Glas zaveznikov
Le*o II. št. 406
InfoirmacSjslka cIneonik A. L S.
Cena 4 lire
TRST, ponedeljek 14. oktobra 1946
UREDNIŠTVO:	Via a Petlloo 12 • Telefon It 93894 ki »4449
OGLASI: Cena *a milimeter vl«Jne (Urina ena kolona); trgovald L. 27, m.-tvalki L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20. flntučnl In pravni oglasi L. 45- V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: 8.P.I., Societš
per la Pubblicitli ln Italla, Trst, uL Silvio Pelllco It 4. tel. 94044. Cena posamezne Številke L. ‘ /aoatale L8). Roknplaov ne vračamo.
Odobrile« pogodbe z Madžarsko
Imela bo meje i dne I. januarja 103$
Zmaga načela svobodne plovbe po Donavi Oaraes Zfflf&lj učelc - Finska
„ ZA ZAČASNO VLADO NA KOREJI
Washlngton, 14. oktobra ^ttki general Arnold, do ne-
11V.
•lavna
nov
iden Izmed najstarejHh čla-
skupne ameri.iko-sovjetske ko-j^e Sa Korejo, je v soboto iz-at°A na tiskovni konferenci, da bi . timprej najti možnost za Bai^eV s°vjetsko-ameriških po. g an> za skupno začasno vlado na rsH v skladu z moskovskim dogo. "»on
'Čunprej ustanovimo začasno vla-Vse,na Koreji, toliko bolje bo za n;e’ korejskega gospodarstva ni ? Postaviti na zdravo osnovo, ' dežela ni zedinjena. Ker je se-rno področje zasedeno po sovjet-skih četah, južno p0 ^ sta obe odvisni driigo
ameriških,
fst Korejci si prizadevajo’"fa3 m odstranili te umetne pregraje med poiročji.v
Arnold je pojasnil, da načrti za fcdinjcnje južne Koreje in za uved-j! 0 skupne zakonodaje dobro napre-ul1 U]ejo. Pri tem, sodelujejo vse glav-mitične stranke z Izjemo ko. mstov. Navedel je, da je pričel washington, da bi dosegel čim ' jO pomoč za korejsko gospodar-
ofUO.
UPRAVNE VOLITVE BRITANSKEM PODROČJU
Skoraj
Hamburg, 14. oktobra 13 milijonov Nemcev
®a h	““i”""'
Dl'*tanskem zasedbenem po-
j ,	»asouoenem po-
. ,>uju je včeraj imelo volivuo A v^Vico Pr* upravnih volitvah v i ja mestna središča, pri bate-*' so volili 7.777 odposlancev. .eo kot 1.000 kandidatov je bi-neodvisnih. Do
Ij., "^»vmnuii. mo popoldne je ^ volivna udeležba približno
kot W. sept. pri
...._ obein-
• Upravnih volitvahT Ponekod Prišlo do manjših incidentov.
420
or-
!kH
°setianji rezultati kažejo, da
f°®ialnl
anskimi demokrati; na tre-
hi.... demokrati vodijo pred
tj. ■""" u uemoKrau; na ire-j_^in mestu jo liberalna stranka. I^ttuinisti in vse druge stran-0. So P° številu glasov daleč za ^ Clljcnlml, Hamburška radij-
Postaja je sinoči javila nadnje
„. neuradne ocenitve: so-'^•d demokrati 131.068, krščan-j)f| demokrati 105.238, nova 11-stranka 31.081, komuni-1^.857, neodvisni 11.718, kon-jjj^Livnl 405 glasov. Končni Srcd *3°<^° znan* verjetno v
(l^^ttcogkem zasedbenem polj. ■iu> kjer so bile pravtako volj1 L’ v°dljo krščanski demokrati,’ na ^n!Bem mestu so socialni (|_m°krati. V Badenu: krščanski Sokrati 6.012, nemška Ijud-‘ll stranka 2.434, socialni dc-°“fati 1.C50, komunisti 614 * kSj)v,
PARIZ, 14. oktobra — Pičlih osem ur po zaključku preučevanja mirovne pogodbe z Bolgarijo se je plenarna konferenca v soboto zjutraj ponovno sestala k preučevanju osnutka mirovne pogodbe z Madžarsko. Številni sedeži so bili prazni, ker so bili delegati utrujeni zaradi nočnega razpravljanja.
Zadnji dnevi pariške konference so v splošnem precej utrudljivi. Pet dni trajajoče razpravljanje o mirovnih pogodbah z Italijo, Romunijo in Bolgarijo se je večkrat zavleklo dolgo v noč, oz. do prvih jutranjih ur. Delegati so do sobote zasedali 45 ur. Sobotnemu zasedanju je predsedoval ameriški zunanji minister Bynies.
Prvi govornik je bil jugoslovanski
delegat Moča Pijade. Jugoslavija -je že četrtič izjavila, da ne bo podpisala pogodb, ki svebujejo določbe, s katerimi ne soglaša. Pijade je Iz-' javil:
«Jugoslovanska vlada zahteva, da Svet zunanjih ministrov v pogledu vprašanj, ki neposredno za. nimajo naš narod, brez predhodne odobritve Jugoslavije ne sklene ničesar dokončnega.
Jugoslavija želj, da bi se Ma-džarka držala obveznosti, kj jih Je sprejela v pogledu manjšin. Zlasti pričakuje, da bo Madžarska sklenila sporazum s Ceškoslovanško v pogledu preselitve 2CO.OOO 'Madža-rov.»
Oeškoelovaški delegat dr. Vlado Clementis je izjavil, da Češkoslovaške v pogledu zahtev do Madžarske ne vodi duh maščevanja. Češkoslovaška pa želi zagotovila, da se ne bodo ponovile okoliščine, ki: so tujim silam omogočile izpodnesti vlado.
Ameriški delegat general Bedeli Smith je izjavil, da Združene države iz človečanskih razlogov nasprotujejo načelu enostranskega prisilnega preseljevanja prebivalstva. Izrazil je mnenje, da bi bilo treba v čim večji meri ; rimati načelo prostovoljnega preseljevanja; z vsemi silami bi si morali prozadevati, da b‘ vprašanje rešili s pomočjo manjših Ožemljskih popravkov, da bi se tako izognili «izkoreninjevanju» prebivalstva na področjih, kjer že dolgo živi.
Ukrajinski delegat dr. Dimitrij Manuilski je grajal ameriški predlog, ki ga je sprejel gospodarski odbor za Balkan, po katerem naj bi madžarsko vojno odškodnino s 75 milijonov funtov šterlingov znižali na 50, Izjavil je:
«Plemenitost postane krepost le tedaj, kadar jo predlagajo na svoj račun, ne pa na račun drugih.
((Znižanje je zahtevala država, ki m trpela zaradi letalskih napadov in ki je vojna ni uničila.«
Manuilski je izjavil, da je Ukra. jina tolmačila ameriški predlog kot, neprijateljsko dejanje, ki je imelo namen ialiti njen narod in narod Sovjetske zveze, ki sta prelivala kri za dosego skupne zma-ge.n
Poleg tega je napadel priporočilo odbora, po kaierem naj bi Donavo odprli ladjam vseh držav, kot sta predložili pritnnij.a in Amerika. Omenjeni državi je obtožil, da «ho-
Protesti proti
obsodbi hrvaiskega
'primasa Steplnca
Britanija pričakuje popolno poročilo
lo i“a m^n^.r3tva ja v soboto izjavil, da ministrstvo ne bo izdala komentarja o obsodbi nadškofa Alojzija Stepinca, dokler ne ^ izdelano popolno poročilo o razpravi. Dodal pa je, da je mi-t,:li?tvo že prejelo provizorična poročila, ki jih je poslal bri-tski zastopnik, ki je prisostvoval razpravi.
LONDON, 14. oktobra — Poročevalec britanskega zuna-
,^1'kanak
a radijska postaja Je v sledeče:
't8l oddaji sporočila u0 trenotku smo dobil vest, da
liških duhovnikov v Združenih < žavah.
8	.V Limi je poslanska zbornica *
tis , na Hrvatskcm številne skupi- lZjemo treh komunističnih poslan-Bavcev, med -njimi tudi skupi-
k,J(j "Približno
7.000 železničarjev, m°čnemu pritisku, ki so ga
nanje, odločno uprle, da bi ^fale prošnjo z zahtevo po ob-
v
Ne,
nadškofa Stepinca.»
stolica še nadalje prejema
X
stne brzojavke in vseh delov
š](f Proti krivčn; obsodbi zagreb-nadškofa. Ogorčenje proti žiijNi ki »e ga v JugoslavIJ poslu-Proti
katoliški cerkvi čaj-'li‘d katoličanstva,.ki onemogo-Jo t SQšitje in praktično obnavlja-
»ehf, a*i|;arno oblike ter kratijo o-
liJrn,'' svobodo«, so izrekli tudi Ko, V^-Vi vitezi v Peruju. Proti no-doknzu »premišljenega 1«

,0]: «nancea načrta ‘ ko cerkve ‘ T "
za uničenje Vg-j '~‘v° cerkve v Jugoslaviji ali **i j,, Zlnanjs’anja njenega položaja n°ga vpiva med ljudstvom mero« je protestirala tudj Zveza hrvatskih kato-
eev soglasno izglasovala predlog o odločnem protestu proti zagrebškemu procesu.
Liverpoolski katoliški nadškof dr. Richard Downey je včeraj v Hali-faxu izjavil, da smo pravkar prisostvovali groznemu pretvarjanju pravice v tako zvanc-m procesu proti zagrebškemu nadškofu Stepincu.
»Stepinac je rešil smrti in iz koncentracijskih taborišč mnogo Židov, pravoslavnih Srbov in več komunistov, ki zavzemajo zdaj visoka mesta v državi. Bil je resničen patriot ter duhovni vodja svojega ljudstva. Privedli pa so ga pred sodišče komunistov ter imenoma obsodili zaradi ilegalnega delovanja, dejansko pa zato, kor ni odobraval komunizma in Ae posebno ne Tita. Združeni narodi, je zaključil nadčkof, bi morali vzeti na znanje In napraviti kon-ee takim stvarem, če si hočejo pridobiti zaupanje poštenih mož in žena.
četa podonavskim -državam vsiliti svojo voljo«.
Izjavil je, da je glavne težave konference povzročila želja nekaterih velesil, da zavladajo nad o-staltmii državami.
Določene sile, ki so stotine in tudi tisoče kilometrov oddaljene od Donave, se želijo vmešavati v vprašanja podonavskih držav in vprašanje nadzorstva nad Donavo. Ce pa bj podonavske države zahtevale, da sodelujejo pri nadzorstvu nad vodami Veliko Britanije in Združenih držav, bi prišlo do viharja protestov.
Male narode je vznemirilo delovanje določenih velesil ki grade oporišča in pošiljajo čete na ozem. Ija malih državm Na popoldanskem zasedanju je kot prvi govornik nastopil avstralski delegat J. A. Beasleg. Izjavil je, da avstralsko zastopstvo v primeru Madžarske ne bo glasovalo o nika. ki številki vojne odškodnine, ker meni, da so potrebna še nadaljnja preučevanja. V prirrenu Finske pa bo avstra!flka delegacija glasovala proti znesku 300 milijonov dolarjev, ki bi jih morala kot vojno odškodnino plačati ta država, ker je ta znesek pretiran.
Gasev: Politična gesta
Za njim je spregovoril sovjetski delegat Fedor Gusev. Ob začetku popoldanskega zasedanja je bil Byr. nes edini izmed štirih zunanjih ministrov, ki so prisostvovali zasedanju. Molotov je prišel šele, ko je bil na vrsti govor Guseva, ki Je govoril o nujni potrebi gospodarske obnove Madžarske. Gusev je dejal, da bi to obnovo lahko pospešili, če bi Madžarski vrnili imetje, ki so ga odnesli Nemci in Avstrijci in ki je zdaj na ozemlju teh držav ped ameriškim nadzorstvom. Gusev je dejal, da ameriška vlada od Madžarske ne zahteva nikake vojne odškodnine, po drugi -strani pa tej državi’ noče pomagati, da bi dobila nazaj svoje imetje. Po mnenju Guseva bi se morali vprašati, če morda ne mislijo tega imetja uporabiti kot sredstvo za politični pritisk na demokratično madžarsko vlado. Gusev Je dejal, da je ameriško zastop.
sivo predlagalo znižanje vojne odškodnine Sovjetski žvczl Češkoslovaški in Jugoslaviji s 300 milijonov dolarjev na 200 v očividni želji, da olajša težkoče Madžarske na škodo Sovjetske zveze ln Češkoslovaške.
Sovjetska zveza meni, da je to le politična gesta, ki je dejansko naperjena proti zakonitim koristim Sovjetske zveze, Češkoslovaške in Jugoslavije.
Madžarska more in mora izpolniti obveznosti, ki jih je sprejela v pogledu plačila vojne odškodnine. Gusev je nato odobraval izselitev Madžarov iz Češkoslovaške, kar bi po njegovem prispevalo Ji vzpostavitvi mini v Srednji Evropi. Sovjetska zveza je napravila številne korake, da,hi pomagala Madžarski, da bi se držala svojih obvez; upa, da drugi narodi ne bodo vztrajali na dodatnih gospodarskih obvezah za to državo,
MUSLIMANSKA ZVEZA V VLADO
London, 14. oktobra IzvrSni odbor vselndljske muslimanske zveze je Imel včeraj v Novih Delhili zasedanje, na katerem so — kakor domnevajo — sprejeli 5 muslimanski zvezi pimudenih mest v začasni vladi. Sklep je dokončen; predsednik Jinnah je o tem obvestil podkralja.
SMET GENERALA JOSEPHA STILVVKLLA
San Francisco, 14. oktobra V soboto je v San Franciscu v starosti 63 let umrl general Joseph Stilweil, najvidnejša osebnost iz bojev v Burmi in poveljnik ameriške 6. armade. Preminul je po težji operaciji zaradi bolezni na jetrih, katero si je najbrZe nakopal v Burmi.
General Btiluitll bo ostal v spominu Atneritanov zaradi vloge, ki jo je izvršil v vojni v Burmi
Francozi odobrili nslavo
Skromna večina ugodnih glasov - veliko vzdrzanje
LONDON, 14. oktobra. — Včeraj je Francija glasovala o osnutku ustave, ki ga je izdelala in z večino glasov volivcem priporočila druga ustavodajna zbornica. Osnutku so naklonjene vse tri glavne francoska stranke (ljudsko republikansko gibanje, komunisti in soda-listi), ki tvorijo vladno koalicijo. Opozicijo vodi general De Gaulle, ki je Francoze pozval, naj osnutek ustave zavrnejo.	___
Dopisnik «NBC» iz Parizu Thomas Cadctt je o včerajšnjem referendumu porotal, da bo ob kakšni koli rešitvi ustavnega vprašanja referendum dokaz, kakšen vpliv ima general De Gaulle na sodržavljane. Dopisnik pripominja, da je zadržanje generala Ds Ganila ljudsko republikansko stranko postavilo pred trdo preizkušnjo. Tisti krščanski demokrati, ki so bili De Gaullo-vt najzvestejši pristaši, so v zaistku kolebali med zvestobo generalu in med nujnostjo borbe proti sedanjemu položaju. Toda pod vplivom ministrskega predsednika Bldaulta
SmuEs t M m Evropi
,Svet ne bo imel miru, dokler se Evropa to duhovno srce našega svela - ne bo vrnila v redne razmere"
Bruselj, 14. oktobra — Južnoafriški ministrski predsednik general Jan Smuts je imel v kratkem presledku že drugi po-rnembi govor. To pot je v soboto popoldne govoril pred obema zbornicama belgijskega parlamenta. Opozoril je na nevarnost vmešavanja Združenih narodov v notranje zadeve držav članic.
TSiorp: Ne razumemo logike
Ameriški delegat WiUiam Thorp Je izjavil, da bodo Združene države glasovale proti členom, ki določajo vojno odškodnino Madžarske v znesku 300 milijonov dolarjev. Dejal je, da bi Združene države tež. ko priznale, da je ta vsota neznatna. V pogledu bolgarske vojne odškodnine Je konferenca že sprejela drugo načelo, v pogledu Madžarske, Romunije ln Finske pa bi morali ostati zvesti tej veliki številki kljub znnlnt razliki n:ed državami, kar se tiče velikosti ozemlja, prebivalstva, dohodkov in škode ter opustošenj med vojno. Thorp Je Izjavil, da bi bilo treba madžarsko vojno odškodnino ponovno preučiti s stališča gospodarstva te države. Združene države menijo, da so za zasedbene stroške, zasege in vojno odškodnino porabili 35% madžarskih narodnih dohodkov. Preračun je šibak In ni še znakov za obnovo. Za madžarsko desorganlzirano gospodarstvo je po splošnem vtisu naloženo hreime pretežko. Thorp Je nato Izjavil:
«Nekateri so postavili trditev, da bi sprememba sporazuma o vojni odškodnini zelo šleodovala jasnemu mednarodnemu ozračju ter bi reakcionarnim elementom dovolila, ga bi na Madžarskem spet prišli na oblast. Mi ne razumemo logike, na poglagi katere je bilo mogoče priti do teh zaključkov. Plačevanje vojne odškodnine še nikoli ni povzroilo jasnega mednarodnega ozračja; če je vojna odškodnina pretirana je nujen nasprotni zaključek. Kar se tiče politične stalnosti v kaki državi, je ■še ni nikdar okrepilo vsiljenje tež. kih gospodarskih bremen državljanom.»
Britanski delegat A. V. Alcxander je pohvalil govore češkoslovaškega, ameriškega in avstralskega delegata: »Konfcrecna resnično potrebuje govorov, kakršni so bili tl, ki so vredni d-.-Zavnikov.« V ' pcgledu madžarske manjšine v Češkoslovaški ja izjavil, da je Britanija stalno skušala najti rešitev madžarske, ga vprašanja, da bi lahko odpravila ta »tari vir sporov v srcu Evrope.
Če bo v prihodnjih šestih mesecih lahko prišlo do zadovoljive rešitve, ne da bi pri tem kršili človečanska načela, bo Zdruteno kraljevstvo z vsemi silami podprlo to rešitev.
Alexander Je izrazil upanje, da bo Madžarska po podpisu mirovne pogodbe hitreje napredovala v pogledu obnove. V Britaniji gledajo z naklonjenostjo na Madžarske,
Z A!exandrov;m govorom je bilo popoldansko zasedanje zaključeno. Zvečer ob 21,30 se jo nato pričelo glasovanje o 37 členih in 6 dodatkih k mirovni pogodbi z Madžarsko. Glasovanje je trajalo 2 url in pol, ko so nato plenarno zasedanje preložili na danes zjutraj, ko se je začelo splošno razpravljanje o mirovni pogodbi s Finsko.
Brez glasovanja so odobrili člen, ki določa, da bodo meje Madžarske z njenimi sosedi meje, kakršno so biie 1. januarja 1638. Izjemo tvori le majhen pas ozemlja na desnem bregu Donave nasproti Bratislave, ki ga bo dobila CeSkoslovaška. S tem je potrjen odstop severnega dela Transilvanije Romuniji. To ozemlje je Madžarska dobila na podlagi osne razsodbe, ki so jo diktirali na Dunaju 30. avgusta 11)40.
Brez glasovanja so odobrili
tudi omejitev madžarske vojsko na 65.000 mož ter letalstva na 00 letal tor 5.000 mož. Vse vojaške in politične člene pogodbe, ki jih je bilo 18, so odobrili v dobre pol ure.
Plačilo vojne odškodnine, ki jo bo morala Madžarska plačati v znesku 75 milijonov funtov šterlingov, so odobrili z 12 proti 2 glasovoma (Združene države in Kanada); 7 držav se je vzdržalo (Avstralija, Belgija, Brozi!, Grčija, Norveška, Novi Ze-land in Nizqzemska).
Predlog za znižanje tega zneska na 50 milijonov funtov šterlingov mso dali na glasovanje, ker je ameriški delegat med splošno razpravo izjavil, da Združene države na vprašanju ne bodo vztrajale,
Nato so z 12 proti 6 glasovom in 3 vzdržanji odobrili načelo 15% kompenzacije za škodo na lastnini zavezniških narodov - načelo, ki je enako v vseh petih načrtih mirovnih pogodb in ki predstavlja francoski kompromis med britanskim predlogom po 100% kompenzaciji ter ameriškim predlogom po 25% kompenzaciji.
Člene, o katerih še ni bilo sporazuma, ki sta jih v pogledu svobodne plovbe po Donavi predlagali Britanija in Amerika, so odobrili s 15 proti 6, oziroma 11 proti 7 glasovom.
S tem je bilo glasovanje zaključeno. Zdaj je gotovo, da bo konferenca delo zaključila s torkom, kot ao predložili predstavniki štirih velesil. Vprašanje
Izjavil je, di sta glavna tfrotra organizacijo ZN izboljšanje livljenj-jsk h pogojev človeka in politični napredek; pri zasledovanju teh smotrov pa bi se utegnila pokazati težnja po cgrazanju državne suverenosti in samoodločbe. Listina ZN je le listina, ki so Jo sestavili ljudje; odvisna mora biti v glavnem od duha, ne pa od besed, v katerih je sestavljena.
Listina sicer Izrecno predvideva ne vmešavanje ZN v notranje zadeve držav članic, lahko pa bi prišlo
do poizkusa vmešavanja v socialna in politična vpraSanja. Tako bi ho-JeJi mprda spletkarji, ki nič ne ve-j do o Afriki, učiti, kako je treba, j upravljati Kongo. Ideologi bi morda spet hoteli izrabljati Združene narode za svoje namene in propagando.
Smuts Je m to govoril o drugi nevarni plati ZN — o pravici veta. Dejal je, da to pravico, ki so Jo »prejeli zaradi tega, da pospešijo skladje med velesilami, zdaj namesto tega uporabljajo kot šahovsko figuro v igri politike sile.
Smuts je izrazil bojazen v pogledu svetovnega miru ter ter pozval velesile k odkritosrčnosti pri odstranjevanju nasprotij. Ponovno je podčrtal potrebo po evropskih Združenih državah v okviru Združenih narodov, katerim hi načeloval Evropski svet, ki bi predstavljal neodvisne narode in vlade. Smuts Je omenil, da je Evropa kljub neenotnosti v zgodovini igrala odločilno vlogo in da trenotno ideološko razdvojenost v Evropi Je. ljemo preresno. To je le prehodno stanje, k! bo zapadlo pozabi. Med zahodom in Vzhodno Evropo ni ni-kakega prepadi ln nlkike razlike, ki je s potrpežljivostjo in medsebojnim razumevanjem ne bi bilo mogoče izravnati.
Po Smutsovem mnenju Je bodoči evropski in svetovni mir brez da-lekosežne ureditve evropske celine res negotov. Evropski problem presega danes po pomembnosti vsa druga mednarodna vprašanja. Po Smutsovem mnenju bi morala ta problem rešiti mirovna pogodba.
Evropa — jo dejal Smuts — je še vedno središče našega sveta in svet ne bo imel miru, dokler se Evropa — to duhovno srce našega sveta — ne bo vrnila v redne razmere.
Bodoči mir je odvisen od dveh
čjniteljev: od splošne organizacije svetovnega miru, o katerem sto lani razpravljali v San Franciscu in od posebne ureditve Evrope, na čemur delajo zdaj ali bodo končali kesneje.
Smuts je nato govoril o belgij. skem Kongu in o Južnoafriški zvezi. Dejal je: «Mi nismo ljubosumni drug na drugega ter drug na drugega ne gledamo s poželjivim očesom, Afrika je dovolj velika za obe sili in tudi še za mnoge druge, med katere spadajo naši portugalski in britanski kolonialni sosedje.
AMERIŠKO POROČILO O ATPMSKI FOTOGRAFIJI
London, 14, oktobra Izjava, ki Jo je izdal v Wa-shingtonu zvezni preiskovalni urad o polskusnl prodaji fotografij ne-
js večina stranke sklenila, da se bu držala obvemošti kompromisa * socialisti in komunisti, ki so nemalo popustili pri sestavi ustavnega osnutka. Po drugi strani pa menijo, da te bodo nasprotniki ustave oko* netili s posledicami nedavnih čmoborz.jekih škandalov.
Francoski ministrski predsednik Bidav.lt, ki je Francoze pozval, naj ne glasujejo proti novi ustavi, je med drugim dejal, da je bil sam proti načrtu ustave, ki so ga prcdlolili maja, da pa so ustavni načrt nato v skladu z Željami franooskega naroda spremenili, V pogledu motnosti revizije ustave v bodoče je dejal, da je takšna revizija mogoča, ker ničesar ni popolno.
Na predvečer referenduma je tudi predsednik francoske komunistične stranke Maurice Thorez pozval volivce, naj odgovorijo z «da«, V radijskem govoru je med drugim dejal: «Glasovanje za ustavo bo odgovor tistim, ki telijo Francijo razcepiti v politične skupine. Francoski narod zavrača izbiro med vzhodom in zahodom. Do vseh zaveznikov gofi enaka čustva hvaležnosti, Da bi narod lahko dobil zadoščenje za svojo zakonito zahtevo po varnosti in odškodnimi, bi lelel imeli zagotovljeno pomoč z ene kakor tudi z druge strani.
Po prvih vesteh iz Pariza se je včerajšnji referendum začel s precejšnjim nezanimanjem. Zvečer se je pokazalo, da je bilo vzdržan je pri referendumu mnogo večje kot maja. Spor med De Gaullom ln ljudskim republikanskim gibanjem jo zmede! volivce. Mnogi so izjavili, da bodo glasovali z «ne», čeprav bodo 10. novembra glasovali za ljudsko republikansko gibanje.
Prve uradne številke za 46 dc-partementov kažejo 3,900.807 glasov za ustavo, 2,537.804 proti in vzdržanih 3,085.062. Pariz se je izrekel proti ustavi:
682.553 volivcev je glasovalo
kemu častniku, zaradi česar ao obtožili tri osebe, pravi, da se te slike ne nanašajo neposredno na atomsko bombo kot tako, temveč na zs-lo tajni material atomsko bombe.
Izjava dodaja, da bi razširjenje tajnosti o tem materialu lahko zelo škodovalo varnosti Združenih držav.
«ne», 609.592 z «da». Predmestja (ccrdeči pas«) so volila za ustavo:	609.946 z «da» in
381.400 «ne».
Zadnji izidi so z izjemo ker-ziškega departmenta naslednji: za ustavo 9,200.467 glasov, proti ustavi 7,7790.676 glasov, vzdržanih 7,776.893.
Komunistični, socialistični In drugi levičarski listi so zelo nav-
Romunska opozicija protestira
Vladne metode onemogočajo opozicionalno volivno propagando
BUKAREŠTA, 14. oktobra — Mihael Romniceanu, član narodno liberalne stranke in eden izmed dveh ministrov brez listnic romunske opozicije, ki sta v vladi na podlagi moskovskega sporazuma, je v soboto zvečer pri romunskem ministrskem predsedniku Grozi protestiral proti metodam, s katerimi so — kot je dejal — obema strankama romunske opozicije onemogočili volivno propagando.
Romniceanu Je izjavil, da ja vla da monopolizirala uradno radijsko postajo, za izključno avojo uporabo pa zgradila še neko novo postajo. Po zidovih v mestih in vaseh so letaki in napisi v prid vladnim strankam. Opoziciji, t. j. narodni kmetski stranki, ki jo vodi dr. Ju-lius Manju, In narodno liberalni strank!, ki ji predseduje Bratlanu, so vsako volivno kampanjo prepre.
rovnih pogodb pa ne bo zastalo, marveč bodo delo nadaljevali na prekomoraiku «Aquitaniji», ki so ga vzeli v najem na zahtevo britanskega zunanjega ministra Be-vina (kj bo z njim tudi potoval) v smislu sklepa, da »s bedo zunanji ministri sestali v New Torku. Pre-kemornik bo z britanskim odposlanstvom pristal v enem lared francoskih pristanišč, kjer se bodo vkrcali člani francoskega, sovjetskega in ameriškega odposlanstva. Pri teh delih na prekomorniltu bodo sodelovali največ Američani.
Pariško konferenca se bo s tem preselila v Ameriko, kjer bo večina delegatov sodelovala na zasedanju glavne skupščine Združenih narodov. V zvezi s prevozom odposlanstev Iz Evrope v Ameriko je ameriško zunanje ministrstvo na podlagi razgovorov s funcionarji ZN naprosilo vojno ministrstvo, da preuči možnost uporabe vojaških letal za prevoz več kot 250 funkcionarjev v Aimcviko, ker bi s!cer morali osta-
ti v E/ropi. Prevozna sredstva niso sestave petih ml- zahtevali samo za vodstveno ose-
bje tajništva, marveč tudi za dele. gadje Ceškoslovanške, Belgije, E-gipta, Grčije, Indije, Irana. Luksemburga, Libanona. Poljske, Sirije, Sovjeteke zveze. Turčije, Ukrajine, Jugoslavije in Bele Rusije. Po. manjkanje prometnih sredstev se je pojavilo zaradi tega, ker bo lahko delegate pravočasno prepeljala v New York samo «Qeen Elisabeth«, ki bo 16, oktobra odplula iz Southamptona,
Združeni narodi so v soboto zve. čer objavili, da bo poveljstvo zračnih prevozov ameriške vojske sodelovalo pri prevozu delegatov. Poleg tega bodo sodelovale tudi trgovske letalske družbe Združenih držav.
Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Višinski je v soboto zjutraj z zasebnim letalom odpotoval v Moskvo,
Vesti in Pariza javljajo, da so bodo štirje zunanji ministri čez nekaj ur sestali v francoskem zunenjom ministrstvu, da bi določili delovni načrt za svoja zasedanja v New Torku.
čili. V nekem pokrajinskem mestu so ovirali tudi prodajo listov romunske opozicije.
Romniceanu je izjavil, da j« to proti moskovskemu sporazumu, ki priporoča čimprejšnjo izvedbo svobodnih volitev. Qd ministrskega predsednika Je zahteval, da spoštuje obveznosti, ki jih je prevzel do predstavnikov treh velesil v Moskvi, sicer izid volitev — kot je dejal — ne bj bil veljaven. Poleg tega je Izjavil, da so ponaredili vo-livne imenike, ker niso vpisali številnih volivcev.
Iz verodostojnega vira so v soboto v Londonu izvedeli, da je v podobnem smislu kot Romniceanu protestiral tudi zastopnik narodne kmetske stranke v romunski vladi Emil Hatzeganu. Izročil je britanskemu političnemu predstavniku v Romunijj Adrianu Holemanu in zastopnikoma Združenih držav ter Sovjetske zveze protest proti metodam, ki jih romunska vlada upo. rablja pri sestavljanju volivnih ime. nlkov za volitve, k; bodo prihodnji mesec. V protestu, ki ga je izročil 8. oktobra, izraža upanje, da bo to vprašanje vzbudilo pozornost Sveta zunanjih ministrov.
Frankfurtska radijska postaja je
javila, da so na sobotnem zasedanju koordinacijskega odbora zavezniškega nadzorstvenega sveta v Berlinu zavrnili sporazum o uvedbi enotnega sistema denacif!kac'jt v štirih zasedbenih področjih Nemčije.
dušeni nad izidom, De Gaullovi pristaši pa so pred uredništvom konservativnega «Figara» demonstrirali z vzkliki «Thorez na Jutranjiki pišejo, da se je ve-morišče — De Ganile na oblast«, čina pristašev ljudskega republikanskega gibanja vzdržala, ali pa na De Gauilov poziv glas kovala proti ustavi. De Gauilov zastopnik je izid označil kot »moralno zmago De Gaulla«, Rcj naud pa kot znatni moralni {M>roz treh velikih strank in vlade.
SOVJETSKI MINISTER
OBTOŽUJE SOVJETSKO INDUSTRIJO
Moskva, 14. oktobra
Sovjetski finančni minister je obtožil sovjetsko industrijo, da j« potratna neučinkovita, zanikrna in da so njeni proizvodi prekomerno dragi. Minister Je v članku v sobotni številki »Pravde« imenoma navedel poedina Industrijska podjetja in številke, s katerimi J« dokazoval nljhevo »veliko neučinkovitost«.
Njegov napad ima namen »popraviti napake«, ki bi lahko onemo-gctSils začrtano 17% znižanje čistih stroškov industrijske proizvodnje ln 12% znižanje stroškov pri grad-bah med sedanjo petletko. Minister Je Izjavil, da »Industrija še daleč ni znižala stroškov proizvodnjo, marveč Jih večinoma cslo povečala«.
NENNI 0 TRSTU
Rim, 14. oktobra Ministrski podpredsednik Nenni je imel včeraj ob priliki odkritja spomenika Turatiju govor, v kote. rm je med drugim. omenil tudi vprašanje tržaškega statuta in ju-gostovansko-italijanske meje. Dejal je, da je pri tem manjkalo Italijan, sko-jugoslovanskega sodelovanja, kar Italijani oblalfujcjo ln želijo, da v bodoče ne bi bilo tako, obžaloval pa bo tudi Beograd, ki se je pustil voditi Od nespravljivosti, kar ni v skladu e interesi obeh narodov.
MIR V PORTUGALSKI
Llsbana, 14. oktobra
Tudi v soboto so bile čete v Lt-sboni v pripravljenosti, policija Je krožila po delavskih okrajih, toda videti je bilo, da j« stanje mimo. Vesti iz Oporta pravijo, da vlada tudi tam mir. V soboto zvečer so Javili, da so izročili nekatere osebe, ki so zapjetene v poskus upora v Oportu politični policiji. Ostale osebe so zaprte v trdnjavi Trata-riji, ob ustju reke Togo.
Viri, ki so o tesnih stikih z vojaškimi krogi, pravijo, da predstavlja upor, četudi je bil majhnega obsega, očitno začetek organiziranega vojaškega gibanja, ki ima na~nen zrušiti vlado.
Nekateri opazovalci so Izjavili, da vlada v portugalski vojski pr«, cejžnje nezadovoljstvo zaradi draginje In zaradi tega, ker vlada nt izvedla napovedanih ukrepov proti črni borzi.
Nedavno zvišanje plač državnim uradnikom in vojski za 20 do 30% imajo v primeru z draginjo, ki stalno naraJča in o kateri pravijo, da se Je zvišala v zadnjih letih za nad 200% za nezadostna
VESTI V 1 STAVKU
— Iz neznanega vzroka je nastala eksplozija v skladišču razstreliva pri Bremerhavenu v Nemčiji, pri čemer so bili ubiti štirje ameriški vojaki ln trije nemški ujetniki; trije ameriški vojaki in šest nemških ujetnikov je bilo ranjenih.
— Grški minister za javni red je prepovedal zaradi morebitnih neredov v Atenah masovni shod, ki bi moral bitj v znak protesta proti pariškim odločitvam.
— Francoski generalni konzul v Indiji se je sestal z Gandhljem.
— Minister za prosveto Semllan Anand, eden izmed voditeljev kongresa, je pozval Pand it Nehruja, predsednika začasne indijske vlad«, naj slopi v stik s franeoako in portugalsko vlado zaradi vključitve njunih indijskih posesti v ostalo Indijo.
— Uradno Javljajo, da po vsej verjetnosti ni ostala živa nobena oseba s krova Rafovega letala, ki je strmoglavilo v morje vzhodno od Penanga na poletu iz Kalkute v Sinsapur.
— Byrnes je v soboto sporočil, da je ameriška vlada sklenila Italiji povrniti sredstva, ki jih je ta dala na razpolago ameriški vojski za nakup nabav v Italiji; trenotno sklepajo sporazum o takojšnjem prenosu 50 milijonov dolarjev na Italijansko vlada
— Izvršni odbor burmanske protifašistične zveze je sklenil izključiti burmansko komunistično stranko, ker je odklonila opravičilo za-radi objave nekega članka, v katerem Je napadla politiko sveže.


Zavezniški nadzorstveni svet zavrnil prizive
Obsojenci čitajo knjige
Obešenja nlirnberšklh vojnih zločincev ne bodo snemali za javne dokumentarne filme
NUERNBERG, 14. oktobra. - Včeraj so Niirnbergu uradno potrdili, da je zavezniški nadzorstveni svet zavrnil prizive nacističnih voditeljev. Polkovnik S. C. Andrus, ki mu je poverjeno nadzorstvo nad obsojenci, jih je obvestil o odločitvah Sveta. Izjavil je, da «so obsojenci stoično sprejeli izide svojih pri-zirov.» Doenitz, Hess in Frank so izjavili, da niso sami dali pobude za prizive in da so jih vložili branilci brez njihove vednosti. Raederja so obvestili, da je svet odklonil njegov priziv za spremembo dosmrtne ječe v smrtno kazen.
Poveljnik ameriškega zasedbene-
ga področja v Nemčiji geenral MacNarnery je zanikal vesti, po kater) naj bi operaterji ameriške vojske snimali prizor obešenja vojnih zločincev, ki jih je obsodilo na smrt sodišče v Niirnbergu, da bi ga nato vnesli v dokumentarne filme.
«Zaveznlški nadzorstveni svet, je izjavil NacNamey, je odločil, da bodo prizor usmrtitve snimali uradni operaterji samo v zgodovinske namene in dokumentacijo v arhivih.
Le še :*ekaj dni j« dano živeti nurnberškim obsojencem. Težke dneve pred smrtjo si nacistični zločinci lajšajo z branjem knjig: Herman Goering bere omitološko knjigo z naslovom: «S pticami selika-mi v Afriko*; bivši poveljnik nemškega vrhovnega poveljstva Viljem Keitel se 'je zatopil v knj’go o zgodovini narave: «V nemškem gozdu*.
Dva obsojenca čitata poozijo; to ■ta bivši načelnik glavnega stana nemških nacistov Alfred Jodl in guverner Avstrije ter komisar zasedene Nizozemske Seyss Inquart.
Bivši protektor Češke in Moravske Viljem Frick bere zgodovinski roman: »Vojak*. Načelnik Hitlerjeve delovne službe Fric Saukel bere fantastičen roman: «Zante, srečni otok*. O Sauklu pravijo, da ne more verjeti, da Je res obsojen na smrt.
Tistim, ki jim je bila prihranjena smrtna kazen, sc zanimajo za zvezde. Bivši vodja Hitlerjeve mladine Baldur von SchJrach čita knj!go »Zvezde*, ki jo Je spisal sir James Jeans. Poveljnik nemške mornarice Karel Doenitz čita knjigo »Ladje in zvezde*, medetm ko Rudolf Hess nadaljuje svoje astrološke študije.
Bivši predsednik Državne banke Walter Funk, ki so ga obsodili na dosmrtno ječo, čita roman »Smrti nasproti*.
Keitel, Frank, Strecher Jn Ribbentrop so nekaj časa v preteklem tednu pisali poglavja svojih spominov.
Sedem izmed obsojenih načistič-nih voditeljev, katerim so že javili, da je zavezniški- nadzorstveni svet odbil njihove prošnje za pomilostitev, je včeraj molilo v svojih »smrtnih celicah*. To so bili: Hermann Goering, Joachlm von Rib-
bentrop, Wilhelm Keitel, Alfred Jodl, Julius Streicher, W!lhelm Frick in Fritz Sauckel.
Protestantski kurat zapora jih je obiskal in jim pomagal ipri molitvi. Katoliški kurat je opravil verski obred za Hansa Franka, Ernesta Kaltenbrunnerja in Arthurja Sey»s Inquarta. Alfred Rosenberg, ki je tudi obsojen na smrt, je ateist in Je odklonil versko pomod.
Včeraj so javili, da bo moral bivši predsednik Reichsbanke Walter Funk, k; je obsojen na dosmrtno ječo, prestati majhno operacijo zaradi notranjih motenj.
Bivši veliki admiral Erich Rae-der, obsojen na dosmrtno ječo, trpi na podobnih motnjah. Konstantina von Neuratha, bivšega protektorja Češke in Moravske, ki je obsojen na 15 let, kot poročajo, mudi srčna napaka, medtem ko Karla Doenl-tza, bivšega vrhovnega poveljnika nemčke mornarice, ki je obsojen na 10 let, muči revmatizem.
VAŽHOST DEMOBILIZACIJE!
V JUGOSLAVIJI
Predsednik Truman o nfirnberškl razpravi
Washington, 14. oktobra
Predsednik Truman je izjavil, da se bo svet »še dolgo spominjal ntirnberške razprave kot začetka nove svetle poti v mednarodni pravičnosti*.
Svoje izjave Je predsednik dal v pismu sodniku Johnu J. Parkerju, s katerim sprejema njegov odstop kot ameriškega člana-namestni-ka v mednarodnem vojaškem sodišču, ki je izdalo odsodhe. Parker bo spet prevzel delo ameriškega sodnika v okrožju Charlctte (-verna Karolina).
Trumanovo pismo pravi med drugim:
»Niimberške razprave se bo svet dolgo spominjal. Vaš privilegij Je bil, da ste začeli novo svetlo pot mednarodne pravičnosti. Za to delo ste bili posebno sposobni zaradi vašega znanja, neoporečnosti, vestnosti In sodnljskih zmožnosti. Pre. pričan sem, da ste odlično izvršili vašo dolžnost. Zvesto »te služili svetonl civilizaciji in miru tpr morete z gotovostjo zaključke svojega dela v Niirnbergu predložiti sodbo zgodovini.*
Štiri letalske nesreče
19 oseb mrtvih, 4 pogrešane, ena ranjena
Beograd, 14. oktobra Beograjska »Politika® je v svojem uvodnem članku razpravljala o demobilizaciji vojnih obveznikov, ki so v Jugoslaviji vstopili v narodno osvobodilno vojsko ter partizanske odrede v letih 1941, ’42, ’43 ter v prvi polovici ’44.
»Politika® podčrtava veliko važnost te demobilizacije, ki se vrči v času, ko mednarodni reakcionarji ter vojni dobičkarji želijo označiti Jugoslavijo kot bojevito ter jugoslovansko odločnost, da ohranijo neodvisnost, kot pripravo za napad.
Gospodarski pomen demobilizacije, pravi »Politika*, jo v dejstvu, da bo gospodarstvo dobilo na razpolago nove sile, ki bodo pri obnovi države uporabljale izkušnje In organizacijske sposobnosti, ki so si jih pridobile v vojski. Vojaki jugoslovanske armade, ki so preživeli več let s puškami v rokah med narodno osvobodilno vojno, bodo prenesli svojo vdanost in ljubezen do države na njeno prebivalstvo. V vojski so si pridobili zdrave nazpre za ocenjevanje in tolmačenje političnih dogodkov ter so neutrudno delali za kulturni in vzgojni napredek. Sodelovali so tudi pri obnovi razdejane domovine. Njihov prispevek k temu delu je odličen. «Danes v dobi mirne obnove bodo pomagali naši mladi republiki in jugoslovanskim narodom, da se opomorejo in popravijo; branili in razvijali bodo pridobitve narodno osvobodilne borbe.*
POLJSKA PROTESTNA NOTA
London, 14. oktobra Uradnik poljskega zunanjega ministrstva je izjavil, da so ameriškemu veleposlaniku v Varšavi Uročili protestno noto zaradi »surovega ravnanja* ameriške vojaške policije proti Putramentu, poljskemu ministru v Švici. Varšavsko radijsko poročilo dodaja, da so ministrov avtomobil ustavili in da Je ameriška vojaška policija na Bavarskem ravnala z «največjo osornostjo* z diplomatom ln njegovo soprogo, čeprav sta pokazala svoje diplomatske potne liste.
PARIZ, 14. oktobra — Včeraj so objavili seznam 16 potnikov, ki so izgubili življenje ob priliki nesreče letala »Junkers 52», last »Air Ocean Company», ki je strmoglavilo na svojem poletu iz Pariza v Casablanco. Na letalu je bilo pet članov posadke in 11 potnikov. Nesreča se je pripetila ponoči; niso -e znani vzroki.	________________
BOLGARSKI POSLANIK V WASHINGTON
London, 14. oktobra Obveščeni krogi pravijo, da se Združene države posvetujejo z Veliko Britanijo zaradi zahteve Bolgarije, da imenuje bolgarskega političnega zastopnika v Washingto-nu generala Vladimirja Stotčeva za poslanika. Doslej nista Amerika in Britanija priznali bolgarske vlade. Zato tudi ne bosta mogli podpisati mirovne pogodbe z Bolgarijo. Na konferenci v Moskvi preteklega decembra so trije zunanji ministri sklenili, da bodo priznali bolgarsko vlado po izpopolnitvi z vključitvijo dveh članov demokratskih opozicijskih skupin. Ker Bolgari niso upoštevali moskovskih pogojev, zahodne velesile do zdaj niso priznale bolgarske vlade. Opazovalci pravijo, da Združene države ln Velika Britanija ne bodo zadeve o-bravnavale vsaka zase. V Londonu pravijo, da ima bolgarski poizkus pri ameriški vladi namen preprečiti, da bi obe vladi sledili isti politični smernici.
V	bližini Newcastla Je padlo na tla in zgorelo letalo vrste «Con-atellation*. Poročevalec družbe »TransworId Airlines* je izjavil, da je letalo odletelo z letališča La Guardla v Nevv Torku ln Je padlo na letališče pri Nevvcastlu. Posadka ni bila ranjena, potnikov ni bilo.
V	Tiho morje je strmoglavilo letalo vrste »Dakota*, ki je bilo na poletu iz Honolula v San Francisco. Zadnje »poročilo, ki so ga prejeli z letala, je bilo, da je letalo nizko nad valovi. Pilot je sporočil, da je bil prisiljen spustiti se, ker ni imel dovolj bencina za nadaljnji polet proti San Franciscu. V letalu so bili poleg pilota še trije potniki.
Britansko letalsko ministrstvo Je javilo, da Je strmoglavil v severnem Torkshiru neki štirlmotorni bombnik. Pri nesreči so našii smrt trije člani posadke, eden pa je bil ranjen.
SVET ZA KOLEKTIVNE KMETIJE
V ZSSR
Moskva, 14. oktobra Ministrski svet in osrednji odbor komunistične stranke Sovjetske zveze sta sklenila ustanoviti pod nadzorstvom vlade Svet za zadeve kolektivnih kmetij, ki bo sestavljen iz 39 članov. Zastopnika predsednika ministrskega sveta Sovjetske zveze, Andrejeva, so Imenovali za predsednika novega sveta, katerega podpredsednika bosta An-drejanov (član organizatoričnega urada osrednjega odbora komunistične stranke) in Patolikov (tajnik osrednjega odbora komunistične stranke. Svet bo imel svoje zastopnike v raznih področjih in pokrajinah.
Železniška nesreča pri Vidmu
Štirje britanski vojaki mrtvi, pet ranjenih
VlDEM, 14. oktobra — V soboto zjutraj ob 2. uri je prišlo približno pol km južno od Gemone do železniške nesreče: dopustniški vojaški vlak, ki vozi na progi med Neapljem in Beljakom se je zaletel v lokomotivo nekega tovornega vlaka. F.-i nesreči so bili ubiti 4 britanski vojaki, 5 pa jih je bilo težko ranjenih.
Vagon za shrambo prtljage, v katerem so potevali tudi vojaki za nadzorstvo, je bil razbit. Neki vagon, v katerem je bilo 5 italijanskih žena britanskih vojakov, se je prevrnil, toda žene so ostale nepoškodovane.
Na kraj nesreče so takoj prišli rešilni avtomobili britanske vojske, ki so ranjence prepeljali v bolnišnico v Videm. Progo so kesneje očistili m ponovno sestavljeni vlak je pcpoldne nadaljeval svoje potovanje
EDEN MRTEV IN 141 RANJENIH V RIMU
Rim, 14. oktobra Tiskovni urad predsedniStva ministrskega sveta javlja, da so podrobnosti rimskega incidenta nasled. nje: vsega skupaj je 141 ranjenih, od teh 82 demonstrantov, 59 ranjencev pa je bilo med policijskimi silami. Odstrelnega orolja je bilo ra njenih 18 oseb.
JULIJSKA KRAJINA
Slovesen pogreb devetnajstih partizanov lz Julijske krajine
Trst, 14. oktobra Množice oseb so včeraj zjutraj prisostvovale pogrebu 10 partizanov Julijske krajine, katerih trupla so pred nedavnim izkopali v gozdovih pokrajine. Krste, zavite v jugoslovanske in rdeCe zastave ter italijanske zastave z rdečo zvezdo, so nosili na ramenih. Za krstami so sli sorodniki in prijatelji mrtvih.
Pred pogrebnim sprevodom so ženske in dekleta nosile Številne vence. Pogreb je spremljala godba m oddelek garibaldincev.
Pogrebni sprevod je odšel ob 10.30 iz ulice Pictč ter po trgu Goldoni, Impero in Garibaldi, prispel do Sv. Jakoba, kjer so trupla blagoslovili. Tu so se okrog poldneva udeleženci pogrebnega sprevoda razil, krste pa so na avtofurgonih odpeljali na pokopaliSte Sv. Ane.
Med pogrebom niso zabeležili nobenega incidenta, toda pozneje se je izvedelo, da je morala policija med razvijanjem sprevoda oditi na trg Oberdan zaradi pretepa med skupino, ki je čakala na trgu in nekaterimi osebami, ki so očividno š!e na pogreb in so izstopile iz openskega tramvaja; ena oseba je b:la lažje ranjena. Aretirali niso nikogar to incident je trajal samo nekaj minut.
TRST
Streli in bombe proti vlaku s tržaškimi športniki
TRST, 14. oktobra. — Včeraj je železniška uprava v Trstu sporočila, da so okrog 19.45 ure neznane osebe streljale z brzostrelko pro. ti vlaku, takoj ko je privozil iz postaje Zagrad in ki je vozli pristaše kluba »Trieatlna*, ki so bili na poti iz Vidma, kjer so dopoldne odigrali tekmo «Roma-Triestina». Železniška uprava je dodala, da so vrgli v bližini vlaka tudi nekaj ročnih bomb. Dve osebi sta bili lažje ranjeni.
Neki železniški uradnik je izjavil nocoj, da je vlak privozil do kretnic za Zagradom, tik pred pre. dorom proti Redlpulju, ko so potniki ln železniško osebje slišali strele, dozdevno oddane iz brzostrelke. Skoraj istočasno je eksplodiralo poleg vlaka nekaj ročnih bomb. Izstrelki so predrli 5. in 6. vagon vlaka in neki Izstrelek je rahlo ranil na levi
roki in palcu desne roke tržaškega dijaka Botrina Angela, stanujočega na Šalita Promuntorio 7.
Očividci incidenta so izjavili, da niso mogli videti, kdo je streljal ali metal bombe, toda zdelo se je, da so streli prihajali iz točko, ki je višja od tira, verjetno z glavne ceste, ki poteka v bližini.
Vlak se ni ustavil, in ko je pri- preiskavo.
vozli na tržaško glavno postajo, so Bettinu Angelu" nudili zdravniško pomoč na sedežu za prvo pomoč 1-talijanskega Rdečega križa na postaji, nakar je mogel oddiri domov. Neko drugo osebo je rahlo oprasnil izstrelek ali drobec, a je mogla od-dlti domov po prvi pomoči ter ni pustila svojega imena na sedežu Rdečega križa ali na postaji.
Postajenačelnih tržaško postaje, ki je pregledal vlak po prihodu, je dejal, da je bilo v dveh vagonih več lukenj od izstrelkov, toda na splošno škoda ni velika. Vlak je vozil približno 800 oseb, moških in žensk in je bil sestavljen iz 15 potniških voz.
Železniški uradniki so takoj obvestili oblasti vojaške in civilne policije in policijske straže vzdolž železniške proge so takoj pomnožili. I Policija je sporočila, da je uvedla
PREHRANA
Nove dodatne nakaznice za delavce. Danes bodo začeli razdeljevati po stanovanjih dodatne nakaznice delavcem zaposlenim pri težkih in najtežjih delih, to sicer za štiri-mesečje november 46 - februar 47.
Obnovitev nakaznic za petrolej. Vse Imetnike nakaznic za petrolej vabijo, da se zglasijo na Sepralu v ul'ci Genova 9 (ogel ulice Cassa di Risparmlo), kjer bodo dobili nove nakaznice. Uradne ure od 8.30 do 11.30.
Zatvoritev prodajalnice tobaka.
Pristojni monopolski urad javlja, da so za nedoločeni čas zaprli pro-dajalnico tobaka št. 105 na ulici* sipine, in sicer zaradi nerednosri. Carducci št- 39, last Germani Jo-ki jih je delala pri razdeljevanju tujih cigaret. Predbeležniki v tej prodajalnici si lahko odslej dalje kupujejo tobak v Državni prodajalnici.
NOVE CENE OPEKI
Komisija za določanje cen sporoča, da je Zavezniška vojaška uprava odobrila naslednje cene, in sicer za opeko franko opekarna: opeke 26 X 13 X 6: za risoč kosov 4.500 lir; votla opeka 26 X 13 X 8 za tisoč kosov 4.050 lir; opeka 26 X 13 X 8 za tisoč kosov 4.900 lir; strešna opeka 20 X 4 X 3 kv. meter 125 lir; strešna opeka 26 X 13 X 2 kv. meter 95 lir; upognjena strešna opeka 28 za kv. meter tisoč kosov 8.500 Ur.
Eksplozivni naboji v stanovanja
Tržič, 14. oktobra Policija obvešča, da je včeraj ob 1.30 uri eksplodiral v Tržiču pri zunanjem zidu vile na trgu Dante št- 1, v kateri stanujeta direktor civilne bolnišnice dr. Amedeo Vilio-ne in Palmira Bortolussi, eksplozivni naboj nedoločene vrste, ki so ga tja položili neznanci. Eksplozija je povzročila le razbitje nekaterih stekel in lahke poškodbe na poslopju.
Ravno tako so v Tržiču vrgli neznanci ročno bombo vrste Breda pr,oti stanovanju Federlca Fontane, v ulici San Polo št. 67. Tudi tu so bila stekla razbita; nihče ni bil ranjen.
Oprostitev Pagana
Izredno porotno sodišče pod predsedstvom dr. Roattlja je zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo karabinjerskega podčastnika Rosana Pagana, obtoženega sodelovanja sovražnikom.
Razpravo so začeli 2. oktobra. Kesneje so Jo preložili zaradi zaslišanja nekaterih prič.
SAMOMOR
V gcstilni «A1 Commerclo* v Fojani se je ustrelil finančni stražnik 31 letni Ermanno Bini. Menijo, da je samomor treba pripisati nesrečni ljubezni in slabemu gmo-tnemu stanju.
Umor policijskega agenla
Množica v Kiminu zahtevala izpustitev umora osumljenih oseb
KRMIN, 14. oktobra — V petek v prvih večernih urah je v bližini Krmina neki neznani kolesar ustrelil člana prometnega oddelka policije Julijske krajine Fortunata Corazza. Skupina ameriških vojakov je agenta takoj prepeljala v bolnišnico, toda nesrečnik je žc med potjo izdihnil. Krogla iz samokresa je presekala pljučno dovodnico in izstopila iz prs, pri čemer je povzročila rano na vratu. Mrtvi policijski agent zapušča nosečo ženo in majhnega sina.
ŠPORT
Lahka atletika
JESENSKE TEKME CEZ DRN IN STRN
Trst, 14. oktobra V nedeljo 27 t. m. bodo na Opčinah jesenske tekme čez dm in strn la leto 1946. Tekmujejo lahko vsi člani društev za telesno vzgojo ali odsekov za telesno vzgojo pri Prosvetnih društvih.
Proge so sledeče: mladinke do 16 leta 600 m; mladinke od 16 leta dalje 900m; mladinci do 16 leta 1200 m; mladinci od 16 leta dalje 2000 m.
Prijave bodo sprejemali na telovadišču na Opčinah na dan tekem od 15. ure dalje. Vpisnina 10 lir. Začetek teka točno ob 16 uri.
Vsem tekmovalcem priporočamo, da vadijo tek, da ne pridejo na tekmo nepripravljeni. Zmagovalci bodo dobili primerna darila.
C
s
BALKANSKE IGRE V TIRANI
Policija je izjavila, da je bil agent s kolesom na poti domov v Korpi-vc, ko ga je pri križišču Špese dohitel drugi kolesar; približno 150 metrov od mostu na Varsi je kolesar izvlekel strelno orožje in od blizu ustrelil proti agentu, ki je padel s kolesa smrtno ranjen. Po policijskih podatkih je padel's kolesa tudi morilec, vendar mu je uspelo ponovno skočiti na kolo in pobegniti.
Zvečer je policija aretirala štiri
osebe. Kmalu po teh aretacijah se je zbrala pred policijsko postajo v Krminu množica to zahtevala izpust pripornikov; množica se je vedla sovražno. Preden je uspelo ljudi razgnati, je policija aretirala še 10 oseb; policija je izstrelila tudi nekaj strelov v zrak.
Mestece se je pomirilo okrog 23. ure. Ni bilo vesti o kakšnih nadaljnjih neredih ponoči ali v teku sobote.
Ameriška odlikovanca britanskim častnikom
V soboto popoldne je v Tartentu poveljnik ameriških sil v Sredozemlju general John C. H. Lee izročil ameriSka odlikovanja petim britanskim častnikom; odlikovanja so izročili za vojaSke zasluge, dosežene pri skupnih operacijah britanskih in ameriških čet v Italiji.
Generala Leeja sta spremljala poveljnik 88. divizije general Bryant E. Moore in namestnik poveljnika 88. divizije general Ridgelg Gaither.
Odlikovanje zLtgije za zasluge» je prejel brigadni general 13. zbora John C. Walkey; «Bronasti zvezdi» sta prejela major Donald F. Booth od 56. Fleld Goy., tehnične Čete in major Beginald F. Jonee od HŽO Fleld Coy., tehnične 'čete*; «Srebrni zvezdi» sta dobila stotnik Hunter II. Gfeig od 6. oklopne divizije in poročnik Ragmond. G. Reay.
Satntaža teletonskih zvez
SVARILO DIVIZIJSKEGA POVELJNIKA
ZANIMIVOSTI
Na letališču v bližini Londona je pristalo letalo vrste *York», ki se jo vrnilo s poleta v Singapur, kar znaSa približno 25.000 km. Letalo je pristalo 5 minut pred predvidenim Časom. Proga in čas poleta sla bila namerno določena tako, da je letalo letelo v slabših vremenskih prilikah, kot jih je mogoče sicer srečati na imperialnih zračnih progah. Polet je organizirala skupina angleških letalskih graditeljev, izmed katerih je eden izjavil, da je polet dal več podatkov, ki jih bodo mogli koristno uporabiti pri gradnji letal v bodočnosti.
Glavni stan ameriške 88. divizije je izdal sledeče poročilo: «V zadnjih tednih je bilo več primerov sabotaže na telefonskih zvezah na področju 88. divizije. Poveljujoči general je izjavil, da bo Zavezniška vojaška uprava v bodoče proti storilcem najstrožje ravnala.®
ZAPORA OKENSKIH STEKEL
Zbornica za trgovino, industrijo in poljedelstvo sporoča po navodilih ZVU, da so s takojšnjim učinkom stavljene pod zaporo vsa okenska stekla. Vse prodajalce na debelo in na drobno vabijo, da takoj sporeče vse zaloge stekla, ki so ga imeli na zalogi 12. t. m. Trgovski zbornici.
Varcujte z vodo
Goriška občinska podjetja sporočajo:
Zaradi pomanjkanja električne energije, ki je nastalo zaradi suše, je delavnost črpalk v vodohrainu močno zmanjšana. Zaradi tega bo voda na razpolago le od 6. ure zjutraj pa do Izpraznitve vodo-hrama.
V prvih popoldanskih urah bodo pomanjkanje vode posebno občutili v višjem delu mesta. Priporočajo največje varčevanje z vodo; le tako bo moči zagotoviti enakomerno razdeljevanje vsem potrošnikom.
Javna dela
Te dni je Zavezniška vojaška uprava odobrila načrte za obnovitev cerkve Sv. Justa; dela, za katera je odobrenih 14 milijonov, se bodo začela v kratkem. Pravtako so bili odobreni načrti za obnovitev šel v Košani ln v ^lirnu, kjer bodo poleg šole obnovili tudi županstvo.
V odobrenje je bilo predloženih še nekaj načrtov, ki se tičejo javnih de! v Gorici ter obnovitev cerkva v Rupi pri Mirnu in v Renčah.
Praskava v Gradišču
V "LJUDSKEM domu
Civilna policjja je napravila preiskavo v Ljudskem domu v Gradišču; ob tej priliki je našla štiri samokrese. Bilo je nekaj aretacij.
Avtobusna služba Gorica-Komen
Z današnjim dnem je vzpostavljena avtobusna služba med Gorico in Komnom z naslednjim voznim redom: odhod iz Gorice ob 14. uri in odhod iz Komna ob 7.. uri.
uestitke ZVU in generalu Maoru
OB PRILIKI
KOLUMBOVEGA DNEVA
Ob priliki «Kolumbovega dne» je pokrajinski predsednik poslal Čestitke poveljniku 88. divizije generalu Mooru ter Zavezniški vojaSki ujjravi. Pravtako je poslal Cetltke generalu Mooru občinski predsednik.
Tirana, 14. oktobra Četrti dan lahkoatletskega tekmovanja za prvenstvo Balkana, ki se ga udeležujejo Jugoslavija, Romunija, Bolgarija in Albanija, so bili doseženi naslednji rezultati: tek 200 m: 1. Mcina (Rom.) 22,2; 2. Lupša (Rom.) 22,6;	3. Slanao
(Jug.) 23,1;
skok v višino: 1. Vukovič (Jug.) 186; 2. Zlvkovič (Jug.) 180; 3. Zo-ter (Rcm.) 180;
met krogle: 1. Sušič (Jug.) 14,39; 2- Jevtovič (Jug.) 14,09; 3. Koman (Hom.) 12,75.
tek 400 m: 1. Moina (Rom.) 49,4;
2.	Sabolovič (Jug.) 50,5; 3. Radulovič (Jug.) 51,8;
met klad.va: Gubijan (Jug.) 50,37; Toma (Rom.) 48,35;	3. Stepišnik
(Jug.) 46.87;
Bek 5000 m:	Stefanovič (Jug.)
15:43,8; 2. Spasov (Bolg) 15:48,4;
3.	Mihalič (Jug.) 16:00,4; štafeta 800x400x200x100 m: 1. Romunija (Talmanič, Moina, Lupša, Gergei) 3,23; 2. Jugoslavija (Obr-stk, Sabolovič, Račič, Slanac) 3:25,4; 3. Bolgarija 3:33,8;
skok v daljino, ženske: 1. Ernst (Kom.) 5,20; 2. gentjuro (Jug.) 4.93; 3. Varmuža (Jug.) 4,88;
tek 80 m čez zapreke, ženske. 1. Madžar (Jug) 13,4;	2. Varmuža
(Jug.) 13,6; 3. l-asel (Rom.) 13,9.
Po skupni oceni dosedanjega tekmovanja vodi Jugoslavija s 161 točkami; sledijo ji Romunija 129, Bolgarija 62 in Albanija 24.
MET KLADIVA Stockholm, 14. oktobra Evropski prvak v metu kladiva Bo Ericson je te dni dosegel daljino 56,60 metrov in še to jesen bo poskusil potolči sedanji švedski rekord, ki znaša 56,97 metrov. POSKUS
ZA DOSEGO REKORDOV
V
lili,
ska
gac
mir
nos
L
na
jeli
ti t tud ms r g le: spr
vol
bei
Lil:
St£
kr:
■V
žei
ni
iu
sli
vi
jo
ga
ne
se
Eli
(lil
Bi-
ka
V<
u
s>
Eno leto goričkega Pokrajinskega sveta
POVIŠANJE OBČINSKIH POKOJNIN
Goriški Pokrajinski svet Je imel v preteklih dneh svojo 24 sejo, na kateri je predsednik spomnil, da Je preteklega leta 14. septembra tedanji gerriški upravitelj in sedanji častni goriški meščan podpolkovnik Smuts ustoličil Pokrajinski svet, ki je imel svojo prvo sejo 28. septembra istega leta. Od tega časa se je Svet sestal 36 krat in pretresel 316 različnih vprašanj tisočih »e P°* krajine.
Svet je nato odobril predloga glede povišanja občinskih pokajnin ter ureditve športnega igrišča v Zagradu.
PREHRANA
Dodatki delavcem. Sepral sporoča, da bodo jutri 15. t. m. začeli razdeljevati dodatke testenin za mesec oktober, in sicer delavcem zaposlenim pri težkih in najtežjih delih. Cena testeninam 26 lir za kg-Razdeljevanje tobaka. Gl»vna piodajalnica monopolskih predmetov za goriško področje poroča, danes bodo začeli razdeljevati tobačne obroke za prvo polovico tekočega meseca, in »^er na odrezke 39 in 40 tobačne nakaznice. Obrok je sestavljen lz 40 gr »trinciato
forte*. 4 cigar »Toscana* in 20 cigaret »Alfa*; poleg tega si lahko potrošniki nabavijo 40 cigaret »Eib*.
Pariz, 14. oktobra V Parizu je bilo poskusno tekmovanje za svetovno prvenstvo na kratkih progah. Lamboley je dosegel pri poskusih sledeče uspehe: 500 m s stoječim startom je pretekel v 31,6 sekundah; 1 kilometer s stoječim startom pa v 54,2 sekundah. Drugega teka mu skoraj niso priznali, ker se pri startu ni držal vseh predpisov.
Nogomet
ROMUNIJA-JUGOSLAVIJA 2:1
Beograd, 14. oktobra Romunska nogometna reprezentanca je premagala jugoslovansko z 2:1. Igra je bila odločena že v prvem polčasu. Po odmoru Je rezultat ostal nespremenjen.
ANGLEŠKI NOGOMETAŠI NA IRSKEM London, 14. oktobra Nastop angleškega nogometnega moštva v Dublinu, kar se ni: zgodilo že od leta 1912 dalje, bo velik dogodek in preobrat v zgodovini športnega sodelovanja med Anglijo ju svobodno Irsko. Isto nogometno moštvo Je že igralo v Severni Irski v Belfastu, ter zmagalo s 7:2. Kljub dežju je igri v Dalymount-Parku prisostvovalo 40.000 gledalcev.
LOUIS WILTON
32.
Kilometrski kamen št. 27
KONFERENCA ZA DARDANELE
London, 14. oktobra Poročevalec zunanjega ministrstva Je izjavil, da britanska vlada ne vidi nobenega pomena v nadaljevanju predhodnih razgovorov med Turčijo in tremi velesilami o-bodočnosti črnomorskih ožin. Velika Britanija misli, da Je prišel čas za sklicanj« mednarodne konference, ki naj bi pregledala Montreu-ško pogodbo iz 1936.
— Čakam na njeno vrnitev že skoraj pol ure — Je pojasnil. — Sla je iz hiše malo pred deseto uro: šel sem za njo, pa ml Je izginila iz vida in ni ml je bilo več moči odkriti.
Duncan je pri tem pokazal živo zanimanje.
— Kje ste izgubili njeno sled?
— Ko sem slišal, da gre po stopnišču za osebje sem ji sledil v razdalji, ki je zadostovala, da se nisem izdal. Ko sem prišel ven, Je bila že izginila. Ko pa sem videl, da je zaman vse moje prizadevanje, da jo zasledim, sem se vrnil v hotel.
— Kolikšno pot ste naredili?
— Ne več kot »to korakov ln ker je bila aamo za malenkost pred menoj, bi jo prav za prav moral videti.
— Ali ste mogoče kaj slišali?
Višji nadzornik Je odkimal z glavo.
— Popolnoma nič — Je presenečeno zagotovil in tudi sam vprašal:
— Ali lahko izvem, zakaj se tako zaninate za gospodično Reidovo?
Na širokih uradnikovih ustih je bilo spet videti porogljiv zasmeh, samo da tokrat ni bil tako poudarjeni kot sicer. — Zakaj, vidite, če tudi ubogi ljudje, kot sem jaz, niso študirali v Oxfordu...
— V Cambridgeu, prosim! — Je popravil Duncan nekoliko razdraženo. — Ne razumem, da se tega ne morete spomniti. Zagotavljam vam, da boste vi z vašim slabim »poml-nem prišli še v velike zadrege.
— Kakor hočete — je nadaljeval Perkins še vedno porogljivo: — Hotel sem torej reči, da tudi m', čeprav nismo študirali v Cambridgeu in nimamo znanja ter zvez z vplivnimi osebami, nekaj vemo; kadar pa naletiš na tip ženske, kot je gospodična Reidova, menim, da se v resnici tako piše, tega ne pozabiš več. Slučajno sem bil na veliki odškodninski razpravi, ki jo jo ona približno pred enim letom imela pred poboljševalnim sodiščem
ln od takrat sem »i mogel ustvariti o njenih metodah In prekanjenosti, popolno sliko. Ko sem jo danes popoldne nenadoma zagledal s tem človekoljubom, se mi je v hipu porodila neka domneva,
— Kakšna domneva? — Je vrtal mladenič; nadzorniku pa je bilo verjetno dovolj tega izpraševanja in je zato stresel z ramami ter zaprl usta.
— Torej:	domneva..., da je
gospodična Reidova na kakršen koli način zapletena v primer Dana Kaya — je žilavo nadaljeval. Duncan, ko je videl, da Perkins noče odgovarjati. — Ta listič — je pokazal s kazalcem na pre-ganjen košček papirja na sosednji mizi — ste napisali vi, včeraj okoli enajste ure dopoldne.
— Vidite? — Je zmagoslavno vzkliknil višji nadzornik. — Torej je vas poslala sem; s kakšnim namenom?
Gentleman se Je naslonil na naslanjač stola in Je nekaj časa ostal tako nepremičen. Potem oe Je s pol zaprtimi očmi obrnil k Perkinsu ia ga zaskrbljeno pogledal.
— Od vas zavist, da to *’vlj!-tc. Zakaj niste bolje pazili na gospodično Reidovo? Ko je 'U .
hotela in ko ste Ji dovolili, da je zbežala, je prišla k meni, da mi nekaj pove ravno o tej zadevi. Toda ni me dobila ln zelo se bojim... — napravil je majhen premor/ ki Je povedal več kot vsaka beseda — bojim se, da nam ne bo uspelo iz njenih ust nikoli več kaj izvedeti.
Višji nadzornik se je sklonil k Duncanu.
— VI torej mislite?... — Je vprašal s hripavim glasom in ni mu uspelo dokončati vprašanja.
Alf Duncan Je prikimal.
— Prav tako. Spreten udarec, kaj ne? Niste bili niti sto korakov od mesta, ko se Je Izvršilo... In vendar sem vam priporočil, da bodi-te pazljivi, ker bo nastal pekel. In pomnite, to kar Je bilo, je samo začetek, ker najhujše šele pride. Črni kilometrski kamen je gromozansko nevaren, tudi če niste v avtomobilu. Torej pozor, boljše za vas. Jaz sem že poskusil in zdaj pazim.
Mladenič Je nato v kratkem ln popolnoma mirno poročal uradniku, kar se mu je zdelo vredno povedati. Perkins ga je poslušal in nervozno bobnal po mizi.
— In kaj naj zdaj storimo? — ji vprašal, ko je Duncan prenehal
mizo
robec
govoriti in položil na gospodične Reidove.
— O tem odločate vi je odvrnil mladenič. — Zadeva se tiče samo vas in vse gre na vašo odgovornost; tega se moramo držati... Ce »to pripravljeni sprejeti neki moj nasvet, bi vam nasvetoval, da ne bi deleli prehitre. Veliko sledi je in zelo lahko se zgodi, da zaidete na napačno pot, tačas pa se vam glavni krivec izmuzne med prsti...
Perkins si je nervozno grizel nohte.
— Se ne morete malo jasneje izraziti? — je vztrajal in nekoliko obrnil glavo, da bi bolje slišal svojega nočnega gosta.
— Zakaj pa ne — je izjavil Duncan in mirno pogledal višjega nadzornika. — Zaupam vam tudi lahko, da sl je stari William nocoj izpahnil nogo in da je stari komedijant iz sobe nasproti vaše napravil celega vraga, ker so ga motili, ko je hotel zaspati. Ah, da, mogoče vas zanima tudi to, da je bil gospod Fielder danes tako ljubezniv, da mi je zamenjal enega izmed stodolarsklh bankovcev, ki sem ga imel v listnici. To pa jo tudi vse in ne verjamem, da vam bo VBe skupaj zelo koristilo.
— In kar zadeva gospodično Reidovo... kaj naj storimo? — je Perkins nenadno vprašal.
— Res, gospodična Reidova... je Alf neodločeno ponovil in vstal. — Pri tej zadevi bo treba zelo paziti. To, kar sem vam prej povedal, ni nič drugega, kot navadna domneva.
Ce sem se zmotil, ni nikake škode, če pa sem zadel pravo, potem ni moči ničesar več storiti ne za Reidovo ne za vas, ker sta minili že dve uri. Sicer pa, kaj bi mogli storiti?
Medtem ko je tako govoril, je neprestano upiral pogled v težke okenske zavese, ki jth je nočni vetrič večrat stresel in zamajal. Nenadoma je obmolknil, planil k oknu in zaskrbljeno oprezoval v noč skozi odprtino med obema zastoroma.
Pred hišo je v razdalji kakih deset korakov rastlo ogromno drevo in Duncanu se je dozdevalo, da vidi ozek pramen svetlobe, ki je udarjala skozi listje. Neka stvar se je pobliskavala v kratkih presledkih: trikrat, štirikrat in še večkrat. Videti Je bilo, da gre za električno svetilko, ki ji primanjkuje toka.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Boks
MUSINA KAZNOVAN...
Rim, 14. oktobra Bivšega evropskega boksarskega prvaka srednje kategorije Muslno Je Italijanska boksarska zveza kaznovala z globo 100.000 lir ln prepovedjo nastopanja za tri mesece zato, ker pri zadnjem tekmovanju za narodno prvenstvo proti Bertolu ni izrabil vseh možnosti: pri šestem krogu je predčasno odpovedal.
radio trst i
263,2 m - 1140 ko
Ponedeljek, 14, oktobra
18.45 glasbena fantazija; 19 Slovenščina za Slovenca; 19.15 literarna ura; 19.45 pevski koncert Dušana Pertota; 20 napoved časa - »l°v v^sti; 23,15 zadnje vesti v
slovenščini.
Torek, 15. oktobra
8 slov. vesti - koledar; 8.20 vaški kvintet; H.30 ritmična glasba; 11.45 predavanje:	Iz Združenih
držav; 12 glasba po željah; 12.30 predavanje: Biseri slov. književnosti; 12.45 napoved časa - slov. vesti.
Glavni urednik: PRIMOR B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
MALI OGLASI
Dr. Tulilo Barnaba
specialist za splošno kirurgijo, J« odprl ordinacijo v ulici Diaz št. 6 G O It I C A
Sprejema od 10.-12. ln od 16.-17. ur« Telefon: ordinacija 37; stanov. 875