Kulturno delo. -f- Akademija. V soboto je predaval ? nMestnem domu" v Ljubljani vseučiliški profesor dr. Albert B a z a 1 a 0 etiki in nacionalni ekonomiji. G. predavate|j je povedal t kratkih, toda temeljitih orisih domalega vse, kar se da povedati aktualnega 0 teh predmetib, pri tem pa tako zanirnivo in poljudno, da se niti čutiti ni dalo, da obravnava samonasebi kratkočasno gradivo. Prostor nam ne pripušča, da bi se pobliže bavili 8 predavate^jevemi temeljitimi izvajanji, kako je prej prevladovala etika vsaj ? teoriji, pozneje pa jo je začela izpodrivati nacionalna ekonomija, ki je hotela pred vsem zagotoviti človeštvu materialnih koristi — kruha. Moje kraljestvo ni od tega sveta, je učil Kristus, in tudi cerkev je vseskozi učila ta nauk ter je skoro do 13. veka smatrala trgovino za "pose!,-4 ki se ne sklada g eerkvenimi nauki ter celo jemanje obresti stnatrala za goljufijo, vendar je ravno v tisti dobi nadebelo grabila materijalno blago. ; Tako si egoizem in altruizem časih nasprotujeta, časih hodita vzporedno ali pa se dopolnjujeta. In ako se etiki da očitati, da je preveč optimistiška, da smatra vse ljudi za dobre, je pa nacionalna ekonomija zopet preveč egoistiška. Treba je zatorej hoditi pravo pot med obema tema nazoroma, in prav značilne so besede, ki je z njimi končal g. predavatelj: rDobriljudje nam prineso dobre ča8e!" + Akademija V nedeljo, 16. t. ra., ob 8. zvečer je 7 «Mestnem domu" v Ljubljani tretje vseučiliško predavanje v tera tefcaju. Predava profesor na zagrebškem vaeučilišču g. dr. Gjuro Šurmin 0 predmetu nSlovenci i Hrvati u prvoj polovini XIX. vijeka.u + Cetrto letno porodilo jarne šolske narodne knjižuice ua Gorici (Eokarje). Knjižnica ima štiri leta svojega obstanka za seboj. Odprta je bila samo v zimskem času. V letu 1907 se je izposodilo 45§ knjig deloma proti plačilu po 2, 4, 6 in 8 h za komad, deloraa tudi brezplačno. — Dohodkov je imela 43 K, stroškov 3345 K, torejje ostalo koncem 1907. leta 9 K 55 h gotovine. Z ozirom na dohodke je treba posebej s hvaležnostjo omeniti kujižničnega dobrotnika, slavno »Posojilnieo" v Gornjem gradu, ki jije od svojega čistega dobička darovala 10 K. Bodi ji na tera meatu izrečena javna zahvala.— Knjižniea je vsakomur pristopna. Izpoaojuje se le vezane knjige. Vseh knjig šteje nad 900. Namenjena je izobrazbi naroda, zato je njeno ime ,,Narodna knjižnica" namenu primerno ali obratno, njeno delo ustreza svojemu namenu. + Proradun družbe st. Cirila In Metoda zuaša za bodoče leto okroglo 100.000 K, sicer so potrebe še veliko večje, toda zaradt graotnih razlogov se ne more uatreči vsem zahtevam, saj družba še tako ne ve, kako bo spravila to vsoto skupaj, 16.000 K iraa čisto nepokritih. Ako pomislimo, s kako silo delajo naši družbi nasprotne družbe, razvidimo, da je pri nas zanimanje še veliko premajhno. Potrebe so vedno večje, ker sili se more ubraniti le sila, toda družba nima sredatev, da bi mogla uspešno nastopiti; to ji bo pa le takrat raogoče, ako se bo zavedal vsak Slovenec, kako važno nalogo ima družba sv. Cirila ia Metoda. Družba je izdala narodni kolek, računske listke, razglednice itd., a žalibog kolikoje v resnici dobrih gostilnic, ki ne poznajo, oziroma nečejo poznati račiinskih listkov; koliko se piše piaem, ki nimajo narodnega kolka in koliko se pošlje razglednic, ki pričajo, da je pošiljalec pozabil na družbo, na edino obrarabo, ki jo imamo Slovenci. Dobro bi bilo, da bi se zavedale podružnice svoje važne naloge in bi širile narodno blago med slovenskim občinstvom. Jako bi se pomagalo v grnotnem oziru tudi s tera, če bi podružnice priredile samo po eno veaelico ali predstavo družbi na korist. Ako pa je že podružnica sama ne priredi, naj pa vsaj izkuša vplivati na razna društva, da bi dala pri [prirejanju veselic vsaj nekaj čistega dobička družbi sf. Cirila in Metoda. Tudi družbin nabiralnik naj bi opominjal reselo omizje na ražno nalogo, ki jo ima naša družba in da jo je vsled tega dolžan podpirati vsak zaveden Slovenec po svoji moči. Zanimanje za družbo aicer raate od dne do dne, a upamo, da ko spozna slovensko občinatvo, kaka je ta šolska družba, bo zanimanje zanje še veliko večje. In prav zato je sklenil poseben konsorcij izdajati svoj mesečnik ^Slovenski Branik", ki naj bi pokazal Slovencem delovanje in potrebe nase družbe, delovanje nam nasprotnih družb, aploh boje Slovencev proti potujčevanju. Žato priporočamo ta list kar najtopleje.