Vxavita

Vinarskega društva za Dravsko
banovino v Mariboru


Pomita

Vinarskega društva za Dravsko banovino
v Mariboru.

§ 1.

Ime društva, njegov sedež in njegovo področje.

Društvo se imenuje: Vinarsko društvo za
Dravsko banovino v Mariboru. Svoj sedež ima v
Mariboru. Njegovo področje obsega Dravsko
banovino.

§ 2.

Namen društva.

Društvo ima namen, da vsestransko inten¬
zivno pospešuje vinarstvo in one panoge kme¬
tijstva, ki so z njim v zvezi.

V podrobnem bo društvo stremelo za tem:

1. da bo zbudilo in širilo smisel za zboljšanje
vinarstva in kletarstva, kakor tudi drugih pridel¬
kov, ki se proizvajajo na vinogradniških posest¬
vih;

2. da bo skrbelo za uspešnejši gospodarski na¬
predek navedenih strok; zlasti bo' podpiralo orga¬
nizacije za skupno prodajo izdelkov in bo posre¬
dovalo pri nabavi kmetijskih potrebščin za svoje
člane.

Ta smoter bo društvo skušalo doseči:

a) z izdajanjem društvenega glasila, ki bo pisalo
predvsem o vinarstvu in kletarstvu ter o
ostalih panogah kmetijstva, ki so z njima v
zvezi;

b) s prirejanjem predavanj, strokovnih tečajev,
poučnih izletov, razstav in sejmov;

c) s strokovnimi nasveti za ustanavljanje trsnic.
matičnjakov, vzornih vinogradov in kleti ter
vinarskih zadrug;

č) z zastopanjem vseh vinarskih in z vinarstvom
zvezanih kmetijskih koristi pri oblastih in pri
zakonodaji.

§ 3.

Viri za društvena sredstva so:

a) članarina,

b) darovi,

c) podpore.

§ 4.

Društveni člani, njih pravice in dolžnosti.

Društvo tvorijo, redni, izredni, ustanovni in
podporni člani.

Redni član društva je lahko vsakdo, ki se pe¬
ča z vinarstvom ali s kako drugo panogo kmetij¬
stva v zvezi z vinarstvom (fizična in juridična
oseba), ali pa ki je kmetijski strokovnjak sploh.

Izredni član društva je lahko vsakdo (fizična
in juridična oseba) v Jugoslaviji izven Dravske
banovine.

Ustanovni član društva je lahko vsakdo, ki
plača društvu enkrat za vselej najmanj 1.000.—
Din.

Podporni član društva je lahko' vsakdo, ki želi
pospeševati društveni smoter z večjimi rednimi
prispevki, nego iznaša članarina.

Redni člani plačujejo letno članarino, ki jo do¬
loči za vsako leto občni zbor.

Vsi društveni člani imajo pravico, da se sme¬
jo udeleževati društvenih prireditev, da prejemajo
društveno glasilo brezplačno in da so deležni sploh
vseh ugodnosti, ki jih nudi društvo.

Glasovalno, to je aktivno' volilno pravico ima¬
jo samo v vinarski podružnici organizirani redni
člani, ki so plačali članarino do 31. marca dotične-
ga leta. Pasivno volilno pravico pa imajo vsi red¬
ni člani društva.

2

V področjih, kjer so podružnice, more biti
vsakdo član le potom podružnice. Le-te pobirajo
vso članarino ter odvedejo spadajoči del centrali.

§ 5.

Sprejemanje članov, izstop in izključitev iz dru¬
štva.

Člani se sprejemajo na ustno ali pismeno pri¬
javo pri društvenem odboru, oziroma podružnič¬
nih odborih. Vsi ti odbori lahko sprejem odkloni¬
jo, ne da bi morali navajati razloge.

Iz društva lahko izstopi vsak član, kadar ho¬
če. Svoj izstop mora javiti društvu pismeno naj¬
kasneje en mesec pred koncem leta, drugače mora
plačati članarino tudi še za celo sledeče leto.

Društveni odbor lahko izključi take člane, ki
članarine ne plačujejo redno, ali ki delujejo na
katerikoli način proti društvu, ne da bi bili s tem
odvezani plačevanja članarine za dotično leto.

Izključeni člani se morejo pritožiti na občni
zbor.

§ 6.

Društveni odbori.

Društvo vodi glavni odbor, ki ga tvorijo:
predsednik, podpredsednik, 12 izvoljenih odborni¬
kov in urednik društvenega glasila.

K vsem sejam glavnega odbora se vabi na¬
čelnika kmetijskega oddelka, šefa kmetijskega od¬
seka, referenta za vinogradništvo in kletarskega
nadzornika kraljevske banske uprave Dravske ba¬
novine v Ljubljani, ravnatelja banovinske vinar¬
ske in sadjarske šole v Mariboru in ravnatelja ba¬
novinske kmetijske šole na Grmu pri Novem
mestu.

Funkcijska doba odborova traja do vsako¬
kratnega rednega občnega zbora.

Člani glavnega odbora si izvolijo izmed sebe
tajnika in blagajnika, lahko pa tudi eden oboje
opravlja.

3

Glavni odbor sklepa z absolutno večino gla¬
sov. Pri enakem številu glasov odloča glas pred¬
sednika. Za veljavnost sklepov je potrebna nav¬
zočnost najmanj polovica odbornikov ter predsed¬
nika ali podpredsednika.

Blagajnik vodi blagajniške posle po odborovih
določilih. On je vsekakor osebno odgovoren za
stanje blagajne.

Vse obvezne listine, zadevajoče društvo, pod¬
pisujeta predsednik ali podpredsednik in tajnik,
pri denarnih zadevah tudi še blagajnik. Na zunaj
zastopata društvo predsednik, oziroma podpred¬
sednik in tajnik.

Predsednik ali podpredsednik, tajnik in bla¬
gajnik morajo bivati stalno !  na sedežu društva.

Predsednik, podpredsednik, tajnik in blagaj¬
nik ter urednik društvenega glasila tvorijo načel¬
stvo glavnega odbora. Delokrog načelstva določa
glavni odbor. Načelstvo zastopa glavni odbor in
ima seje po potrebi. Sklepčno je, če so 1  navzoči:
predsednik ali podpredsednik in še dva člana na¬
čelstva. Odločitve, ki so zvezane z večjimi de¬
narnimi izdatki, so pridržane glavnemu odboru, ki
ima sejo najmanj enkrat na leto.

§ 7.

Društveni odseki.

V svrho uspešnega reševanja posebnih nalog
si društvo lahko izvoli po potrebi tudi odseke, ki
potem delujejo vsak zase kot posebni pododbori.

Vsak odsek ima predsednika, ki mora biti član
glavnega odbora, tajnika in primerno število od¬
bornikov.

Volitev v odseke se izvrši na občnem zboru.

Sklepi odsekov morajo dobiti potrdilo glav¬
nega odbora.

§ 8.

Društvene podružnice.

Podružnice Vinarskega društva (»Vinarske
podružnice«) se morejo ustanoviti po vseh krajih

4

Dravske banovine z odobritvijo Vinarskega dru¬
štva.

Člani podružnic so obenem člani Vinarskega
društva z istimi pravicami in dolžnostmi.

Vinarska podružnica ima zlasti dolžnost, iz¬
vrševati navodila Vinarskega društva ter le - to
opozarjati na potrebe svojega okoliša in na na¬
čine pospeševanja vinarstva in ostalih panog kme¬
tijstva v zvezi z vinarstvom — posebno v tem
okolišu.

V kritje podružničnih stroškov smejo podruž¬
nice pobirati od svojih članov posebej majhen do¬
datek na članarino. Po društvu določena članari¬
na se mora na vsak način celotno odvesti Vinar¬
skemu društvu.

Vsaka podružnica mora šteti najmanj 15 čla¬
nov. Ti izvolijo svoj odbor s predsednikom, na¬
mestnikom predsednika in najmanj 4 odborniki.
Odbor izbere iz svoje sredine tajnika in blagajni¬
ka — lahko v eni osebi.

Redni občni zbor podružnice se mora vršiti
za končano poslovno dobo v mesecu aprilu. Občni
zbor je sklepčen, ako je navzoča vsaj četrtina
članov, sicer je sklepčen pol ure kasneje pri vsa¬
kem številu navzočih članov. Za veljavnost skle¬
pov je potrebna nadpolovična večina glasov.

Podružnice si izvolijo na svojem rednem ob¬
čnem zboru delegate, kot njih zastopnike za redni
občni zbor Vinarskega društva in sicer za prvih
20 članov po enega, za vsakih nadaljnjih 20 članov
spet po enega delegata; morebitni nadaljnji osta¬
nek od najmanj 10 članov se računa za nadaljnje¬
ga enega delegata. En delegat sme imeti največ
tri glase; izkaže se s pooblastilom. Za vsaj enega
delegata z enim glasom mora imeti podružnica
najmanj 15 članov. 4

Članstvo podružnice je izkazano v kartoteki
po poštnih rajonih in mora soglašati z izkazanim
članstvom v kartoteki Vinarskega društva. Po
vsakem svojem občnem zboru mora podružnica
takoj predložiti Vinarskemu društvu prepis za-

5

dnevnega zapisnika, sicer pa redno poročilo o po¬
družničnem delovanju v minulem letu.

Nasveti in predlogi podružnice se morajo
predložiti Vinarskemu društvu vsaj 8 dni pred
rednim društvenim občnim zborom.

§ 9.

Občni zbor (glavna skupščina).

Redni občni zbor se vrši enkrat na leto, in
sicer po 15. maju in v kraju, kakor se je to dolo¬
čilo na rednem občnem zboru prejšnjega leta.
Občni zbor se mora razglasiti najmanj 2 tedna po¬
prej v društvenem glasilu, če pa takega ni. se iz¬
vrši razglasitev v kakem drugem listu, ki je bil
za to določen.

Pritožbe proti društvenemu odboru in predlogi
članov se morajo pismeno predložiti Vinarskemu
društvu najkasneje 8 dni pred občnim zborom, da
se jih lahko stavi na dnevni red dotičnega občne¬
ga zbora.

Občni zbor vodi društveni predsednik ali
eden izmed podpredsednikov. Občni zbor je sklep¬
čen, če je zastopana po podružničnih delegatih
vsaj desetina v podružnicah organiziranih članov.
Pri nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure ka¬
sneje pri vsakem številu udeležencev.

Na občnem zboru se sklepa s prosto večino
-po delegatih zastopanih glasov. Pri enakem šte¬
vilu glasov odloča predsednik. K občnemu zboru
ima dostop vsak član in sme tam tudi razprav¬
ljati. O vseh predmetih, ki so na dnevnem redu,
smejo glasovati le delegati podružnic.

Volitve se vrše z listki, mogoče so pa tudi z
vzklikom, če ni ugovora. Pri volitvah odloča ab¬
solutno število glasov. Pri enakem številu glasov
odloča glas predsednika.

Redni občni zbor naj ima ta-le splošni dnevni
red:

1. Imenovanje dveh zapisnikarjev in dveh skru-
tinatorjev.

6

2. Poročilo predsednikovo, tajnikovo in blagaj¬
nikovo, obsegajoče vso dobo izza zadnjega
občnega zbora,

3. Odobritev predlogov in nasvetov odborovih
za dobo do sledečega rednega občnega zbo¬
ra. (članarina, čas in kraj prihodnjega rednega
občnega zbora itd.).

4. Morebitne izpremembe pravil.

5. Volitve:

a) predsednika, podpredsednika in 12 odbornikov
za dobo enega leta, t. j. do prihodnjega redne¬
ga občnega zbora;

b) dveh preglednikov računov tudi za dobo ene¬
ga leta;

c) morebitnih odsekov v smislu § 7. teh pravil.

6. Obravnava predlogov in morebitnih pritožb
od strani podružnic in društvenih članov.

§ 10.

Izredni občni zbor.

Glavni odbor in načelstvo lahko skličeta v
nujnih primerih iz lastnega nagiba izredni občni
zbor ali pa tedaj, če to zahteva najmanj 7s v po¬
družnicah organiziranih članov po svojih delega¬
tih, ki podpišejo' takšen predlog. Izredni občni
zbor se mora razglasiti najmanj 2 tedna prej.
Vodstvo in sklepanje na izrednem občnem zboru
se vršita po določilih rednega občnega zbora.

§ H.

Spori.

Nesoglasja in spore, ki se pojavijo med člani
v društvenih zadevah, rešuje končnoveljavno
posebno razsodišče, v katerem so 4 društveni
člani-razsodniki in 1 predsednik. Vsaka sporna
stranka izvoli po 2 člana in ti 4 izvoljenci potem
predsednika. Ce pri tej volitvi ne pride do spora¬
zuma, odloča žreb. Razsodišče odloča z večino
glasov; tudi predsednik glasuje.

7

§ 12.

Izpreniemba pravil in razpust društva.

Ako zahteva izpremembo pravil odbor ali
najmanj 7 5  v podružnicah organiziranih članov po
svojih delegatih, podpisanih na zadevnem predlo¬
gu, se ta stavi na dnevni red občnega zbora. Skle¬
pa se z dvotretjinsko večino glasov navzočih de¬
legatov.

Društvo se more razpustiti samo na izrednem
občnem zboru, ki je bil posebej v ta namen pra¬
vilno sklican. Za sklepanje je treba tričetrtinske
večine glasov navzočih delegatov.

Vinarsko društvo preneha delovati, ako občni
zbor to po določilih teh pravil sprejme.

Premoženje se sme uporabiti le v vinogradni¬
ške svrhe, katere določi zadnji glavni odbor od¬
nosno preostali del odbora; isto velja, če je dru¬
štvo bilo oblastveno razpuščeno.

8


Univerzitetna knjižnica Maribor

S

67376

097205759

COBISS a