionski izvedbi, kot sicer imenujemo novo obliko tega tehničnega športa, v lepem vremenu spremljalo 2500 gledalcev. Zanimiva prireditev v organitzaciji AMD Šaleška dolina je predvsem pokazala, da lahko tudi naša društva hitro reagirajo na modni val in prilagodijo zanimivo ponudbo tudi na naših tleh, kjer ne manjka idealnih možnosti za stadionski kros. Na Trebeliškem pri Velenju ga imajo na pretek in gotovo bodo bodoče prireditve privabile še več obiskovalcev in dirkačev. Prva letošnja dirka za prvenstvo v stadionskem motokrosu je bila v Novi Gorici, druga je bila na velenjskem dirkališču, tretja pa bo v Oseku pri Lenartu. Po izločilnih nastopih je v kategoriji do 125 ccm zanesljivo opravil z vso konkurenco lenarški predstavnik Stanko Vindiš. Podobno je bil brez resnega tekmeca Sitar v kategoriji do 250 ccm. V superfinalu tekmovalcev obeh kategorij je slavil Sitar pred Kermaunerjem. Rezultati: do 125 ccm: 1. Vindiš (Mototurist Lenart), 2. Vogrinec (Šlander Celje), 3. Založnik (Šaleška dolina, Velenje), 4. Kermauner (Vrhnika), 5. Pečnik (Slovenijaavto Ljubljana); do 250 ccm: I. Sitar (Kompas Hertz), 2. Peršoh (Slovenske Konjice), 3. Kermauner (Vrhnika), 4. Mlinarič (Mototurist Lenart), 5. Rus (Slovenijaavto); superfinale: 1. Sitar, 2. Kermauner, 3. Peršoh, 4. Mlinarič 5. Vindiš. V tekmovanju za klubsko nagrado AMD Šaleška dolina je zmagal Sitar pred Avbljem in Juhartom. Tenis - Denis Topčič v dvojicah Župan sprejel rokometaše s člani uprave — Rokometaši Šaleškega rokometnega kluba Velenje so s tretjim jnestom v minulem prvenstvu dosegli doslej največji ekipni uspeh v občini. K njemu jim je pred dnevi posebej čestital na sprejemu v prostorih občinske zgradbe predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik skupaj s predsednikom Športne zveze Velenje Martinom Stajenerjem in sekretarjem za družbene dejavnosti mag, Slavkom Hozja-nom. Sprejema so se skupaj z igralci udeležili tudi člani njihove uprave s predsednikom Milanom Tepejem na čelu. »Vaše tretje mesto je pomemben uspeh, ker je bilo priigrano v družbenih razmerah, v katerih se srečujemo z velikimi denarnimi težavami in ker je ta dosežek nastal tudi v hudi konkurenci,« je dejal predsednik Semečnik. Za sprejem, čestitke in besede podpore se je zahvalil Milan Tepej in posebej poudaril da gotovo vsi pričakujejo, da so Velenjčani sedaj na vrsti, da sežejo po najvišjem naslovu. »Če želimo doseči še več, še boljše rezultate, bo potrebno v upravi še več ljudi namesto sedanje peščice zanesenjakov, seveda pa tudi več denarja. Zato v bodoče pričakujemo tudi več podpore z občinske strani. Zelo veseli bi bili, če bi v občini določili panogo(e), ki naj bi zastopali tudi občinske barve, saj bi tako tudi lažje prišli do pokroviteljev, brez tovrstne finančne podpore pa bo v bodoče delo zelo težko,« je poudaril predsednik veleniskih rokometašev. (vos) Mali nogomet »Lipov list« Turnir za Klub malega nogometa Velenje bo priredil tradicionalni turnir »Lipov list«. Nogometaši se bodo pomerili na igrišču OŠ Gustava Šiliha, ekipe se lahko prijavijo do 26. junija pri Tonetu Skutniku na Šercerjevi 8, ali pred žrebanjem, ki bo 27. junija ob 19. uri na terasi Delavskega kluba. Prijavnina je 700 dinarjev, najboljše ekipe bodo prejele pokale in denarne nagrade, med turnirjem pa bodo pripravili tudi tekmovanje za kralja kazenskih strelov, skratka, važno je sodelovati in ne zmagati. /M Zaradi (pre)obilice najrazličnejših prireditev konec tedna v Šaleški dolini, na Trebeliškem ni bilo pretirano veliko gledalcev, zanimivo pa je vendarle bilo nama Namin kotiček V diskontu samopostrežne prodajalne: — A via Laški rizling 0,7 1 — kompot višnja 720 gr. — bebi čoko Kolinska kom. V tekstilnem diskontu : — moške majice 5 kom — moške karo srajce — dekliške in fantovske spodnje majice 3 kom. samo Na oddelku posode: — podstavek za pecivo — majolke — servis za osvežilne napitke 44,00 din 16,60 din 26,50 din 235,50 din 199,20 din 108,00 din 81,10 din 250,50 din 266,70 din Na oddelku kozmetike: — preparati za sončenje že od 53,00 din dalje Zahvaljujemo se za sodelovanje na prireditvi IZBOR MISS: Pekarni Cevzar, Cvetličarni Beli cVet, Pan Alp-u iz Murske Sobote; MIP-u iz Nove Gorice, Talisu iz Maribora, Krki iz Novega mesta, prodajalni Avto Celje, Studiu Skin in Frizerstvu Petrak Jožice iz Šaleka. gorenjein«[r»p ©ptrsoM i d.o.o., Partizanska 12 | I Gorenje Notranja oprema d.o.o., Program J pohištva I I I I I I I I I I I vabi vse obrtnike s prostimi kapacitetami: — v lakirnicah — pri izdelavi masivnih in furniranih polizdelkov Vse zainteresirane osebe naj se zglasijo po telefonu na številko 853-231 int. 162 ali osebno v Gorenje Notranja oprema, Partizanska 12, Velenje. Republiški zavod za zaposlovanje — območna enota Velenje Na razpolago so naslednja delovna mesta DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE ^L- IZK. dč rokp 00 De: MERX RTC GOLTE MOZIRJE - KV NATAKAR - KV KUHAR natakar / kuhar / NČ 8 dni 2 NČ 8 dni 1 ■ Prizadevni člani Šaleškega teniškega kluba Velenje so vzorno pripravili letošnje člansko republiško prvenstvo. V ženski konkurenci je zmagala Mulejeva iz Kranja, v moški Trupej iz Medvod, velik uspeh pa je dosegel domačin Denis Topčič (tretji z leve), ki je s Trupejem v dvojicah osvojil naslov republiškega prvaka. V finalu sta premagala Pora in Janškovca (VP Kranj) s 6:4, 7:6. w Se o preimenovanju ulic Veseli me odgovor g. Vrbiča g. Korunu (dne 6. 6. 91) glede imen ulic. Popolnoma se strinjam z g. Vrbičem. Le kaj misli g. Korun? Do nedavnega je bil tako meni, kot mojim znancem in prijateljem, nepoznan krajan našega mesta, sedaj pa hoče »ko-mandirati« mestu. Stara sem 50 let. Nikoli nisem bila med »rdečimi«, pa jih ne zagovarjam, niti ne žalim ali grajam. Vsak naj pač »pomete pred svojim pragom«, tudi g. Korun in pred volitvami, toliko obetavni, DEMOS. Če g. Korun tega ne loči, naj povem, da so ulice Subotiška, Splitska, Vlahovičeva ..., poimenovane po mestih in znanih slovenskih priimkih. V tem pa ne vidim nič slabega, tudi če ostanejo. Imena ulic, trgov in krajev me najmanj motijo. Veliko več problemov bo potrebno rešiti, da bomo državljani živeli v miru, svobodi in izobilju, kot smo vseh zadnjih 20 let! Pred leti smo vedeli čigavi smo, kje je naša domovina, danes pa smo nikogaršnji ... V tujini se nam posmehu-jejo, mi pa še kar naprej »mlatimo prazno slamo«, se prepiramo in grozimo drug drugemu. Trdim, da je »nekaj« v zraku, posledica ekološke onesnaženosti, da so ljudje postali tako nestrpni, škodoželjni in hudobni. Pozdrav! Stela M. Ker me je nazaj Joj, joj, gospod Korun! Vedno bolj poniglavi se mi zdite. Kot tisti Janezek iz šole (Tovarišica: »Janezek, zakaj si udaril Mihca?« Janezek: »Zato, tovarišica, ker me je nazaj!«). Oblepil (saj se tikava, mar ne?) si me s toliko nalepkami iz slovarja novokom-poniranih »politikov«, da lahko takoj odfrčim v Beograd in se g. Joviču javim za vazala. Hvala bogu, da ljudje čitajo Naš čas že dlje kot dobro leto (odkar so iz lukenj koirajžno prilezli skriti »demokratii«) in so si o mojem pisanju paič lahko ustvarili drugačno mnenje kot ti, gospod Korun. In, ko sem v odgovor pričakoval razumne argumente zrelega človeka, mi ob lepljenju etiket, postrežeš še s pravim (tudi zavisti polnim) čustvenim izbruhom o grdih starih časih — v katerih pa si (roko na srce) živel kar lepo in udobno. Veš, morda boš nekoč ugotovil, da meni ni nič manj kot tebi do samostojne Slovenije — a pot do nje je lahko takšna ali drugačna. V bistvu gre za to, da je osamosvojitev posel in posla se je treba znati lotevati (M. Šetinc ima kar prav, ko v zadnji Mladini pravi, da nekateri demosovci vlagajo v »projekt osamosvojitve« VEČ SRČNE KRVI KOT MOŽGANSKE OPNE). Pisatelja Henrija Millerja poznaš, seveda. On je zapisal nekako takole: »Človek naj ne bi imel moči zato, da jo uporablja, ampak zato, da jo izžareva . ..« Nasvidenje v samostojni Sloveniji, tvoj v. vrbič Za moratorij na preimenovanje ulic Nacionalna suverenost, ki jo bomo po mnenju Demosove komisije letos dosegli, je magična beseda. Beseda, ki opravičuje velika sredstva, razne metode izsiljevanja, mnoge nepotrebne zamere. Politične stranke, ki danes v parlamentu predstavljajo lani izraženo voljo državljank in državljanov Slovenije, so si bile in so še enotne o tem, da Slovenija noče biti več udeleženec balkanskega kupčkanja in prisilnega ju-goslovenarstva. Namen je bil potrjen na plebiscitu, z veliko mero čustvenega naboja in dostojanstvene vzvišenosti. Mineva šest mesecev, ko so politične stranke zavezale vlado fti predsedstvo, da ustvari pogoje za razumno, učinkovito in z dobrimi nameni uresničeno plebiscitno odločitev. Predlogi zakonov, ki bi naj pomenili določeno samostojno odločanje Slovenije so bili predstavljeni parlamentu pogosto po hitrem postopku in, žal — slabo pripravljeni. Poslancev Liberal-no-demokratske stranke ne moti toliko sama priprava (objektivna časovna stiska) slabih zakonov, ampak predvsem to, da predla- gatelji iz Demosa niso bili pripravljeni popustiti niti pri enem bistvenem zakonu, temveč so dosledno uporabljali namazan glasovalni stroj. Takšno početje najbrž ni v duhu medstrankarskega sporazuma in vodi le v nekoristne spore, ki ne bodo imeli nobenega pravega efekta, ko se bo treba sprijazniti s situacijo, ki bo nastala ob prelomu z Beogradom. Vprašanje je, če lahko opozicijska stranka, kot LDS, prevzame na svoja pleča posledice, ki so in bodo nastale zaradi nepri-znavanja napak in odločitev s strani vlade in parlamentarne koalicije, če le-ta ni bila pripravljena na nikakršen kompromis. Samostojna in svobodna Slovenija ne more biti projekt Demosovih strank, kot si nekateri predstavljajo (Pučnik), ampak mora bit izraz parlamentarnih strank, pa tudi drugih, razvijajočih se političnih usmeritev. In tu je Demos storil strahovito napako, ki je lahko samo obžalovanja vredna. Svobodna Slovenija namreč podrazumeva upoštevanje vseh, še tako drobnih in margi-nalnih zahtev, ne pa to, kar se danes dogaja, namreč diktature večine nad manjšino (ekscesi okrog RTV, postavljanja ravnateljev zavodov, pomanjkanje posluha za socialno problematiko, prevlada politike nad stroko ...). Dvomim, da lahko takšno razumevanje politične moči prinese koristne rezultate v sorazmerno kratkem času, ki ga bo Slovenija imela na voljo, da se vključi v dobro uigran, a za nas nerazumevajoči evropski orkester demokratičnih držav. Podobno se dogaja na čisto simbolni ravni. Še vedno potekajo aktivnosti mnogih prenapetih demosovcev za čimprejšnjo odcepitev, pa naj stane kolikor hoče, POD PAROLO ANTIKO-MUNIZMA. Parole so, kot zgodovina uči, lahko zelo kratkotrajna zanimivost. In na koncu — oceni jih zgodovina. No, sedaj smo pa doživeli, da nas nekakšna Demosova komisija pod to parolo usmerja v debato, katere ulice v občini preimenovati. Pozornemu bralcu seveda ni ušlo, da so na tapeti zopet nekdanje, vsekakor lahko tudi zelo sporne osebnosti (Kidrič, Kardelj, Kraigher), začudujoče pa tuid mesta (Split, Vrnjačka banja, Šubotica). Imena mest, s katerimi večinoma potekajo več kot prisrčni stiki — glej primer sodelovanja med krvodajalci Splita in Velenja — pa menda ja niso okužena za večno z virusom komunizma (pa tudi antikomunizma ne). Za iztočnico te debate je seveda treba vzeti dejstvo, da je Velenje zgrajeno v času socializma. Zelo malo je ulic ali stavb, ki bi bile preimenovane z realsociali-stičnim namenom. Zgrajeno in urejeno je bilo (poleg nedvomnega samodokazovanja nekaterih veljakov) s precejšnjim udarniškim delom, navdušenostjo nad napredkom in iskrenim veseljem nad lepšim življenjem PREBIVALK IN PREBIVALCEV VELENJA. Kolikor vem, nobena zgodovinska razprava, niti publikacija (razen deplasiranih emigrantskih listov) v Sloveniji ni ocenila te voditelje kot izrazito kompleksno negativne osebnosti. Evropska zgodovina, tam, kjer omenja Slovenijo, govori o vodjih protifašističnega upora malega naroda. Tega dejstva nobena nova dejstva in odkritja ne morejo spremeniti. Kaj pa bo zgodovina porekla o njihovih povojnih dejanjih, rezultatih in napakah, pa ne more odločati nekakšna (lokalna) strankarska komisija. Pa tudi prve večstrankarske volitve ne, še posebej, ker na volitvah zahteva po vsesplošnem predru-gačenju in spreminjanju ni dobila absolutne podpore volilk in volilcev. Demosove stranke naj se kar ozrejo v svoje predvolilne programe. Zato predlagam, da SO Velenje uvede do nadalnjega MORATORIJ NA SPREMINJANJE IMEN ULIC, TRGOV IN NASELIJ. S tem bo dana možnost poklicanim, da večplastno ocenijo vsa sporna poimenovanja. Poklicani pa so nedvomno sociologi, zgodovinarji, kulturni delavci in pravniki. Politika pa naj usmeri energijo tja, kjer ji je mesto. V zagotavljanje možnosti ekonomskega razvoja, socialne politike, mednarodne kooperativnosti, ekološke in znanstvene paradigme. Dragan Martinšek za Liberalno — demokratsko stranko p. s. pljuvaštvu g. Koruna, ki V. Vrbiča, ki se je pripravljen upreti revo- lucionarnemu spreminjanju obstoječega, okvalificira »kot značilnega predstavnika tistega dela slovenskega naroda, ki je vedno pripravljen na sramoto in izdajo«, pa lahko dejansko le prizadeto odvrneš: »Je to sploh mogoče?« Podpora V. Vrbiču in prošnja komisiji Gospod Vrbič, direktor Kulturnega centra Ivan Napotnik, je v Našem času napisal sledeče: »Ali ni Slovenke vredne vsaj ene majcene uličice?« Pri tem je mislil na predloge Komisije za poimenovanje ulic v občini Velenje. Dovolite mi prosim g. Vrbič, da Vaš predlog podprem s konkretnim predlogom. Namreč, da se ena ulica v Velenju, pa ni nujno, daje »majcena«, ampak je lahko čisto dostojna ulica, imenuje po edini akademski slikarki Majdi Kurnik iz Velenja, odnosno iz Škal. Njen oče je bil med obema vojnama računovodja pri rudniku, v takratnih Škalah pri Velenju. Bil je duhovni vodja društvenega in družabnega življenja v Velenju. V Šoštanj je prišel že leta 1911, se zaposlil pri dr. Majerju in se poročil z domačinko iz znane šoštanjske družine Rajšterjevih. Postal je zelo aktiven pri telovadnem društvu Sokol, v Velenju pa je postal celo društveni vodja ali »starosta«. Vsled tega je bila družina leta 1941 izseljena v Srbijo. Majda je najprej dokončala Učiteljišče v Ljubljani in leto dni poučevala v vasi Petrača pri Murski Soboti, odkoder je bila izseljena tudi ona. Po vojni pa je, takoj po demobilizaciji iz NOB, doštudirala na Umetniški akademiji v Beogradu. Postala je svobodna v poklicu akademske slikarke in se težko prebijala skozi življenje. Pred leti so od Beograda, preko Čačka in Novega Sada, ob 20 — letnici smrti, pripravili v njen spomin celo vrsto razstav — tudi v tujini, kjer so jih kritiki visoko umetniško ocenili. Po Nadeždi Petrovič (ki je leta 1904 organizirala v Beogradu prvo razstavo slovenskih impresionistov: Jakopiča, Groharja, Ster-mena in Jama) naj bi bila Majda Kurnik naša najboljša slikarka prve akademske povojne generacije in na to našo rojakinjo smo lahko v naši občini upravičeno ponosni. Ker pa je ves njen bogat umetniški opus ostal na žalost v Beogradu, si Majda Kurnik na vsak način zasluži v spomin vsaj ulico v Velenju (pa ne čisto »majceno«). Končno pa se je borila tudi na Sremski fronti, kjer je njen brat Marjan padel, star komaj 17 let. Majda se je rodila 2. avgusta 1920 v Škalah in smo se torej lani spominjali 70-letnice njenega rojstva. Po težki bolezni je umrla v Beogradu, 28.maja 1967, stara komaj 47 let. Do sedaj je (bila) Majda edina akademsko izobražena slikarka iz naše občine in to iz Škal, ki so danes sestavni del Velenja. Zatorej javno podpiram g. Vrbiča, spoštovano Komisijo pa prosim, da vsaj v počastitev 25-letnice njene smrti in 70-letnice rojstva, imenuje eno ulico v Velenju po naši, žal v tujini mnogo bolj priznani slikarki, Majdi Kurnik. Cenjeno Komisijo prosim, naj bo to že moj konkretni in javni predlog za poimenovanje. Upam, da bo moji in želji g. Vrbiča ustreženo!? Hvala za razumevanje. Tako se bomo končno vsaj malo oddolžili naši rojakinji Majdi Kurnik! Viktor Kojc Rušenje je večplastna tragedija Tragedijo družine Jusupovič nosijo na ramenih gospa Jusupovič in otroka. Mukotrpno stanje je povzročila tragedija prehitevanja dogodkov, nepoučenosti, stihije in zavajanja prve ustanove — občine in oseb v njej, na katere sta se obrnila, nova lastnika parcele ob Partizanski cesti. »Prej sva se posvetovala na občini in dobila vsa zagotovila, da bova tu lahko gradila nadomestno hišo.« Medtem je bil zazidalno-gradbeni načrt Straža izrisan in v javni razpravi, izdelan brez predhodnih geoloških meritev oporečnega terena. (V razgrnitvi je bil načrt poslan celo v KS Pesje, namesto v KS Staro Velenje, ki ji zaselek pripada). Po podaljšani razgrnitvi načrta, ki smo ga pre- nesli v KS Staro Velenje, smo prosili komisijo geološkega zavoda v Ljubljani za pregled terena (ing. Danica Peček). Poročilo je zavrnilo gradbeni načrt Straža. Zakaj to ni vplivalo na zmanjšan obseg toplovodnega načrta? Čista potrata in nekoordiniranost. »Ja sam vama platio s markama. Ja hoču imat ravnu meju. Sa vama nemam ništa!« je graditelj g. Jusupovič odgovarjal Leopoldini Jevšenak — lastnici zemljišča, na katerem je sezidal vogal nadomestne gradnje. To si je upal pred komisijo Ivom Petrovičem in Tatjano Šmidovo, ki je Jevšenakovo pri tem opozarjala — »pazite se ga, on je oborožen!« Je bil gospod Jusupovič s štale-tom za škornjem opremljen vsak dan, ali je bila to oblika ustrahovanja prisotnih? Gospe Leopoldine Jevšenak še niste obiskali, gospod Lojze Ojsteršek. Pa bi jo lahko, ker je bila oškodovana, pa ne terja odškodnine. Gospa Jusupovič morda ne ve, ali se zaradi skromnosti, ponižnosti in moževih ustrahovanj, noče spomniti, kdo so vsi, ki jim je njen mož z njenimi markami pošteno plačal. Zato ni za pričakovati, da bi le-ti marke pošteno vrnili z obrestmi in opravičilom. Naj se gospa Jusupovič opogumi in toži vse tiste, ki so jima z možem dajali ustna in pisna zagotovila predčasno, ker niso^po-znali vsebine strokovnih geoloških poročil. Očitno sta bila zavedena. Končno tragedijo rušenja res nosi na ramenih nova vlada, ker je prešibka, da bi glasno odkrila in kaznovala tiste, ki bi to zaslužili. Gospod Lojze Ojsteršek, cenim in spoštujem vaš trud na poti za resnico. Prosim poglejte v arhiv IS SO Velenje, ki ima dokumentacijo kronološko razvrščeno. Gospod Viktor Robnik vas pričakuje. Tatjana Novinšek Zločin nad okoljem Velenja V soboto, 25. maja, so motorne žaga in sekire opravile kruto delo v sto in več let starem gozdičku nad Stanetovo ulic, t.j. nad križiščem s Kersnikovo ter prizadele del zelenih pljuč, s katerimi Velenje vdihava nekoliko čistejši zrak, katerega onesnažuje šaleška industrija in cestni promet. Po odloku prejšnje rdeče oblasti je bila sečnja kakršnega koli drevja na območju mesta Velenje strogo prepovedana, če je nova oblast z izdajo dovoljenja za sečno hotela kontrolirati prejšnji si je s tem zapravila še nekoliko dodatnih točk, ki bi jih pri naslednjih volitvah krepko rabila. t Posekanih smrek in ostalega drevja ne moremo več postaviti, iskati krivca pa bi bilo nesmiselno, kajti vrana vrani ne izkljuje oči. Doseči bi bilo potrebno le to da se takšen vandalizem proti naravi na območju mesta Velenje ne bi več ponovil. Zelene, med njimi gospoda Pluta in Gošnika pa je potrebno spomniti na njihov predvolilni program in ju prositi, da se poleg svojega poglavitnega dela POLITIKA poskušata ukvarjati tudi z ekologijo in skušata z republiškimi predpisi preprečiti, da se v nobenem slovenskem mestu kaj takšnega ne bi več ponovilo. P.A. Nezaupnica županu Člani OO POČITNIŠKE ZVEZE »KAŽIPOT« iz Velenja podpiramo zahtevo mladine mesta Velenja k izgradpji »MLADINSKEGA KULTURNEGA CENTRA«. Poznano nam je dejstvo, kako je CSŠ v preteklosti odprodal »MLADINSKI KLUB« na Trgu mladosti 2 in kako so kasneje preprodajah bivše prostore za mladino. Enako usodo je doživel velenjski YOUTH HOSTEL - DOM POČITNIŠKE ZVEZE, ki ga je SKUPŠČINA OBČINE odvzela na podlagi sporazuma med SKUPŠČINO OBČINE IN POČITNIŠKO ZVEZO OBČINE VELENJE in ga spremenila za otroški vrtec (to je bila posledica ekstenzivnega zaposlovanja v velenjskem gigantu Gorenje) z obljubo, da bo pomagala pri ureditvi novega sprejemnega centra s tolikšnimi sredstvi, kot bo pri ureditvi novega sprejemnega centra s tolikšnimi sredstvi, kot bo potrebno za ureditev sprejemnega centra za mladinski turizem, ko bodo zanj dozoreli pogoji. Zal se to v vseh 20 letih po odvzemu ni zgodilo. Mladinski turizem se je v zadnjih letih v evropskih razmerah razvil v izredno pomembno področje turistične dejavnosti, ki ima spričo novih integracijskih procesov in naraščajoče življenjske ravni veliko prihodnost. Razviti svet se je že davno zavedel, da se z mladinskim turizmom vzgaja bodoči turist in je za to vejo tu-rizmna ustvaril tudi sorazmerno dobre pogoje (5000 YOUTH HOSTEL-ov — število se vsako leto povečuje). Organizacija Počitniške zveze občine »KAŽIPOT« je lani 24. 7. 1990 vložila na SKUPŠČINO OBČINE VELENJE 2 vlogi, in sicer: 1.) Zahtevek po vrnitvi zgradbe bivšega doma POČITNIŠKE ZVEZE 2.) Zahtevek po formiranju komiteja za mednarodno sodelovanje mladine in turistov partnerskih mest. Od tedaj je minilo eno leto. Delegati SKUPŠČINE OBČINE doslej še niso obravnavali teh vlog in nikso od takrat podali nobenega odgovora. Ob tej priložnosti najbolj odločno protestiramo proti ignoriranju odgovornih oseb v občinski upravi, ker nam do današnjega dne niso odgovorili na naše zahteve. Menimo, da za ignorantski odnos, ki ga je v več kot enoletnem mandatu pokazal sedanji predsednik SKUPŠČINE OBČINE, ZASLUŽI NAŠO NEZAUPNICO. Zadeve so se okrog sodelovanja s partnerskimi mesti zapletle, tako je zamujena sleherna priložnost sofinanciranja mednarodnih institucij za ureditev YOUTH HOSTLA - SPREJEMNEGA CENTRA EVROPE v Velenju. Odgovornost za slednje nosi vsekakor tudi predsednik SO, ki ni izpolnil danih obljub delegac-jii mladine po formiranju komiteja za mednarodno sodelovanje s partnerskimi mesti. Člani POČITNIŠKE ZVEZE OBČINE mu zategadelj izrekamo nezaupnico. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA ODBORA OBČINSKE ORGANIZACIJE POČITNIŠKE ZVEZE »KAŽIPOT« Gusti Tanšek Resnica boli Navezujem se na pismo g. Antona Jazbec, objavljeno v številki Našega časa z dne 6. 6. '91, s katerim avtor na svoj način deman-tira dejstva glede kraje lesa in lahko ugotovim le-to, da predstavlja omenjeno pismo beden poskus prikrivanja dejanske resnice in s tem poskus prevalitve krivde s svojih ramen. Vaš odgovor je bilo pričakovati, kajti, če stopiš mački na rep, zacvili. Resnica pa je tudi boleča in s tega stališča popolnoma razumem vašo reakcijo na naše pismo v tedniku z dne 30. 5. '91. Dejstvo je, da je šlo za krajo lesa, saj imam od Gozdne uprave Šoštanj uradno potrdilo, da gre za črno sečnjo, zaradi česar smo - popolnoma upravičeno obvestili postajo milice, ki pa žal svojega dela ni korektno opravila. Očitno veze dobro delujejo, saj so dopustili tudi krajo lesa izpred doma. Posebej še enkrat obsojam prevoznika Milana Dolarja, ki je, medtem, ko je Anton Jazbec stopil v hišo, da bi zamotil mojega očeta in mamo, naložil les, pri čemer je odtujil tudi že nažagan les iz žage. Če bi bil pošten, si kaj takšnega ne bi privoščil. Sicer pa je pokazal sodelovanje z Antonom Jazbecom že nekaj dni prej, ko smo ga prosili, če bi lahko opravil prevoz lesa iz Velunje, kar pa je kategorično zavrnil, saj mu je bilo vse jasno, ko smu mu omenili, kje je les. G. Anton Jazbec se v pismu sklicuje na svojo dediščino in poskuša na ta način opravičiti Grudnikovo pustolovsko dejanje. Kot uradni pooblaščenec za izvedbo dednega dogovora, sklenjenega v zapuščinski zadevi po pokojni Jazbec Uršuli, lahko pojasnim določene zadeve z druge plati (da ne bodo besede g. Antona Jazbeca zvenele tako nedolžno in pošteno). S sklepom o dedovanju z dne 16. 1. '89 si je g. Anton Jazbec izboril 50 m2 lesa na panju, s čemer je tudi prispeval svoj delež pri propadanju posestva. Že v maju istega leta je gozdar brez kakršnekoli vednosti lasinika odkazal les. Odmeril ga je celo 58,83 m1, za kar imam tudi uradno potrdilo, ki sem ga dobil šele leto kasneje, ko smo sploh zvedeli, za koga in kaj je bilo odmerjeno. Pri tem je potrebno tudi poudariti, da g. Anton Jazbec ni prišel nikoli na dom, da bi se dogovorili, kdaj in kje se bo vršil posek. Preprosto si je mislil, da bo lahko delal po stari navadi. G. Anton Jazbec se je odločil sekati po etapah, da bi na ta način prišel do čimveč lesa, kajti ob vsakem poseku je poleg odkazanih smrek še veliko lesa posekal na črno. Samo letos je v dveh etapah spravil iz gozda skoraj 54 mJ, za kar imam tudi dokazilo. Lansko leto pa je gozd opu-stošil za cca 40 mJ. Že sam nedolžno priznava, da je približno polovico odmerjenega lesa posekal lani, a ga je na žalost več. Kot je razvidno iz njegovega pisma, pa s sečnjo še ni končal. Nikoli ni konca. Lakomnost je brezmejna. Vendar vsaka stvar se konča tudi ta se bo. Ker imam vsa dokazila o kraji lesa, preko časopisa ne mislim več polemizirati o teh zadevah, saj so za to pristojne druge ustanove. Vsak mora polagati račune za svoja dejanja in tudi g. Anton Jazbec temu ne bo ušel. Branko Jazbec Nesrečne ulice Redno berem Naš čas in v zadnjih dveh številkah je precej polemike okrog sprememb imen ulic. Razumljivo je, da so mnenja o tem različna. Toda, da so predlagatelji in zagovorniki preimenovanja ulic tako ogorčeni nad tistimi, ki temu nasprotujejo?! Ne poznam niti g. Vrabiča, niti g. Koruna. Moti pa me mnenje g. Koruna o g. Vrbiču, da je predstavnik slovenskega naroda, ki je pripravljen na odpad in izdajo. Če misli g. Korun, da tisti Slovenci, ki ne podpiramo Demos in njegovo vlado, spadamo na odpad, ter da smo zato izdajalci, naj o tem ne piše javno. Razumem, da Demos kritizira bivši režim in enoumje, ne razumem pa, da isti Demos dela sedaj isto napako. Vendar pa v tem g. Korun ne vidi nič slabega. Na televizijskem sporedu smo imeli priložnost videti, kako tečejo razprave v naši skupščini, kako razpravljajo delegati Demosa, kako g. predsednik dovoljuje razpravo opozicijskim delegatom, kako je g. Bučar odstranil g. Potrča in mu vzel besedo. Mogoče pa se zaradi tega ne dovoli več direkten prenos. Spomnimo se malo razprav pred referendumom. Kdo ni zaupal Slovencem? Demos ali opozicija? Zdaj, ko je to že za nami in ko se mora Slovenija osamosvojiti, pa naj bi odločal sam Demos, brez opozicije. Kdo pa bo nosil odgovornost? Kaj pa dogodki v Mariboru med JLA in našo vojsko? Ko je bilo prebivalcem Maribora najhujše, so bili prepuščeni sami sebi in občinski vladi. Zakaj ni prišel nekdo, ki bi predstavljal vlado? Verjetno so se bali, da jih bodozaprli. Kaj pa je počelo ljudstvo in kakšne so bile posledice, pa vsi vemo. Martin Šuper Naj so dobri in pravični ljudje še tako nemočni, samo zaradi njih je življenje vredno življenja. Albert Einstein Stari dajejo dober zgled samo zato, ker niso več zmožni dajati slabih zgledov. André Raussin l^fO^OS'JCOI^ Rojstvo Janeza Krstnih - 24 {unija OVEN od 21. marca do 21. aprila Če ste si že oddahnili, se pripravite na vrnjen udarec. Nekaj ste namreč spregledali. Vaša narava vam ne bo dopustila, da bi popustili v svojih zahtevah. Previdnost v tem tednu ne bo odveč tudi pri domačih opravilih, bodite pazljivi z električnimi napravami. S svojimi težavami ne obremenjujte partnerja, sicer je kreganje na dnevnem redu. Želeli si boste na dopust, vendar morate prej rešiti še preveč skrbi, zato kar pričnite ... Zvezde vam bodo delno v pomoč. BIK od 22. aprila do 20. maja Denar, ki ga pričakujete, bo prispel prej, kot ste računali. To vam ne bo rasilo težav, vaša finančna suša bo trajala še nekaj časa. Zato pa ne boste samevali. Veliko časa boste preživeli s prijatelji in pozabili na vsakdanje tegobe. Pomlad še ni pustila nobenih posledic na vašem čustvenem življenju, morali se boste vprašati, kaj sploh hočete. Ste morda postali preizbir-čni in kritični? Zavedajte se, da čas beži tudi vam. Ob neki novici se boste vznemirili, vendar ne bo nič hujšega. DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Končno vam je do konca uspelo speljati stvar, ob kateri ste poprej obvestili vse prijatelje, ki pa so vas jemali z rezervo. Sedaj se sprašujejo, kako dolgo boste še navdušeni. Vaša srečna zvezda vam bo čez poletje bolj malo naklonjena, denarna suša pa vam ne bo ogrozila spanca. Dobro veste, da imate še skrite rezerve. Ves teden vas bo spremljal občutek, da se boste kmalu zaljubili. Poskušali boste nekajkrat, pa ne bo šlo. RAK od 22. junija do 22. julija To poletje vam bo še dolgo ostalo v spominu. Zgodilo se bo nekaj, kar bo zelo vplivalo na vaše življenje še nekaj let. Zabave bo v teh dneh premalo, kar pa boste kmalu nadoknadili z dvojno mero. Razmišljali boste o menjavi avtomobila, vendar se načrti okoli tega rušijo. Nepredvideni izdatki vas bodo obremenili tako močno, da boste rajši razmišljali o menjavi službe. Ne pretiravajte z alkoholom, zdravje vam namreč v zadnjem času ne služi najbolje. LEV od 23. julija do 23. avgusta V naslednjem tednu boste poskušali nadoknaditi marsikaj zamujenega, razdajali se boste s čustvi. Imeli boste zelo veliko energije, izkoristite jo, kar se vam bo še nekaj časa obrestovalo. Na delovnem mestu bo čutiti napetost. Če hočete napredovati v službi se strinjajte in se raje ugriznite v jezik. Takšna priložnost se namreč zlepa ne bo več ponudila. Večno boste nergali nad vremenom — sedaj, ko bo sijalo sonce, si boste želeli dežja — vi že veste zakaj. DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra Že nekaj časa se samo čudite — vse vam gre kot po maslu. Uresničuje se vam vse, kar ste si že dolgo močno želeli. Tokrat si boste morali priznati, da je pomlad vendarle vplivala tudi na vas. Novica, ki jo boste prejeli po pošti vas bo prijetno presenetila, glejte, da boste tokrat odpisali. Škoda bi bilo prekiniti stike z osebo, ki vam veliko pomeni, čeprav vaju ločuje velika razdalja. Doma bo čutiti krizo, na srečo tokrat ne bo dolgo trajala. TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Prijateljica vas je spet tako navdušila z nepomembno idejo, da pozabljate na realnost. Navdušenost vas ne bo dolgo držala, ker se finančno ne bo izšlo. Doma se nikar ne kregajte, problemov zaradi tega ne bo manj, saj s svojim vedenjem ne morete doprinesti k razrešitvi nobenega. Čeprav se bodo v vaši okolici vsi veliko ukvarjali s politiko, vam to ne bo odgovarjalo — nadvse se boste trudili, da bi zbežali vsakdanjosti. ŠKORPION od 24. oktobra do 22. novembra Pred vami je sončen, miren teden, ki ga boste prelenarili. Po dolgem času se boste dobro počutili. Vrnila se vam bo volja do dela in veselje do življenja. Možno je, da bo na tako razpoloženje vplivalo kratko srečanje z osebo, ki vam je simpatična, saj bo v vas prebudila željo po krajši avanturi. Za nasvet lahko prosite prijatelja, še bolje pa bo, če se boste odločili sami. Dobro izkoristite ponudbo. STRELEC od 23. novembra do 21. decembra V tem tednu se vas bo držala sreča, zato pridno kupujte srečke in igrajte tudi druge igre na srečo — možni so večji dobitki. Obeta se vam naporen vikend, saj bo lepo vreme k vam pripeljalo veliko prijateljev. Enega boste še posebno veseli, vi že veste zakaj. Izpolnila se vam bo še ena velika želja, ki jo gojite že od malih nog. Partnerju stojte ob strani, potrebuje vas bolj kot si mislite. KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja Dogodki preteklih dni so vas preveč obremenili in razburili. Okolica je že spoznala, da iz muhe delate slona. Poskusite se pomiriti, s tem ne boste naredili usluge le sebi. Sploh pa vam ne bi škodovalo, če bi se pričeli več ukvarjati s športom. Ne izgovarjajte se, da imate preveč dela — veliko preveč časa posvetite zelo nepomembnim opravilom. Zavedajte se, da je vedno bolj pomembno to, kar ne naredite, kot tisto, kar ste že naredili. VODNAR od 21. januarja do 18. februarja V prihodnjih dneh se izogibajte prepiha, zelo velika verjetnost je, da boste zboleli. To, da ste v teh dneh zelo zaposleni in najdete le malo časa za najbližje vam ni všeč, vendar se tolažite, da boste zamujeno nadoknadili med letnim dopustom. Partner se vam bo zdel tečen in razdražljiv. Vprašajte se, če niste vi tisti, ki ste tečni in razdraženi. Zaupajte prijateljici, čeprav ste nekoč že izgubili zaupanje vanjo ... RIBI od 19. februarja do 20. marca V tem tednu se vam bo po dolgem času zgodilo, da boste uresničili več kot polovico vseh planov, ki ste si jih zadali. To, da ste bolj zagnani bodo opazili tudi prijatelji in znanci. Naredili boste nekaj, zaradi česar vas bodo ogovarjali še nekaj časa. Vi pa boste spoznali, da je bil že skrajni čas. Vzeli si boste čas za potepanje po trgovinah, kupovali pa boste bolj malo. Ne obupajte, denarne suše bo kmalu konec! Rojstvo Janeza Krstnika praznuje Cerkev kot slovesni praznik. Poleg tega pozna Cerkev še dva »rojstna dneva« : Kristusovo rojstvo (Božič, 25. december) in Marijino rojstvo (8. september).^ Vsi ostali svetniški godovi so povezani s smrtjo — rojstvom za nebesa. S tem je povdarjena vloga in veličina Kristusovega predhodnika. Janezova vloga ob prehodu iz stare v novo zavezo je tako vidna in važna, da se velja spomniti božjih besed razodetih po preroku Malahiju: »Glejte, pošljem svojega angela (glasnika), da pripravi pot pred menoj«. Da je prav Janez Krstnik ta »angel«, je Jezus sam potrdil in ga imenoval za največjega med preroki. Evangelist Luka pripoveduje, da se je Janez rodil v zadnjih letih vladanja kralja Heroda Velikega (37 — 4 pr. Kr.), in sicer okoli pol leta pred Jezusovim rojstvom. Po izročilu je bil rojstni kraj Ain Karim, ki je okoli 7 km oddaljen od Jeruzalema. Janezov oče Zaharija je bil tempeljski duhovnik. Z ženo Elizabeto (ki je bila sorodnica Jezusove matere Marije) do visoke starosti nista mogla imeti otrok. Ko je Zaharija prišel na vrsto za delo v templju, kjer je prižigal kadilo na oltarju, je zagledal pred seboj angela. Angel ga je pomiril: »Ne boj se, Zaharija, kajti tvoja molitev je uslišana! Tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina in daj mu ime Janez. V radost in veselje ti bo in mnogi se bodo veselili njegovega rojstva. ker bo velik pred Gospodom. Vina in opojne pijače ne bo pil in že v materinem telesu bo napolnjen s Svetim Duhom. Veliko Izraelcev bo spreobrnil h Gospodu, njihovemu Bogu. In on sam bo hodil pred njim z Elijevim duhom in močjo, da obrne srca očetov k sinovom, nepokorne k modrosti pravičnih in naredi ljudstvo dovzetno za Gospoda .. .« Zaharija pa je želel imeti tudi viden dokaz, zato je vprašal: »Po čem bom to spoznal? Jaz sem namreč star in moja žena je v letih.« Angel mu je odgovoril: »Jaz sem Gabriel, ki stojim pred Bogom. Poslan sem, da spregovorim s teboj in ti sporočim tp veselo novico. Ker pa nisi verjel mojim besedam, ki se bodo spol-nile ob svojem času, boš onemel in ne boš mogel govoriti do dne, ko se bo to zgodilo .. .« Med zunanjimi ljudmi je za dogodek prva izvedela Marija, Jezusova mati. Razodel jo ji je isti angel Gabriel ob oznanjenju božjega učlovečenja: »Poglej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imeli za nerodovitno. Bogu namreč ni nič nemogoče.« Po tem dogodku se je Marija odpravila na obisk k sorodnici in pri njej ostala vse do rojstva Janeza Krstnika. Osmi dan po rojstvu, ko je bil otrok obrezan, so mu hoteli dati ime po očetu. Zaharija je zahteval deščico in nanjo zapisal: Janez je njegovo ime. Takrat pa je tudi spregovoril in se na ves glas zahvaljeval Bogu. Ob tem je tudi napovedal: »In ti, dete, boš pre- rok Najvišjega, pojdeš namreč pred Gospodom, da mu pripraviš pot in daš njegovemu ljudstvu spoznati odrešenje v odpuščanju grehov po prisrčnem usmiljenju našega Boga. Zato nas bo obiskal Vzhajajoči z višave, da razsvetli vse, ki sede v temi in smrtni senci, in naravna naše noge na pot miru . . .« Evangelist Luka omeni še to, da je deček rastel in se krepil v duhu, ter nato živel v puščavi. Verjetno se je pridružil Esenski skupnosti, ki je živela ločeno od ostalih ljudi v puščavi v okolici Qumrana. Nekako okoli tridesetega leta starosti je začel javno nastopati med ljudmi s svojimi klici po spreobrnenju in krščavanjem v reki Jordan. Veliko ljudi mu je sledilo in mnogi so njegove besede vzeli tudi zares. Bil je neizprosen do krivic in grehov ne glede na položaj posameznika v družbi. Tako je tudi obsojal farizeje in jih imenoval »gadja zalega«, kralju Herodu Antipi pa je očital priležništvo z bratovo ženo He-rodiado. Evangelist Matej natančno opisuje srečanje Janeza Krstnika in Jezusa ob reki Jordan: »Tedaj pride Jezus iz Galileje k Jordanu do Janeza, da bi se mu dal krstiti. Janez ga je hotel od tega odvrniti, zato mu je rekel : Jaz bi se ti moral dati krstiti, pa ti hodiš k meni. Jezus mu je odgovoril: Pusti zdaj, kajti spodobi se nama, da spolniva vso pravico. Tedaj mu je pustil.« Po tem dogodku je Jezus odšel v puščavo, Janez pa je prisotnim razodel: »Glejte, Jagnje božje, ki odjemlje greh sveta . . .« Življenjska pot Janeza Krstnika seje bližala koncu. Kmalu po Jezusovem krstu gaje dal zapreti Herod Antipa in v omami po Sa-lominem plesu na neki zabavi tudi obglaviti. V naši okolici sta sv. Janezu Krstniku posvečeni cerkvi v vasi Gorenje in v Vinski gori (Šentjanž). Ime Janez v hebrejščini pomeni: Bog je milostljiv. Slovenska oblika imena (Janez, Janž, Anže) je posneta po latinski: Joannes. Drugi Slovani so si ime prikrojili po grškem izgovoru (Ivan, Jan, Jovan .. .). Ime Janez je med najpogostejšimi slovenskimi moškimi imeni (k čemur so »pripomogli« tudi drugi svetniški Janezi). Za naše (dosedanje) sodržavljane iz južnih jugoslovanskih republik je ime Janez tudi sinonim za Slovenca, kar smo še posebej »čutili« med služenjem vojaškega roka. Praznik rojstva Janeza Krstnika letos nekako sovpada z obdobjem, ko moramo »Janezi« reči svoj »da življenju v novi državi — samostojni in neodvisni republiki Sloveniji«. To pa je tudi rojstvo, ki ga je vredno počastiti. Za konec pa naj velja nam vsem odlomek: »... in naj naravna na pot miru vse naše korake . . .« — v življenju v svobodni Sloveniji. Branko NIMAC, Velenje Sveti Vid Lepo in sončno nedeljsko popoldne 16. junija je privabilo v Šentvid pri Zavodnjah množico vernikov iz bližnje in daljnje okolice, ki so prisostvovali sveti maši in blagoslovu gradnje cerkvice sv. Vida. Bogoslužje je bilo tudi zahvala za vse do sedaj opravljeno delo. Župnik Jože Pribožič, ki je vodil somaševanje in blagoslov, je povdaril, da se s tem bogosluž-nim dejanjem povezujeta preteklost in sedanjost. Preteklost zato, ker se praznuje spomin na mladega mučenca sv. Vida in ker je v neposredni bližini sedanje do konca vojne že stala cerkev. Hkrati je bila slovesnost tudi obletnica posvetitve temeljnega kamna in začetka gradnje, za katero predvidevajo, da bo zaključena do letošnjega oktobra. Za sedanjost je dogodek pomemben, ker povezuje krajane ne samo pri gradnji cerkvene stavbe, ampak tudi skupnosti, ki ima poleg bivanjskega tudi duhovni po- men. To je pomembno toliko bolj, ker je področje Šentvida in Zavodenj med najredkeje naseljenimi območji v Sloveniji. Cerkvica stoji ob Slovenski planinski transverzali in Evropski pešpoti E6 blizu Doma Termoelektrarn Šoštanj in le nekaj minut hoda od Doma na Slemenu na nadmorski višini okoli 1100 m. Mučenca sv. Vida prištevamo med najbolj češčene svetnike na Slovenskem. Posvečeno mu je (z našo) 77 cerkva, po katerih so nekateri kraji tudi dobili ime, kakor Šentvid pri Zavodnjah. Svetnika so šteli med 14 pomočnikov v sili. Priporočali so se mu v mnogih stiskah, in sicer za zdravje živcev in oči, zope t.i. Vidov ples in božjast, ob nevarnosti bliska in ognja, zoper kačji pik . . . Za zavetnika so ga imeli lekarnarji, kotlarji, pivovarji, viničarji in rudarji, odrski igralci in plesalci, pa tudi gluhi in nemi. Upodabljajo ga na dva načina — kot mladeniča s palmo in krokarjem, knjigo ali levom ter mučenega v kotlu ali s kotličem v roki. V rimsko-nemškem cesarstvu so mu kot zaščitniku države dodajali tudi cesarska znamenja (hermelin, cesarsko jabolko, orla ali petelina). Znamenje petelina, s katerim ga ponekod upodabljajo, je nekatere učenjake navedlo k razmišljanju o morebitni povezanosti s slovanskim bogom Svetovi-tom. O sv. Vidu se ni ohranil noben star zgodovinsko utemeljen spis. V dobi množičnih preganjanj kristjanov pod cesarjem Dioklecijanom ne moremo niti pričakovati, da bi bila vsa imena žrtev ugotovljena. Za sv. Vida vemo le, da je bil doma s Sicilije, in da je že v mladosti umrl mučeniške smrti v dolini reke Sele v Lakani-ji (ob Salernskem zalivu). Tudi sv. Vida so povezali s pregovori. Predvsem velja, da na sv. Vida dan (15. junija) ne sme biti dežja: Dež svetega Vida za strn ni nič prida. Če o s vel t m Vidu dežuje, je potlej ječmen slab. Branko NIMAC, Velenje V Lokovici v soboto Kresna noč V Lokovici bodo v soboto 22. junija obudili stare običaje povezane s kresno nočjo. Prireditev bodo pričeli ob 16. uri z nogometno tekmo, nadaljevali pa z nekdanjimi družabnimi igrami in starimi običaji. Nastopila bo tudi folklorna skupina iz Šmartnega ob Paki, izbirali bodo miss kresne noči, pripravili srečelov in druga presenečenja, od katerih vam izdamo samo nastop Ota Pestnerja in Irene Vrčkovnik. Zaplesali pa boste lahko tudi ob zvokih ansambla Borisa Razpotnika iz Domžal. Ime mi je Džejms in sem znani velenjski alkoholik in postopač. Umrl sem v nedeljo — na gospodov dan — 2. 6. 1991 v bolnici Celje kmalu po tem, ko so me preteple ene hudale, ker sem jim rekel, da Džejmsa pa že ne bo nobeden jebal Letnice rojstva se ne spominjam več — bilo pa je pred nekaj več kot 40 leti. V tem našem Velenju zajeba-nem. malomeščanskem gnezdu, mi kot edinemu pravemu klošar-ju ni bilo z rožicami postlano. Iz otroštva mi je ostalo v spominu samo to, da me je foter tepel kot vola. Nisem se mu uklonil. Ko sem odrasel, sem se pričel razvijati v enega največjih frajerjev v Velenju. Kraljeval sem v hotelu Paka. denarja je bilo kot solate, vozaril sem se z mercedesom. Po malem sem švercal, devize pa sem dobivat tudi od Švabic, ki so šle z mano v posteljo, v glavnem zaradi tega, ker sem jih zašarmi-ral s plesom in svojo odločnostjo. Kar zasut pa sem bil od denarja takrat, ko sem bil glavni makro v hotelu. Potem so me zaprli — ne vem več zakaj. Ne verjamem, da sem kradel. Tudi zaposlen sem bil: na šahtu, pri privatnikih ... V Gorenju sem bil celo proglašen za vzornega delavca, saj nisem nikdar zamudil v službo (niso pa vedeli, da spim kar v proizvodni dvorani med embalažo). Bil sem kratek čas tudi poročen — a to — prav tako kot delo — ni ustrezalo moji pijan- ski duši. Delal sem tudi v Avstriji, v porodnišnici, kjer sem tehtal dojenčke — a samo do 5 kg, da ne bi dobil pruha. Pred nekaj leti sem se končno odločil, da začnem živeti dostoj- Ja, imel sem lepo življenje klo-šerja Džejmsa — edinega v Velenju. Iz žabje perspektive sem opazoval to naše mesto. Najprej razcvet mesta socialistične zablode, nato propad te zablojeno- no življenje. Padla je odločitev: Džejms bo postal edini pravi klo-šer v Velenju. Ne bo kradel, goljufal, ne bo lagal. Spal bo po stopniščih, kleteh, podstrešjih. Ves čas pa bo zadet od pošteno nažicane pijače. In uspeh ni izostal. Marsikdaj me je kdo celo povabil domov na kosilo. Ne bom pozabil, ko so me nekoč po vseljudski veselici zaprli v Rdečo dvorano — bil je pravi raj za Džejmsa — na tone hrane in pijače. Pred parimi leti so se začele težave z zdravjem. 3 mesece sem bil prisiljen celo abstinirati. Takrat so me prejeli v Dom za varstvo odraslih. Uspelo mi je dobiti osebno izkaznico, večkrat sem se celo obrit. A urejeno življenje ni za Džejmsa. Spet so pričeli pivski podvigi. Nič me ni zaustavilo, pa čeprav z berglami, sem našel pot v vsako gostilno. Moja baza je bila v Delavskem klubu, stalen gost pa sem bil tudi v Placu ŠŠK. sti in preobrazbo v mesto jare gospode in lumpenproletariata. Pomilujem tiste, ki so mi včasih dali vedeti, da nisem človeško bitje, ko sem jih prosil za malo drobiža, za špricer ali šilce ruma. Mnogi so me gledali postrani, čeprav sem bil prijazen z njimi in sem bil vedno pripravljen povedati kakšno šalo, novico ali jih kakorkoli drugače razveseliti. Želim jim vse najboljše. Pa naj ostanejo takšni kot so: zajebani. netolerantni do drugačnosti in rilolizniški do tistega, od katerega pričakujejo korist. Imel sem lep in miren pogreb — brez pleh bande, zborčka. govora, župnika, brez jokajočih sorodnikov v prvih vrstah sprevoda in brez privoščljivih pogledov na žalujoče. Tišino je motilo le škripanje mrliškega štiricikla. Sprevod je bil dolg kot kakšen daljši avto. kakršnih je iz Avstrije v zadnjem času prešvercalo toliko Velenjčanov. Na pokopališče je sicer prihajalo vedno več ljudi. Nisem bil razočaran, ko sem videl, da so prišli na pokop, ki je bil po! ure za mojim. S pomilovanjem so gledali na bedne kreature v sprevodu. A jaz — Džejms — se nisem smilil samemu sebi. Pokopali so me na najlepšem. najbolj sončnem in najvišjem predelu pokopališča, kije namenjen občinskim sirotam. Parcela je res I A. Malokdo v Velenju bo imel srečo zviška gledati in kontrolirati vse vas, bodoče pokojne Velenjčane. Bojim se. da tega psihičnega pritiska ne bom zmogel. Spet se ga bom za-pijal in ostal stari Džejms. Naj kot pravi klatež izkoristim tudi tole priložnost za žicanje. Rad bi imel skromen nagrobni spomenik — prepričan sem, da si ga zaslužim. Večina umrlih ima spomenike. Tudi tisti, ki so ubijali, kradli... Le klateži jih nimajo. V Delavskem klubu, kjer je bila moja najtesnejša vez s šan-kom in ljudmi, sem pripravil skrinjico, kamor lahko vržete kakšen cekin za moj nagrobnik. Zaenkrat drugih želja nimam. Ko pa pridete na oni — ta — svet. me boste sigurno srečali za šankom in takrat vas bom prav gotovo nažical za kakšen špricer. Pri tem vas bom ponovno brez sramu gledal v oči. Takšen sem jaz — Džejms. Pa na svidenje do takrat! ČETRTEK 20. junij 1 PETEK 21. junij SOBOTA 22. junij 1 NEDELJA 23. junij PONEDELJEK 24. junij TOREK 25. junij iHHHHHHH TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 | 8.50 9.00 9.00 9.20 10.10 10.40 16.40 16.55 18.00 18.35 19.05 19.15 19.30 20.05 22.10 22.10 22.30 22.35 0.00 Video strani Mozalk, ponovitev Benji, ameriška nanizanka, (5. del/13) V Cityju, angleška nanizanka, (3. del/13) Slovenci v zamejstvu Video strani Video strani Sova, ponovitev Mozaik, ponovitev, Po sledeh napredka Spored za otroke In mlade, Alf, 34. del ameriške nanizanke Risanka Tv okno Tv dnevnik 2 D. Potter: Christabel, angleška nadaljevanka, (1. del/4) Tednik Tv dnevnik 3 Video strani Sova: VI ste pa najbrž njen mož, angleška nanizanka, 4. del/7; Taggart, škotska nanizanka, 3 del 5 zgodbe Video strani TV SLOVENIJA 2 16 30 Satelitski programi. 17.30 Regionalni programi Tv Slovenija, Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Slovo od polne zaposlenosti, 3., zadnji del izobraževalne oddaje. 20.55 Mali koncert: Deset človeških zapovedi. 21.10 Retrospektiva Tv drama Jožeta Babica: Ivan Pregelj: Tolminci, SNG Trst. 22.45 Yutel. HTV 1 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Ameriško-angleški jezik. 10.30 Lažeš, Melita, otroška serija. 11.00 Poletni program. 11.00 Igrani film, dramski spored. 14.10 Humoristična serija. 14.45 Poročila. 14.10 Tv koledar. 15.00 Prezrli ste, poglejte. 17.55 Hrvaška danes. 18.15 Lažeš, Melita. otroška serija. 18.45 Oddaja o kulturi. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Politični magazin. 21.05 Zabavna oddaja. 22.40 Alkimija notranjega zvoka. 23.40 Yutel. SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Beg do zmage, akcijski, pon. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Tv/-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Thunder Cats, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Duki. 16.45 Make up in pištole. 17.40 Poročila. 17.45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Kryptonov faktor, igra moči. 21.00 Modra laguna, ljubezenski, 1980 (Brooke Shields, Christopher Atkins). 22.50 Poročila. 23.05 Dopust do prebujenja, vojni, 1955 (Van Heflin). 1.20 Tenis. 1.50 Petek, trinajstega. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.10 Čas prilagajanja. drama, 1962 (Jane Fonda). 11.10 Tvegano! 11.30 šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Wells Fargo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18 45 Poročila. 19.20 21, Jump Street 20.15 Dekletova priložnost, drama. 1986 (Lorin Dreyfuss). 21.55 Poročila. 22.05 Mafia Kid, akcijska komedija. 1988 (Ernest Borgnine). 23.50 Poročila. 0 00 Poročilo iz pekla, akcijski, 1988. 1,35 Hammer. 6.30 Dobro )utro. Bino 11.30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto dežela, reka. 13.25 Bim barn, bino: Barkleyi, Rešitelj, Lucy Tim in strupi. 17.35 Smrkci, Popaj. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Kovček, zabavna oddaja. 21.05 Star Craks, znan-stveno-fantastični, 1985 (Mal Smiht). 22.35 Poročila. 22.45 Scena D. 0.20 Bliskovito 88 7.10 Future, Lassie, Hiša na Eaton Place, Doc Elliot, Kobra, prevzemite, Doogie Hawser, Harryjeve sodbe 11.30 Harry Fox. 12.20 Doc Elliot. 13.10 Lov na modri diamant, pon. 14.40 Future, Zajček. 15 40 Lassie. 16.05 Waltonovi. 17.00 Doogie Hawser 17.25 Grk osvoji Čikago. 18.05 Tuckerjeva čarovnica. 18.55 Zajček Bunny. 19.25 Harry Fox. 20.15 Izbira orožja, kriminalka. 1976 (John Mills). 21.50 Hawai 5-0. 22.45 Pasje popoldne, drama. 1975 (Al Paci-nb). 8.50 9.00 9.00 9.25 10.25 15.15 15.25 16.25 16.30 17.50 17.55 18.00 18.05 19.05 19.15 19.30 19.59 20.20 21.15 22.25 22.30 0.55 Video strani Mozaik Sorodniki iz Lazin, otroška nanizanka Tv Sarajevo, 3. del D. Potter: Christabel, angleška nadaljevanka, ponovitev, (1. del/4) Video strani Video strani Mozaik, ponovitev, Tednik Video strani Sova, ponovitev Video strani Poslovne informacije Tv dnevnik 1 Spored za otroke in mlade: Festival otroške popevke, prenos iz hale Ti* oli Risanka Tv okno Tv dnevnik 2 Zrcalo tedna Razglednice Clivea Jamesa, angleška dokumentarna serija, (3. del/5) V cityju, angleška nanizanka, (6. del/13) Video strani Sova: Dragt Joh, ameriška nanizanka, 18. del/23; Umor po knjigi, ameriški film; Skrivni kabaret, angleški varietejski program, 3. del/6 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.30 Satelitski programi. 17.30 Regionalni programi Tv Slovenija, Studio Maribor: Tele M. 19.10 SP v kajaku in kanuju, dnevni pregled. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Slavnostni koncert ob 100-letnici Carnegie Halla. 22.00 Ljubljana: Grafični bienale, prenos. 23.00 Yutel. 23.58 — Evropska noč jazza, glasbena prireditev. HTV 2 16.35 Test. 16.50 Pregled programa. 18 20 Dopolnitev. 20.00 Pregled programa. 20.05 Risanka. 20.15 Res je prismojen ta svet, humoristična serija, (11/13). 20.5(0 A very British Coup, serijski film. (3/'3). 21.45 Od maja do decembra, humoristična serija, (2/12). 22.20 Poročila. 22.50 Splošna praksa, serijski film, (20/26). 23.40 Video strani. SATELITSKA TV HTV 1 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Izobraževalna oddaja. 10.30 Živeti kot ves normalen svet, dokumentarna oddaja. 11.00 Poletni program. 11.00 Igranj film. opera. 14.10 Humoristična serija. 14.45 Poročila. 14.45 Tv koledar. 15.00 Prezrli ste, poglejte. 17.50 '93. 17.55 Hrvaška danes. 18.15 Živeti kot ves normalen svet, dokumentarna oddaja. 18.45 Humoristična serija. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21.40 Tv dnevnik 2. 22.00 Slike časa. 0.15 Yutel. SATELITSKA TV RTL PLUS TELE 5 8.50 Video strani 9.00 Tv mozaik 9.00 Radovedni Taček: Piščal 9.20 Periskopov Raček: Programski jezik Logo, 8. lekcija 9.35 Alf, 34. del ameriške nanizanke 10.00 Klub Klobuk 11.00 Sorodniki iz Lazin, otroška nanizanka, Tv Sarajevo, 3. del 11.25 Zgodbe iz školjke 11.25 Naša pesem 12.55 Video strani 16.00 Vojna svetov, ameriški film 17.15 Video strani 17.20 Sova, ponovitev 17.25 Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 Tv dnevnik 1 18.05 Spored za otroke in mlade: Žalostni velikan, japonska pravljica 18.30 Video strani 18.35 Slovo od polne zaposlenosti, ponovitev, 3., zadnjega dela Izobraževalne oddaje 19.00 Že veste 19.10 Risanka 19.20 Tv okno 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Titanic 22.05 Tv dnevnik 3, šport, vreme 22.25 Video strani 22.30 Sova: Na zdravje!, ameriška nanizanka, 17. del/30; Twin Peaks, 23. del ameriške nadaljevanke, Mestece Grandview, ameriški film TV SLOVENIJA 2 15.55 Alpski večer Bled '91, ponovitev. 19.00 Muppet show: Linda Ronstadt. 19 30 Tv dnevnik. 20.15 SP v kajaku in kanuju, dnevni pregled. 22.35 Filmske uspešnice Bounty, angleški film. 22.50 Yutel. 9.10 9.20 9.20 10.15 10.45 11.30 12.00 12.10 12.30 13.30 14.30 14.40 15.30 16.50 16.55 17.00 17.05 18.45 19.00 19.15 19.30 20.00 20.50 22.10 22.30 22.35 23.55 Video strani Otroška matineja Živ žav Pobeg, norveški kratki film Siniša Pavič: Boljše življenje. 4. del humoristične nadaljevanke TV BG Videomeh, 52. oddaja Obzorja duha Video strani Šentvid pri Stični: 22. tabor slovenskih pevskih zborov, prenos Video strani Video strani J. Galsworthy: Saga o Forsy- tih, angleška nadaljevanka, (23. del/26), čb Sova, ponovitev Video strani Poslovne informacije Tv dnevnik 1 Igrani film Risanka Tv mernik Tv okno Tv dnevnik 2 Zgodilo se je na današnji dan, nadaljevanka TV Sarajevo (3. del/3) Zdravo Tv dnevnik 3, šport Video strani Sova: Full house, ameriška nanizanka, 1. del/22; Campion, angleška nanizanka, 1. del/8 Video strani TV SLOVENIJA 2 12.45 — Križkraž, ponovitev. 14.15 — Športno popoldne. 19.30 — Tv dnevnik. 20.00 — Poznavalec piva, angleška dokumentarna serija, (3. del/6). 20.30 - Ciklus filmov Carlosa Saure: Krvava svatba, španski film. 21.40 — SP v kajaku in kanuju, dnevni pregled. 22.00 - Športni pregled TV SA 22.45 — Maribor: BEACH VOLLEY, finale. 23.30 — Yutel. HTV 1 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Vesela sobota. 11.00 Kuk in Perry, ameriški mladinski film. 12.30 Sedmi čut, oddaja o prometu. 12.40 En avtor, en film. 13.15 Prezrli ste, poglejte. 16.50 Poročila. 16.55 Tv teden. 17.10 Narodna glasba. 17.40 Tv razstava. 17.55 Serijski film. 18.55 Risana serija. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.05 Rudarjeva hči, ameriški film. 21.45 Prisrčno vaši. 22.30 Tv dnevnik 2. 22.50 Športna sobota, oddaja HTV. 23.10 Zabavnoglas-bena oddaja. 23.55 Yutel. HTV 1 9.45 — Poročila. 9.50 — Tv koledar. 10.00 — Nedeljsko dopoldne. 12.00— Kmetijska oddaja. 13.00 — Poročila. 13.05 — Serijski film. 13.55 — Izobraževalna oddaja. 18.45 — Risana serija. 19.10 — Tv sreča. 19.30 — Tv dnevnik 1. 20.00 — Dramski program. 21.35 — Inozemska popularnoznanstvena serija. 22.25 — Tv dnevnik 2 22.45 — Športni pregled, oddaja TV SA. 23.30 — Glasbena oddaja. 0.30 — Yutel. SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Duki. 11.05 Kryptonov faktor. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Dino, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 High Chaparrall. 16.45 Družinska čast (Daphne Ashbrook). 17.40 Poročila. 17.45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Zlata mrzlica, pustolovski, 1982 (Charlton Heston, Kim Basinger). 21.50 Poročila. 22.00 Morski pes, pustolovski, 1969 (Burt Reynolds). 23.35 Šport. 23.40 Strah, drama, 1971 (Susan George). HTV 2 14.00 Test. 14.15 Pregled programa. 14.20 Tacen: SP v kajaku in kanuju. 15.30 Dopolnitev. 16.25 Barcelona: Atletika, finale. 20.00 Pregled programa. 20.10 Skupni računi, humoristična serija (3/6). 20.40 Sea, Sun and Sex, Dynamo, oddaja iz kulture; Dark justice (1/22): Maraton. Video strani. HTV 2 11.25 — Test. 11.40 — Pregled programa. 11.45 — Kaj se dela v nedeljo. 14.00 — Dopolnitev. 16.00 — Ina Delta Rally. 16.25 — Barcelona: Atletika, finale. 19.30 — Dnevnik. 20.00 — Pregled sporeda. 20.05 — Garfield, risanka. 20.20 — Vse, razen ljubezni, humoristična serija, (3/9). 21.55 — Zvezdne poti — nova generacija, serijski film, (3/11). 23.20 — Video strani. SATELITSKA TV SATELITSKA TV SAT I SAT 1 6.00 Halo, Evropa. 9.30 Parada uspešnic, glasbeni. 1960. 11.10 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Wells Fargo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips, serija. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.10 Loterija. 19.15 Benny Hill. 19.45 Nori občutek, komedija. 1984 (Sina Kervin). 21.15 Sladoled na palčki, IV.. komedija, 1983. 22.40 Poročila. 22.50 Gospodar Dragonard Hilla, akcijski, 1987 (Oliver Reed). 0.30 Nori občutek, pon. 1.55 Od danes bova bogata in poštena, komedija, 1977. 3.15 Formula ena, pon. 7.05 Ponovitve. 10.00 Pustolovščina: živali. 10.55 Tako videno. 11.05 Vedno, kadar sem srečen, film. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.05 Novice iz kina. 14.30 Avtobusna postaja (Marylin Monroe). 16.00 Kviz. 16.30 Sat 1 šport. 18.45 Poročila. 18.50 Šport. 19.30 Od srca do srca, glasbena oddaja. 20.00 Grof Monte Cristo (Richard Chamber-lain, Toni Curtis). 21.45 Sporočila. 22.00 Pogovor. 23.15 Sledi v preteklost (Robert Hossein). 6.00 Dobro jutro, nato ponovitve. 14.00 Alf. 14.25 Glavna bolnišnica. 15.10 Sosedje. 15.35 Tele shop. 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey. 17.40 Poročila. 17.45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Trapper. 20.55 Poročila. 21.00 Dvojčka na manevrih, avstrijski film. 22.35 Poročila. 22.50 Magazin. 23.35 Sledi v preteklost, film. RTL PLUS RTL PLUS 6.00 Ponovitve. 9.30 Pilot — zvezda, film. 11.00 Dva rešita svet, vestern. 13.00 Umetnost. 13.05 Mladinski magazin 14.20 Film 15.55 Film. 17.45 Show. 18.45 Poročila. 19.10 Dan kot noben drugi. 20.15 Glasbeni show. 21.30 Formula ena. 0.00 Monsterji. 0.25 Neznane dimenzije. 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka 13.25 Bim. barn, bino: Barkleyi, Rešitelj. 14.20 Freedom Force. 14.35 Rakuni, Lucy, Bluffersi. Smrkci, Galaxy Rangers, Popaj. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela. reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top 20.15 Traf-fik, 4. del. 21.10 Ring je prost. 22.00 Poročila. 22.10 Smrtonosne novice, kriminalka, 1971 (Maurice Ronet). 23.40 Orožje zakona. 0.25 Bliskovito 88. 6.55 Future, Lassie. Waltonovi. Doc Elliot, Tuckerjeva čarovnica, Doogie Hawser, Grk osvoji Čikago. 11.15 Harry Fox. 12.05 Doc Elliot. 12.55 Izbira orožja, pon. 14.30 Future, Zajček, Lassie. 15.55 Perry Mason. 16.55 Doogie Howser. 17.20 Barney Miller. 18.00 Diplomat v ljubezni, komedija, 1988 (Le-sley-Anne Down, Robert Wagner). 19.45 Bil! Cosby. 20.15 Nedeljski otrok, komedija. 1956 (Heinz Rühmann). 22.00 Ceste San Francisca. 22.55 Petulia. zabavni, 1968 (Julie Christie). 0.55 Pasje popoldne, pon. TELE 5 6.40 Dobro jutro. Bino. 11.00 Težka pot do zmage, avstralski film. 12.35 Magazin. 13.15 Normalno. 13.40 Bim, Barn. Bino. 14.30 Mijuki. 15.25 Chack. 16.10 Otok Tanya (Vanity). 17.30 Življenje v naravi. 19.00 Poročila. 19.15 Z dežnikom, šarmom in melono. 20.15 Prosim nasmejte se. 21.05 Brez besed, komedija. 22.50 Nočna patrulja 23.40 Udarni naslovi smrti. 1.05 P O P. TELE 5 6.30 Dobro jutro. Bino, nato ponovitve. 13.25 Otroške oddaje. 15.15 Luci v Avstraliji. 15.40 The Blufers. 16.05 Bim, barn. bino. 16.15 Risanke. 17.50 Galaksi. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Otok zakladov (Or-son Welles). 21.45 Poročila. 21.55 Nočna patrulja. 22.45 Traffik. PRO 7 PRO 7 7.35 V kraljestvu divjih živali. 8.20 Kamen Marka Pola. nato ponovitve. 10.30 Mupped show. 11.25 M A S. 11.55 Angel na zemlji, nato ponovitve. 17.45 Poročila. 18.00 Invazija z Marsa, film. 20.15 Excalibur, angleški film. 22.40 Ceste San Francisca. 23.40 Hčerka Roze Marie, nemška komedija. 1.10 Poročila. 1.20 Topovi za Cordobo, western. 15.20 Poročila. 15.30 Lasie. 15.55 Mladenič z drugega planeta. 16.50 Doogie Howser. 17.15 Mr Smith. 17.40 Poročila. 17.55 Ulice San Francisca. 18.50 Risanka. 19.20 Starsky and Hutch. 20.15 S.H E. (Omar Sharif). 21.55 Oči Laure Mars (Faye Dunawey). 00.30 Poročila. 8.50 9.00 9.00 9.25 9.40 10.10 10.30 14.55 15.05 16.25 16.30 17.50 17.55 18.00 18.05 18.35 18.35 18.45 19.05 19.15 19.30 20.05 22.15 22.35 22.40 23.25 0.45 Video strani Mozaik, ponovitev I. Belina: Igrajmo se gledališče, 1. oddaja Tv mernik MPZ Celje '89 — Dekliški pevski zbor Kromeriž, ČSFR Obzorje duha Video strani Video strani Zdravo, ponovitev Video strani Sova, ponovitev Video strani Poslovne informacije Tv dnevnik 1 Mozaik, ponovitev, Utrip, Zrcalo Spored za otroke in mlade Novosti založb Radovedni Taček: Pajek Risanka Tv okno Tv dnevnik 2 A. T. LINHART: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, posnetek predstave MGL Tv dnevnik Video strani Osmi dan Sova: Simpsonovi, ameriška animirana nanizanka, 4. del/ 13; Campion, angleška nanizanka, 2. del/8 Video strani 8.50 9.00 9.15 10.00 11.05 16.15 16.25 16.30 17.50 17.55 18.00 18.05 19.10 19.20 19.30 20.05 21.10 21.55 22.15 22.20 23.40 Video strani Mozaik, ponovitev Zgodbe iz školjke Osmi dan Video strani Video strani Video strani Sova, ponovitev Video strani Poslovne informacije Tv dnevnik 1 Spored za otroke in mlade: Ž. Petan: Starši naprodaj, posnetek izvirne mladinske igre Risanka Tv okno Tv dnevnik 2 O.WYND: Ingverjevo drevo, angleška nadaljevanka, (3.del/4) Novosti založb: Prelistajmo music show Tv dnevnik 3, vreme Video strani Sova: Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka, 4.del/14; Campion, angleška nanizanka, 3. del/8 Video strani TV SLOVENIJA 2 18.30 Satelitski program. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Ljubljana. 21.30 Zelena ura. 22.30 Sedma steza, športna oddaja. 22.50 Rezervirano za šanson: Šanson Rogaška '89. 0.10 Yutel. TV SLOVENIJA 2 18 00 Satelitski programi. 19.00 Mednarodno baletno tekmovanje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 2arišče. 20.30 Regionalni programi Tv Slovenija, Studio 2 Koper. 21.30 Žrebanje lota. 21.35 Povečava. 23.35 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9 30 Otroški program. 10.00 Poletno dopoldne. 12.00 Poročila. 15.00 Prezrli ste, poglejte. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.30 Otroški program. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Izobraževalna oddaja. 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Igrana serija. 20.50 Zunanja politika. 21.20 Tv dnevnik 2. 21.45 Kinoteka. 23.15 Yutel. HTV 1 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Ameriško-angleški jezik. 10.30 Otroški program. 11.00 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 Tv koledar. 15.00 Prezrli ste, poglejte. 17.30 Otroški program. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Poljudnoznanstvena oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Serijski film 20.55 Žrebanje lota.22.30 Tv dnevnik 2. 22 55 Kinoklub Evropa 0.25 Yutel. HTV 2 18.05 Test. 18.20 Pregled sporeda. 18.25 Rim: Košarka, Jugoslavija— Španija. 20.00 Spored programa. 20.05 Garfield, risanka. 20.20 Mozek razreda, humoristična serija, (4/22). 20.55 Dirtwater dinasty, serijski film. 21.45 Homeland, (1/3). 22.20 Serijski film, (1/22). 23.10 Poročila. 23.30 Glasbena vsakodnevnica. 0.00 Lahko noč. HTV 2 16.05 Test. 16.20 Pregled programa. 16.25 Rim: Košarka, Jugoslavija— Poljska, 1. polčas. 17.20 Rim: Košarka, 2. polčas. 18.00 Megamix, repriza. 18.50 Sreča je še večja, repriza. 19.30 Dnevnik. 20.00 Spored programa. 20.05 Garfield, risanka. 20.20 Vietnam, dokumentarna serija, (1/10). 21.15 Kavarna Na zdravje!, humoristična serija, (17/52). 21.50 Direwater Dinasty, serijski film, (2/10). 22.40 Poročila. 23.00 Povest smeha, dokumentarna serija. 23.50 Kronika. 00.10 Video strani. SATELITSKA TV SATELITSKA TV SAT 1 SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje, nato ponovitve. 14.00 Policijska akademija, risanka. 14.25 Glavna bolnišnica. 15.10 Sosedje. 15.35 Tele shop. 15.50 Bo-nanza. 16.45 Prazniki. 17.40 Poročila. 17.45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dobro jutro, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 FBI.-20.55 Poročila. 21.00 Caine je bila njena usoda (Humphrey Bogart). 23.00 Spiegel reportaža. 23.30 Poročila. 23.45 Smrtni dan, film. 6.00 Dobro jutro, nato ponovitve. 14.25 Glavna bolnišnica. 15.10 Sosedje. 15.35 Tele shop. 15.50 Kung fu. 16.45 Stingray. 17.40 Poročila. 17.45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Hunter. 20.55 Poročila. 21.00 Pink Panter se vrne. 23.00 Poročila. RTL PLUS RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, nato ponovitve. 13.00 Poročila. 13.10 Hammer. 13.35 Kalifornijski klan. 14.25 Spriengfildska zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čipi. 16.45 Tvegano. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Žena za sedem milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.20 Prva ekipa. 20.15 Šef 21.00 Spiegel tv. 21.35 Magazin. 21.55 Model in vohljač. 23.05 Monstersi. 23.30 Neznane dimenzije. 6.00 Halo Evropa, nato ponovitve. 13.00 Poročila. 13.10 Hammer. 13.25 Kalifornijski klan. 14.25 Spriengfildska zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čipi. 16.45 Tvegano. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.20 Knight Rider. 20.15 Film. 21.50 Deset pred enajsto. 22.20 Poročila. 22.30 Priložnost za ljubezen. 23.00 Moški magazin M 23.35 film (predvideni prenosi iz Wim-bledona). 6.00 Halo Evropa. 8.35 Trgovina. 9.30 Kraljica Kristina (Greta Garbo). 11.00 Tvegano. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Wels Fargo. 13.00 Poročila. 13.10 Hammer. 13.35 Kalifornijski klan. 14.25 Spriengfieldova zgodba. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.20 Foxfire. 20.55 Eksplozivno. 21.50 La Law. 22.45 Poročila. 22.55 Film (predviden prenos iz Wimbledona, zato je možna sprememba sporeda). TELE 5 TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino, nato ponovitve. 12.30 Magazin. 13.25 Bim, barn, bino. 13.30 Monster. 13.50 Bim, barn, bino. 1Ì.00 Chack. 14.20 Svobodna vojska. 14.35' Racoonsi. 15.00 Bim, barn, bino. 15.10 Lucy v Avstraliji. 15.40 The Blufers. nato otroški program. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Tvegano. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Manekenka, film. 21.45 Poročila. 22.00 Hudič v telesu, film. 23.50 Z dežnikom, šarmom in melono, nato ponovitve. 6.30 Dobro jutro, Bino, nato ponovitve. 13.25 Otroški program. 18.33 Mesto. dežela, reka. 19.00 Bliskovito. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Kraljevi otroci, nemški film. 21.50 Poročila. 22.10 Manekenka, ponovitev filma. PRO 7 PRO 7 15.30 Poročila. 15.40 Lasie. 16.05 Hiša na Eaton Place. 16.55 Risanka. 17.45 Poročila. 18.00 Kobra, Drevzemite. 18.55 Bungs Bunny. 19.25 Primeri Har-ryja Foxa. 20.15 Samo v soboto ponoči (John Travolta). 22.20 Dvojica. 23.15 Plačanci (Peter Fonda). 00.55 Poročila. 15.20 Poročila, nato otroški program. 17.40 Poročila. 17.55 Serija. 18.50 Risanka. 19.20 Starsky and Hutck. 20.15 Kraj srečanja Honduras, film (Glenn Ford). 21.40 Ljubezen in seks v Rimu, erotični film (Senta Berger). 23.25 Nenavadna zabava 1.00 Poročila. 1.10 Pustolovščina, film. SREDA 26. junij TV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Živ žav 9.55 A. T. Linhart: Ta vseli dan ali Matiček se ženi, posnetek predstave MGL 12.00 O. WYND: Ingverjevo drevo, angleška nadaljevanka, (3. del/4) 13.00 Video strani 16.15 Video strani 16.25 Video strani 16.30 Sova, ponovitev 17.50 Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 Tv dnevnik 1 18.05 Klub Klobuk, kontaktna oddaja 19.05 Risanka 19.15 Tv okno 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 FIlm tedna: Vrnitev donov, avstralski film 21.50 Tv dnevnik 3 22.10 Video strani 22.15 Sova: Alf, 43. del ameriške nanizanke; Campion, angleška nadaljevanka, 4. del/8 23.35 Video strani EüEnnuim 16.55 Satelitski programi. 17.55 Alpe Jadran. 19.00 TV Slovenija 2, Studio Maribor.19.00 Poslovna borza. 19.15 Tv ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 W.A. Mozart: Figarova svatba. 22.00 Svet poroča. 22.45 Yutel. HTV 1 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.30 Otroški program. 11.00 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 Tv koledar. 15.00 Prezrli ste. poglejte. 16.45 Poročila. 17.30 Otroški program. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Videoboom. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Filmski večer. 22.00 Tv dnevnik 2. 22.25 Dokumentarni program. 23.25 Yutel. HTV 2 18.20 Pregled programa. 18.25 Bim: Košarka, prvenstvo Evrope, Jugoslavija—Bolgarija, 1. in 2. polčas, evrovizij-ski prenos. 21.00 Pregled sporeda. 20.05 Garfield, risanka. 20.20 Mega-mix. 21.00Nova doba. 21.20 Krila, hu-moristična serija, 3. epizoda. 21.55 Dinastija Eastweack, serijski film, 3. del. 22.45 Poročila. 23.05 Top cup HTV. 24.00 Lahko noč. Video strani. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, nato ponovitve. 12.45 Tv borza. 13.35 Bingo. 14.00 Risanka. 14.25 Glavna bol-nišnica.15.10 Sosedje. 15.35 Tele shop. 15.50 Vestem. 16.45 Make up in pištole 17.40 Poročila. 17.45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Faktor Krypton. 20.55 Poročila. 21.00 Napad je najboljša obramba (Edie Murphy). 22.45 Poročila.23.00 Shanghai Jack. 0.40 Ponovitve. RTL PLUS 6.00 Halo Evropa. 9.30 Polet 55, film. 11.10 Tvegano. 11.30 TV trgovina.12.00 Cena je vroča. 12.35 Wells Fargo. 13.00 Hammer. 13.35 Kalifornijski klan. 14.25 Spriengfieldska zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čipi. 16.45 Tvegano. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Žena za sedem milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.20 21. 22.55 Eksplozivno. 21.50 La Law. 22.45 Poročila. 22.55 Film (možna je sprememba sporeda zaradi prenosov tenisa iz Wim-bledona). TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 9.05 Hender-son. 9.30 Doma. 10.35 Henderson. 11.00 Igra z ognjem. 11.30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim. bam, bino, nato nadaljevanka. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Kari Dali. 21.05 Srečji jezdni Manhattana. 22.40. Poročila. 22.50 Scena D. 23.20 Filmski pregled PRO 7 15.35 Poročila. 15.45 Lasie. 16.10 Val-tonsi. 17.00 Doogie Howser. 17.25 Grk okupira Chicago. 17.50 Poročila. 18.05 Čarovniški detektivi. 18.55 Bugs Bun-ny. 19.25 Primeri Harryja Foxa. 20.15 Cozdarjeva Kristel, komedija. 22.05 Havai 50 23.00 Divje življenje, erotični film (Roger Vadin). 0.35 Poročila. malooyhuiL Tel. št.: 853 451 855 450 O m MmÉL. camping ^ifl menina Menina VRPOLJE, REČICA OB SAVINJI Postavite svojo prikolico pri nas, preživite počitnice v lepem in mirnem okolju. Nudimo vam 100 m; velike parcele, čiste sanitarije, toplo vodo, elektriko. 2-mesečni pavšal znaša 8000 din. Tel.: 063/831-787. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založniitvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKV, 97,2 in 88,9 Mhz PETEK, 21. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Duhovna iskanja; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo; 20.00 Lahko noč. NEDELJA, 23. JUNIJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila Radia Velenje; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 24. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Najboljše, najnovejše; 19.00 Na svidenje. SREDA, 26. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje. [ m.inm i m KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, prodam. © 856-139. popoldan. DVE KOZI Z MLEKOM, pro dam. Ena je imela prvič kozlička, druga drugič. Obe sta rjave barve (srna). © 858-394. STE AMBICIOZNI, imate avto. telefon in vam je zanimivo delo zastopanja tujih firm. Pridite v petek 21. 6. ob 19.30 uri v Hotel Paka Velenje v klubsko sobo. »Visok zaslužek, delo legalno«. ČOLN MAESTRAL 9, motor Tomos —4 in kolo Rog Personal, prodam. © 855-736. JUGO 60, star leto in pol, prevoženih 10.000 km, rdeče barve, ugodno prodam. © 856-197. ODDAMO ŠTIRI MLADE MUCKE, mešanke. Slatina 23, Šmartno ob Paki. V VELENJU PRODAM NOVO, visokopritlično stanovanjsko hišo po zelo ugodni ceni. Telefon od 8. do 14. ure 856-899. RENAULT EXPRES, dizel, letnik 1987, prodam. Informacije zvečer 851-587. ZASTAVO 101, GTL 55, letnik 1986, garažiran, prevoženih 40.000 km, registriran do maja 1992, prodam. © 855-295, zvečer. GUMIJAST ČOLN z motorjem 20 KS in tovorno vozilo z rednim delom v Velenju, prodam. Informacije zvečer 856-308. KUPIM BIVALNO PRIKOLICO (srednjo). © 855-136 zvečer. PONUJAMO VAM ODLIČEN ZASLUŽEK! Če ste interesent, se oglasite na telefon 061-559-373. interna 328 ali 327, vsak dan od 9. do 17. ure, razen petka od 9. do 13. ure. ENOSOBNO DRUŽBENO STANOVANJE, sončno in.z balkonom v centru Ljutomera, zamenjam za enako ali večje v Velenju. Lesjak, do 15. ure © (069) 81-294. DOMAČIJO V PIREŠICI PRODAM z 2,33 ha zemlje. Informacije po telefonu 857-087 ali 855-722 v večernih urah. ROSTFREI VRATA ZA KRUŠNO PEČ in cirkularko 0 500 mm, prodam. © 714-301. KRAVO SIVORJAVO, po četrtem teletu, 20 do 24 litrov mleka, prodam. Anton Stermšek, Paška vas 26. Šmartno ob Paki. FRANCOSKO POSTELJO NOVO, še zapakirano, prodam za 30 % ceneje. © 856-837. ZDRAVO!!! Hura, počitnice so tukaj. Vsaj za nekaj časa bomo pozabili na knjige, zoprne šolske klopi in včasih tudi zoprne učitelje. Posvetili se bomo predvsem zabavi, soncu, morju in še marsičemu . . . . . . kot na primer glasbi. Skupina TECHNOTRONIC je izdala svoj novi album z naslovom »Body To Body, na katerem pa se nahaja tudi njihova zadnja uspešnica »Move That Body« ... YO ... Tako kot Rick Astle«, NOV STROJ ZA VARJENJE LISTOV tračnih žag, do 12 cm, prodam. Anton Stermšek, Paška vas 26, Šmartno ob Paki. PREKLICUJEM VEIJAV-NOST VOZOVNICE na relaciji Celje -Gorenje, na ime Klavdija Šarlah, Celje. Št. vozovnice 743/ - 27543. R-9 STAR 8 let, dobro ohranjen prodam. © 856-787. ATX 50 C, star 1,5 leta, ohranjen z dodatno opremo, prodam. ® 851-860. »ALFO« 33-1,2, letnik 1987, ugodno prodam. Kličite od 20. do 22. ure, © 855-878. MLADO KOŽICO, staro 8 tednov, za nadaljno rejo ali zakol prodam za 1.500 din. (pasma rjava, dobra mlekarica). © 853-432. BARVNI TV ISKRA, ugodno prodam. © 850-310. KRAVO SIVKO, brejo 8 mesecev, tretje tele. © 885-814. MLADA SLOVENSKA DRUŽINA išče stanovanje v najem. © 881-311, interna 18, do 14. ure. V SOBOTO, 22. JUNIJA 1991 BO ORGANIZIRAL KLUB MLADIH PO SRCU v Lokovici pri Gasilskem domu veliko prireditev pod imenom »KRESNA NOC«. Program se bo pričel že ob 16. uri z zanimivimi, šaljivimi igrami. Zvečer bodo prikazani tudi nekdanji običaji ob kresni noči. Goste bo zabaval ansambel Borisa Razpotnika iz Domžal. Za popestritev programa smo povabili tudi Ota Pestnerja in Ireno Vrč-kovnik. Vabljeni! Vstopnine ne bo! ZA DELO V BISTROJU iščem dve mladi dekleti. Informacije po telefonu 857-583, zvečer. MARIJA ŠPEGEL iz Mute prodaja 5 mesecev stare nesnice, pasme Hisex. Telefon 0602-61-202. je tudi SONIA zapustila produ-centski trio S.A.W, in se sama odločila posneti komad z imenom »Only Fools«, ki pa je sicer pesem, ki so jo v originalu leta 1963 prepevali THE SUPRE-MES . . . YO .. . Le kdo se ne spomni skupine T'PAU, simpatične rdečelase PEVKE Caro] in njihove velike uspešnice China In Your Hand. Po dolgem času se je skupina le prebudila in na trg lansirala novo hit ploščo »Whenever You Need Me« ... YO ... In, ker sem vam omenil že eno na novo se prebujajočo skupino naj vam omenim še nekaj ostalih. ABSOLVENT FAKULTETE sprejme v garsonjero v Ljubljani sostanovalca študenta, cena zmerna. Kličite v četrtek in petek po 17. uri po telefonu 854-177. KLUBSKO STEKLENO MIZO (2.500 din) in motor za čoln 3,5 Tomos (5000 din) prodam. © 855-415. LADO SAMARO, 1500 letnik 90/9, prodam. © 701-812. RENAULT 30 TS, ugodno prodam. Ogled vsako popoldne v Topolšici 86. Gregore. RAZTEGLJIVO SEDEŽNO GARNITURO PRODAM. © 857-070. »DVOSOBNO STANOVANJE« v vasi Gorenje v bloku menjam za podobno ali manjšo (tudi garsonjero) v Velenju. Telefon 853-451. STROJNI INŽENIRING IN TRGOVINA »SIT« Sečovlje, ugodno prodaja posodo »Kocchin« INOX, set 29 komadov. 29 komadov. Enak material in način kuhanja kot AMC, po zelo ugodni ceni in še ugodnejšimi plačilnimi pogoji. DOBAVA TAKOJ! Informacije po telefonu 063-857-165. naš Gas Fax 851 990 Fotokopiramo ki so v tem čau izdale svoje nove hit plošče. Vsaj upam, da bodo to hit plošče! ... Ženski rap trio SALT N'PEPA in pesem Do You Want Me, še vedno dobri stari BEE-GEESi - When Hes Gone, skupina JOHNNY HATES JAZZ ter komad I.et Me Change Your Mind Tonight in še bi lahko našteval .. . ... YO ... In, če se čisto na koncu zaustavim še pri novih zanimivih albumih sem spet tam, kjer sem začel. Pri starih skupinah, ki so na novo zaživela. V prvi vrsti je to ameriški rap trio DE LA SOLL ter njihov LP — De La Soul Is Dead, ki je od glasbenih kritikov dobil sorazmerno visoke ocene. Od desetih možnih točk kar osem. In naslednji album prihaja že od približno deset let starega dueta OMD z imenom Sugar Tax, na katerem je tudi že njihov zadnji hit Sai-ling on the Seven Seas ... Toliko za danes. Vse ostane informacije, glasbo in kasete pa lahko dobite preko tel. številke 855-191 (od 17 — 19. ure) BY - BYE ! ! ! Podpis: De la Soul REDNI KINO Četrtek, 20. 6. ob 18. uri Petek, 21. 6. ob 18. in 20. uri JEKLENI OREL (IRON EA-GLE) — ameriški avanturistični. Vloge: Louis Gösset Jnr. Jason Gedrick, David Suchet Režija: Sidney J. Furie (Lady poje blues) Pilota ameriške aviacije zrušijo, aretirajo in obsodijo na smrt v neki mali arabski državici. Njegov sin Ted ga želi rešiti in nagovori očetovega prijatelja, upokojenega polkovnika Sinclaita, da mu pomaga pri reševalni akciji. Sobota in nedelja, 22., 23. 6. ob 18. in 20. uri ODPADNIKI (Renegades) -ameriški, akcijski triler. V gl. vi.: Kiefer Sutherland Lou Diamond Phillips (La bamba) Režija: Jack Sholder (Maščevanje v ulici brestov) Policijski agent ter indijanec iz Dakote se združita pri lovu na nevarnega kriminalca, ki se mu želita po svoje maščevati. NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 20. 6. ob 20. uri Petek, 21. 6. ob 22. uri Sobota, 22. 6. ob 22. uri CUKRČEK, ameriški, trda erotika. OGNJEMET STRASTI — ameriški, trda erotika. KINO DOM KULTURE Nedelja, 23. 6. OB 10. URI Najboljši ameriški film zadnjih nekaj let, trenutno najbolj gledan film v Ameriki KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO. Film je psihološki triler in pripoveduje o študentki na akademiji za agente FBI, ki mora izslediti masovnega morilca, ki ubija ženske in jih potem odere. Pri tem se mora nasloniti na pomoč bivšega psihiatra, ki je svoje žrtve tudi jedel in tako končal za rešetkami kot inteligenten morilec, ki se noče z nikomer pogovarjati in nikomur pomagati. Ali bo to uspelo Člarice (Jodie Foster), ji bo povedal kdo je morilec in za kakšno ceno ter ali bo Clarice uspelo ujeti morilca? Sreda, 26. 6. ob 20. uri DIVJI V SRCU - ameriška drama. Vloge: Nichlas Cagè, Laura Dern, William Dafoe Režija: DAVID LYNCH (ČLOVEK SLON, DUNE, MODRI ŽAMET, TWIN PEEKS) Popularni režiser in soavtor še bolj popularne TV nadaljevanke TWIN PEEKS. Tudi v tem filmu so junaki vsak po svoje čudaški. Mlad par pobegne pred dekletovo mamo, ki se ne strinja s poroko njene hčerke in njenim izbrancem. Film je presenetljivo brutalen, odtrgano duhovit in silovito erotičen. KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 23. 6. ob 20 uri ameriška trda erotika OGNJEMET STRASTI. Ponedeljek, 24. 6. ob 19. uri ODPADNIKI - akcijski triler. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 21. 6. ob 20. uri POSKUSNO PREDVAJANJE NOČNEGA KINA OGNJEMET STRASTI - ameriški, trda erotika. KINO »DOM« MOZIRJE 20. 6. - ALIBI ZA UMOR, ameriška kriminalka 22. in 23. 6. - ZAPOSLENA DEKLICA, ameriška ljubezenska komedija 27. 6. — LEGENDA, ameriški avanturistični KINO »JELKA« NAZARJE 22. in 23. 6. - TATOVI PORSCHEJA 26. 6. - HARLEM V NOČI, ameriška akcijska komedija KINO »LJUBNO« 22. in 23. 6. - AMERIŠKI NINJA III, ameriški akcijski THE AMERICAN SMASH HIT BY SRLT-N-PEPfl Do You Want M k Producati by Hurby Luv Bug • Remixetl by Ben lieörand ® 7" • 12" • TAPE • CD ssKi Glasbeni kotiček Radia Velenje ^ D. J. Robb) Bratuša (0 8 (0 (D C »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita I0. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do l. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca I973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova IO, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Cena posameznega izvoda je 20,00 din, mesečna naročnina 80,00 din, trimesečna naročnina 225,00 din, polletna naročnina 450,00 din, timesečna naročnina za tujino 380,00 din. na 200,00 din, polletna naročnina 400,00 din, trimesečna naročnina za tujino 340,00 din. Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. DEŽURSTVA Občina Velenje V Zdravstvenem domu Velenje: Zdravniki: Četrtek, 20. junija — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Zupančič, nočni dr. Bezlaj in dr. Lazar Petek, 21. junija — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Mijini in dr. Vidovič Sobota, 22. junija in nedelja, 23. junija — dnevni dr. Zupančič, nočni dr. Zupančič in dr. Menih Ponedeljek, 24. junija — dopoldan dr. Kočevar, popoldan dr. V. Renko, nočni dr. Rus in dr. Jonko Zobozdravnik: V nedeljo, 23. junija — dr. Ivan Ja-nežič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 21. junija do 28. junija — Franc Blatnik, dipl. veterinar, Stanetova 47, Velenje, telefon :857-875. Na Veterinarski postaji v Mozirju: Do 23. junija — Ciril Kralj, dipl. vete.inar, Ljubno, telefon: 841-410. Od 24. junija do 30. junija - Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, telefon: 831-219 Lekarna v Velenju: Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. SPOMINU POKOJNIH se namesto z vencem ali cvetjem oddolžimo s SOŽALNICO in prispevkom za boj proti raku. So-žalnice dobite na vsaki pošti in v ljubljanski Nami, prispevek pa je vračunan v ceni. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata Hermana Rednaka iz Paškega Kozjaka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, še posebej sosedom za pomoč, darovano cvetje in sveče, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti Posebej se zahvaljujemo dr. Žubrovi za dolgotrajno zdravljenje, patronažni sestri Slavici Avberšek za pomoč na domu ter šoferjem rešilcev za prevoze in bolnišnici Topolšica, Onkološkemu inštitutu in Kliničnemu centru Ljubljana. Enako zahvalo izrekamo rudarski godbi, častni straži, kolektivu M Cluba, OS Gustava Siliha in gospodu duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Mira, hčerki Alenka in Darinka ter sestre Justina, Štefka in Martina. ZAHVALA ob boleči izgubi mamice, žene in babice Malčke Ojstršek upokojene obrtnice iz Velenja se iskreno zahvaljujemo številnim darovalcem cvetja za izrečene in poslane telegrame sožalja in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Antonije Jelenko 30. 5. 1918-3. 6. 1991 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za darovano cvetje, krajanom Pake, TOZD Priprave RLV, Družbeni standard Gorenje, GA ZHT Gorenje, sodelavcem ESO. Zahvala velja tudi govorniku in pevcem. Žalujoči: mož Jože, sin Jože z Marjano, hčerke Tončka, Mira in Marjana z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Jožeta Turnška iz Kavč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, mašne daritve, sveče in ostale darove ter vsem, ki so ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo želimo nameniti duhovnikom za opravljen obred, obema govornikoma za poslovilne besede, pevcem Trimarjev Kavče za prelepo slovo in vsem, ki so nam v teh dneh nesebično pomagali na našem domu. Žalujoča žena Marija in hčerki Dragica in Jožica z družinama. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očima in brata Jožefa Videmška upokojenca iz Velenja se iskreno zahvaljujemo Rudniku lignita Velenje, delavcem jamske mehanizacije, medicinskemu osebju bolnišnice Celje, gospodu duhovniku, rudarski godbi, sostanovalcem, govornikom in ostalim prijateljem ter znancem za darovano cvetje in tolažilne besede. Žalujoči: Vojko, bratje in sestre z družinami Živela tiho in skromno življenje si, zato od tebe veliko smo se naučili, in tega nikoli ne bomo pozabili! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Elizabete Brišnik rojene PUŠNIK 7. 11. 1899-8. 6. 1991 Vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili k njenemu zadnjemu domu, darovali vence, cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje, iskrena hvala. Zahvaljujemo se tudi pevcem in govornici gospe Zaleznik za lepe besede zadnjega slovesa. Hvala gospodu kaplanu za opravljen obred. Žalujoči: hčerke Anica, Micka in Pepca, vnuki Manca, Ludvik, Zvonko, Branko, Rajko in Danica z družinami ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in sestre Ljudmile Novak roj. Vrčkovnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče'. Posebna zahvala velja sestri Mojci za požrtvovalno in humano nego v času njene bolezni in vsej družini Topolšek za pomoč v najtežjih trenutkih slovesa. Enaka zahvala velja delavcem »Š« dolina in Farmina. Hvala govornikoma za besede slovesa, Damijanu za odigrano Tišino ter gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoča: mož in sin. Če bi solza te zbudila, ne bi te ta črna zemlja krila. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega sina Mirana Melanška 14. 10. 1963 se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste bili z menoj v najtežjih trenutkih in ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebna hvala gospodu župniku za opravljen obred ter sodelavcem Gorenja. Vsem iskrena hvala! Neutolažljiva mama in sestra Sonja z družino 33. tradicionalna gasilska tombola 1 • 1 • Ker golfa ni prodal, L ah s< ìePot e zadel traktor po sreCo vse manj ljudi Minuli konec tedna je bil v Šaleški dolini zapolnjen s prireditvami kot že dolgo ne. Večina jih je uspela zaradi lepega vremena, otoplitve, ki smo jo že dolgo čakali. Ljudje so se ob obilici različnih športnih in kulturnih prireditev ter rekreacije, odločali po svoje, zato pa so bile vse obiskane nekoliko skromneje, kot je bil običaj pred leti. Najbrž tudi zaradi vse manjših gmotnih možnosti. Še največ ljudi se je zbralo v nedeljo popoldne ob velenjskem rekreacijskem jezeru, kjer so gasilci GD Velenje priredili že 33. tradicionalno gasilsko tombolo. V razbeljenem soncu, ki ga je le poredkoma pohladil veter ali osamljen oblak, je bilo glavno »gasilno« sredstvo pivo. Mnogi pa so si namočili ude do pasu, celo zaplavali so nekateri. Tombola se je pričela z namerno ustvarjeno zamudo, saj so organizatorji ocenili, da čakajočim pač ne more škoditi lepo vreme, osvežiln napitek in kakšno reklamno sporočilo. Ivo Goro-granc, ki jih je »šibal« v vročo soparo med pričakovalce traktorja ali vsaj kakšnega »jugeca«, je to »delo« počel že dvajsetič. Tudi kot napovedovalec je »hladnokrvno« opravil z množico »tombolašev« dobro delo, saj mu ni nihče ušel in nihče ni protestiral ali izkoristil množice v politične namene. Tombola se je začela ob petnajsti uri in v treh urah je bilo vse jasno. Razdeljenih je bilo skoraj tristo vrednih dobitkov po »štiri in pet v eni vrsti«. In po nekaj »fanfarah« nadaljevanke je bil znan srečni dobitnik traktorja IMT-ferguson, ANA TERŠEK, učiteljica iz Laškega. Ker z možem nista prodala starega golfa, sta prišla razočarana na pivo k restavraciji Jezero. In kaj sta hotela . . . kupila sta »srečko« ... in zadela v polno. Jugo 45 sta dobila domačina, Jože PEČNIK, upokojeni instalater vodovodnih instalacij iz Kavč ter Katarina FAJDIGA, strojna tehnica iz Gorenja. Oba sta zagotovila, da se jima je sreča nasmehnila ob pravem času. Katarina je z ljubkim dojenčkom v naročju dahnila za »Naš čas« . . . »bila sem ga res potrebna . . . novega avta namreč ...«. Z motornim kolesom BT 50, koprskega Tomosa in še s čelado zaradi varnosti, seje lahko odpeljal domov Velenjčan, Jože DOBOVIČNIK, inženir, zaposlen v RLV. Da je prireditev uspela v vsem, povedo zadovoljni organizatorji, ki pa bodo kljub ogromnemu delu pospravili za namene razvoja društva in nakupa gasilske tehnike, bistveno manjši dohodek, kot so ga bili vajeni. Pa vendarle, veliko je vredno tudi to, da se ohrani tradicija, da ni bilo nezgod in da se ljudje razvedrijo. Če so se nekateri bolj kot drugi, tudi prav, sreča jer pač opoteča. Jože Miklavc Z »Našim časom« v tiskarno Pred kratkim smo zbirali naročnike za Naš čas. Nagrada za to delo je bila izlet v Maribor z Izletnikovim avtobusom AVTIST. Tega izleta sem se že vnaprej veselil. Izlet je bil krasen. Potovali smo z avtobusom. Najprej smo šli v tiskarno. Tam smo videli najrazličnejše stroje. Najzanimivejši je bil stroj za izdelovanje knjig. Sele zdaj smo videli, koliko trdega dela je potrebno za izdelovanje knjig in časopisov. Tam tiskajo časopis Večer, ki ga raznaša moj dedek. Potem smo šli v akvarij. V njem smo si ogledali različne živali. Najbolj mi je bila všeč želva. Z zanimanjem sem si ogledal električno jeguljo. Po ogledu akvarija smo šli v restavracijo Pri treh ribnikih. Tam smo se najedli, ter se malo sprehajali. Nato smo šli v avtobus in se odpeljali domov. V avtobusu smo se pogovarjali o tem, kaj vse smo ta dan doživeli. Ta izlet je bil resnično lep. Vasja Veber 3. r., Pesje MILIČNIKI SO ZAPISALI OB KOLO Z MOTORJEM Pri gasilskem domu v Lo-kovici je 16. 6., med 22. in 23. uro zvečer parkiral svoje kolo z motorjem Jernej I. Nemalo pa je bil verjetno presenečen, ko je ob vrnitvi ugotovil, da ga ni več. MANJŠI VLOM V noči na 15. junij je nekdo vlomil v leseno brunarico z bifejem pri restavraciji Jezero. Odnesel je nekaj steklenic piva, brezalkoholnih pijač, cigaret in karton sladolednih izdelkov. ODNESEL MU JE Do sedaj že neznani storilec je 14. 6. iz osebnega avtomobila, last Ismeta Č., odnesel oba zunanja vzvratna ogledala. Parkiran je bil na Kardeljevem trgu. NASILEN VSTOP Ponovno je Vinko B. nasilno vstopil v stanovanje bivše žene Sunčice. Ker se le-ta s tem ni strinjala, jo je pretepel in odšel. UKRADEL MU JE KOLO M. L. je 14. 6., med 3. in 4. uro zjutraj, postavil svoje kolo pred hotel Paka. Vendar je kolo zamenjalo lastnika. ZANESLO JO JE V Paki pri Velenju seje 13. 6. ob 8.40 zgodila prometna nesreča. Udeležena sta bila Mojca J. (19 let) in Boris K. (45 let). Voznica Mojca J. je vozila iz Velenja proti Slovenj Gradcu. Pri Vegrad— Vemontu jo je zaneslo na levo stran. V tem času je iz druge smeri pripeljal Boris K. Trčila sta. Mojca J. je bila zaradi lažjih poškodb odpeljana v bolnišnico. SPET NASILJE NAD OTROKI O nasilju nad otroki smo že večkrat poročali. Diana Z. je bila spet žrtev svojega očeta, ki je z njo fizično obračunal. Ker se to ni zgodilo prvič, so miličniki zoper njega podali kazensko ovadbo. VLOM V KIOSK Alojz S. je 11.6. prišel do kioska s hrano in pijačo blizu avtobusne postaje, last Ame-tija B. S kleščami je preščip-nil ključavnico in šel v skladišče, kjer je vzel tri zaboje pijače. Vendar pa mu podvig ni uspel, saj so ga miličniki še preden jih je prodal, prijeli. ZBIL DEKLICO Na Kardeljevem trguje 10. 6., ob 15.10 vozil neregistrirano kolo z motorjem Anton K. (21 let) po površini, ki ni dovoljena za promet. Iz druge smeri je prišla Katja Š. (4 leta). Voznik kolesa z motorjem je zaviral, vendar je Katjo S. vseeno zbil. Slednja je zadobila lažje telesne poškodbe. POŽAR V Skornem je prišlo do požara v noči na 16. 6. na kozol- cu, ki je last Ivana J. Požar so pogasili domači, obstaja pa sum, da je bil ogenj podtaknjen. NAŠLI SO STORILCA Pred nedavnim smo pisali v Našem času, da so bile ukradene lisičje kože z balkona, na škodo Zahida B. Tatvino sta storila B. B. in D. O., ki pa sta, na hitro pridobljeni plen, takoj prodala naprej. STEPLA STA SE Pred lokalom Zeleni bar sta se 16. 6. ob 14.35 stepla Vlado G. in Edi V. Oba se bosta pogovarjala (ne več tepla) pri sodniku za prekrške. RAZGRAJALI SO Na križišču Tomšičeve in Kidričeve ulice so 15. 6. ob 23.40 razgrajali Nedeljko B., Edin T., Atil L. in Nervin O. Kljub opozorilu z razgrajanjem niso prenehali in so bili povabljeni na Postajo milice. Edin T., največji razgrajač, pa je bil pridržan. V Klubu upokojencev v Pesju je 13. 6. razgrajal Branko P., ki je kljub vinjenosti še zahteval pijače. NEMIRNO V DISCU LI V noči na 13. 6. sta se v discu Li sprla in stepla Peter P. in Aleš J. Oba bosta prijavljena sodniku za prekrške. DVA VLOMA V kiosk podjetja Gozd, ki je na Trgu mladosti, je v noči na 10. 6. nekdo vlomil. Odšel ni dosti bogatejši, saj je odnesel le nekaj drobiža. V isti noči pa je bil tudi poskus vloma v kiosk Tobak na Prešernovi cesti. Maja Simončič iz Trbovelj Lepotice pred strogo žirijo Velenjčani smo imeli prejšnji četrtek priložnost, tisti seveda, ki smo na prireditev prišli, da si v prostorih velenjske Name ogledamo izbor šestih lepotic za finalno tekmovanje za miss Slovenije, drugi polfinalni izbor je bil v Portorožu. Pred strogo žirijo se je najprej v obleki in nato v kopalkah »pokazalo« trinajst ko-rajžnih deklet, ta korajža pa seveda ne velja za Velenjčanke in Korošice. Bilo je kaj videti, saj so vse še rosno mlade, so pripomnili moški. Seveda to nikakor ne pomeni, da so na izbor prišle zares vse najlepše. »O, še mnogo je lepših deklet od nekaterih, ki so danes tukaj,« je bila pripomba enega od članov žirije. In prav je imel. Nekatere res niso sodile na takšen izbor bi dejal, če bi bil malo kritičen, pa ne le jaz. Morda tudi zato (ali pa ne) žirija ni imela pretežkega dela, bila je zelo enotna, pri točkovanju deklet namreč. Za veliki finale izbora miss Slovenije, ki bo v Rogaški Slatini, se je z velenjskega izbora uvrstilo šest deklet. To so Maja Simončič iz Trbovelj, Mateja Horvat iz Beltinec, Darja Mlakar iz Maribora, Andreja Satler iz Polzele, Sabina Ožir iz Celja, Branka Hribernik iz Slovenske Bistrice in kot rezerva Marina Bezjak iz Mozirja. Njim se bo v Rogaški Slatini pridružilo še šest izbrank iz Portoroža. Četrtkovo prireditev, ki so jo organizirali velenjska Nama, časnik Kaj in sponzorji, je s svojim petjem popestril tudi Toni Šafa-rič, posebej je navdušil plesni par Tina Jarc in Matej Sagmai-ster, ki sta sicer dvakratna državna prvaka pri starejših mladincih in članih v latinsko-ameri-ških plesih, program pa je vodila Suzana Kok. Po končanem izboru smo Ma-jo Simončič iz Trbovelj, ki ji je Šest izbranih kandidatk in rezerva velenjska žirija podelila največ točk, zaprosili za krajšo izjavo. »Sodelovala sem že lani in dobila vabilo tudi za letos. Vesela sem uspeha, ki ga nisem pričakovala in upam na najboljše tudi naprej. Sicer pa je moja želja, da bi uspešno sklenila študij in se zaposlila, prijava za izbor za miss Slovenije je zgolj poživitev vsakdanjika.« B. Mugerle Odpadno olje v pitno vodo Otroci so med igro prejšnjo soboto na Bregu pri Polzeli prevrnili nekaj kovinskih sodov, v katerih je bilo odpadno motorno olje. Ta nevarna snov je stekla v vodo in zemljo in prišla tudi v podtalnico in nato v Savinjo. Pa vendar za to nesrečo seveda ne moremo kriviti otrok, ampak tistega, ki je te sode v tako imenovano breško gmajno pripeljal. Čeprav miličniki uradne ovadbe še niso zapisali, je vsem več ali manj znano, da je to dejanje zagrešil bližnji zasebnik. Prav ta primer pa kaže, kakšne posledice ima lahko tako malomarno ravnanje z odpadki. Oljni madeži so se namreč že kaj kmalu pojavili v bližnjih vodnjakih, pa tudi v Savinji in vodnjakih v Medlogu pri Celju, od koder se v precejšnji meri s pitno vodo oskrbujejo Celjani. Meritve, ki so jih orpavili delavci centra za sočŠalno medicino in higieno v Celju, so sicer pokazale, da vse-bn it olja ne presega dovoljene zgornje meje, ob večjem deževju pa bi se to gotovo lahko zgodilo. Še na nekaj kaže ta primer — na premajhno skupno skrb za okolje. To olje namreč ni edini nevaren odpadek, in tudi ta bre-ška jama ne edina tovrstna črna točka v sosednji žalski občini. In če so taka odlagališča še na območju, kjer so pod zemljo zaloge podtalnice, torej zaloge pitne vode, je nesreča še toliko večja, (k) Zaključek šolskega leta Osmošolci o svoji prihodnosti Zopet je zaključek šolskega leta. Pred vrati so prosti, sončni dnevi, ki jih bo le včasih zamenjal delovni dan. Verjetno o tem osmošolci še ne razmišljajo sedaj, kajti pred njimi so težke odločitve, še težje pa so njihove naloge. Prva (sedaj že za njimi) je bila že ta, da so čim uspešnejše zaključili osmi razred. Odpravili smo se, da jih malo povprašamo, kakšne spomine bodo ohranili na osnovno šolo, kako mislijo v prihodnje . .. Ko smo prišli pred šolo Gustav Šilih, smo jih že od daleč zagledali. Oblečeni so bili v iste majice, polne podpisov, na obrazu so imeli nasmeh, vendar pa so oči resno zrle v negotovo prihodnost. Eni bodo jeseni tam, kjer si želijo, drugi pa tam, kjer je bilo edino možno. Vsem pa na koncu želimo, da bi si med počitnicami pridobili čim več delovnega elana za bodoče napore. Brigita Stvarnik — Vpisala sem se v gimnazijo — smer jezikoslovje. Zal mi je, ker zapuščam šolo. Tukaj so bili učitelji pravični. Zelo me je strah, kako si bom pridobila nove prijatelje, saj smo bili s temi sošoicii dobri prijatelji. Andreja Škruba — Vpisala sem se v šolo za kemijskega tehnika v Rušah. Tukaj ni sprejemnih izpitov, zato sem zelo srečna. Žal mi je, ker zapuščam to šolo. Poklic, za katerega sem se odločila me veseli. V prihodnje me skrbi zaradi zaposlitve, saj upam, da bom šolanje uspešno končala. Andreja Fidej — Vpisala sem se na gimnazijo — smer družboslovje. Zanjo sem se odločila, ker še ne vem poklica, pa tudi zaradi bližine. Žal mi je, ker zapuščam osnovno šolo, čeprav sem si prej vedno želela, da bi že odšla. Goran Hrustel — Vpisal sem se na Center srednjih šol — smer mehanik — avtomehanik. Imam zelo dober vtis o šoli in učiteljih in mi je žal, da jih zapuščam. Skrbi me, kako se bom kasneje zaposlil. Uroš Priman — Vpisal sem se na Center srednjih šol — smer elektr. — elektronika. Najhujše je slovo, učitelji so dokaj pošteno ocenjevali. V srednji šoli se bom potrudil, »kolikor se bo dalo«, upam pa, da se ne bodo pre- tepali' M. H. h. -V vročini okrog 30 stopinj je dobro vsako hlajenje Obleko dol, kopalke gor in ponovno pred občinstvo \lbOU ShSTIH LEPOTIC |?||1 ZA "vllSS" SLOVENIJE