the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of! america. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: 2« v«ro In narod — z« pravico in resnico — od boja «fo zmago! GEASILO SLOV KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. 8. E DRUŽBE SVs MOHORJA V CHICAG1 najstarejši m najbolj priljubljen slovenski list v združenih drŽavah ameriških, ŠTEV. (No.) 137. _CHICAGO, ILL., SOBOTA, 17. JULIJA — SATURDAY, JULY 17, 1926. LETNIK XXXV. LJUBLJANSKI KNEZOŠKOF DR. A. B. JEGLIČ SIJAJNO SPREJET NA ZAPADU. — V PETEK DNE 9. JULIJA JE BIL V DENVERJU IN V SOBOTO DNE 10. JULIJA GA JE SLOVESNO SPREJELA SLOV. NASELBINA V PUEBLO. Iz Zapada. (Izv.). — Tudi naš slovanski zapad ki se razprostira v podnožju ameriških alp "Rocky Mountains," je bil deležen obiska od našega velikega slovenskega škofa ljubljanskega Dr. A. B. Jegliča. V petek dne 9. julija je bil srečen dan za naš slovenski Denver. Že cel teden je bilo o-paziti neko posebno življenje in živahnost v naši naselbini presv. Rožnega venca, kjer vodi dušno pastirstvo naš naudu-šeni č. g. župnik Rev. J. Jud-nič. Vse je govorilo škof pridejo, kaj takega pa še nismo imeli in res kaj takega, tako veličastnega še nismo imeli. V Denverju so bili prevzvišeni knezoškof nadvse sijajno in prijazno sprejeti od katoliških društev in cele naselbine. V petek večer so imeli prevzvišeni škof v cerkvi sv. Rožnega ven-1 ca krasen nagovor in potem se je podelil sv. blagoslov z Naj-1 svetejšim. Prevz. škof so ostali v Denverju čež noč in v sobo- Zdaj jih je bila cela dolga vrsta. Ko so privozili y Pueblo, jih je pozdravila lepo okrašena slovenska naselbina. Zgle-dala je, kakor zala nevesta z vencem na glavi. Prevz. je bil zelo vzradoščen nad tako sijajnem sprejemu pri prihodu v naselbino. Zvečer pa je bil prirejen visokim gostom slavnostni banket v dvorani Kolumbovih Vitezov. Tam je bilo zopet, ka-kor doslej še ne v Pueblo. Po okrepčilu je nastopilo znamenito slov. pevsko društvo v A-meriki "Prešern" in je zapelo v pozdrav prevzvišenemu škofu več jako lepih pesmi. Sledili so govori in cela slavnost je končala z najboljšim rekordom, kakor še nobena doslej. V nedeljo dne 11. julija pa je bil zopet poseben dan za pueblsko naselbino. Vsa društva v naselbini so se zbrala pred 10. mašo pred dvorano sv. Jožefa. Od tu so šli po prevz. kneza in škofa, kateri je korakal v cerkev na sredi med društvi spremljan od častne stra- i cT1i.l>i uili c/o\' x ir»Ji lAsav v v tfetAt STRAŠNO NEURJE V JUGOSLAVIJI; 9 MRTVIH. Belgrad, Jugoslavija. — Med Pančevo in Zemunom je neurje povzročilo veliko škodo. Poljski pridelki so uničeni; veliko poslopij je poškodovanih. Ob življenje je prišlo devet oseb in veliko število je ranjenih. Sava je prestopila n.a večih krajih bregove, ljudstvo je strašno prizadeto. SLEPARIJE Z GLASOVNI: CAMI. Klerki na voliščih so kradli glasovnice. — Imena obdol-ženih predložena višjemu sodišču. — Petdeset klerkov prizadetih. Chicago, III. — Dolgo časa se je vleklo zasliševanje klerkov in sodnikov volišč, ker je oblast prišla na to, da se je pri zadnjih volitvah v Chicagi kradlo glasovnice. Dobili so doka- MISS M. D. McGUFFEY. IZGREDI V KALKUTI; ŠTIRI OSEBE MRTVE. Kalkuta, Britiška Indija. — Od tukaj poročajo o spopadih med Muhamedanci in Hindi. Štiri osebe so prišle ob življenje in 63 je ranjenih. Že delj časa vlada tukaj veliko sovraštvo med Hindi in Muhamedanci. Prišlo je že večkrat do krvavih spopadov, na obeh straneh so imeli veliko žrtev. V 28. DNEH OKROG SVETA. i Slika nam predstavlja do-brotnico slepih, Miss Margaret D. McGuffey, ki oskrbuje knjižnico v Washingtonu, kamor zahajajo oni reveži, ki ne ze, ki so pričali, da se je res to !oči.j° .noč! od ,dneva- V tej dogajalo; obdolženih je pet- kn'lin,c» 13<°°° deset klerkov in sodnikov za slepe. Pa tudi ameriški Rde- to jutro pa so odšli v Pueblo, vfciJ^er so prišli po prevzvi- (f \ senega z. številnimi automobili , _ . . ... Min posebne duputacije, katere' st°Pn^ Prev*' Je ™e] Pn ,10-je vodil preč. g. župnik slovJ slavnostne* pridigo, v ka-! cerkve Matere Božje v Pueblo,I teri * ™uduseno goVoril o Colo. Rev. Ciril Zupan. Bilo je1 kar ^ lepega videl med res nekaj veličastnega, ko jel Slove"cl v Ameriki. Posegel je prišla cela vrsta automobilov Pa tudl v, drup vprašanja m v Denversko naselbino po naYZ0«e k^ePko1 spodbujal, da prevz. škofa. Kakor je bil sija- "aj v tem duhu kot doslej in se jen sprejem v Denverju, tako1 ^ sledijo lepim zgledom svoje bilo tudi sijajno slovo ob! Jlh voditeljev duhovnikov. Nje- Odhodu naslednji dan. Zbrala1 ,besede 80 vsem segale se je vsa naselbina, da je zo- globoko v sroa. pet pri odhodu videla prevz. Popoldne pa se je yrsil pro. in mu zaklicala svoj prisrčni z v Bessemerju, kjer so zo- Bogom in mu izkazala hvalo Pet nastopali razni govorniki, ^ .j0Set rned njimi prevz. skof ljub- \epSae 'pestra automobilska' 1ia"ski- Nato 80 P°P°,dlie vrsta je potegnila iz naselbine', S08?*™ pl"evZ^ in vozila po idiličnem podnožju coloradskega gorovja. Prevz. škof in drugi romarji z njim so občudovali lepe krasne coloradske gore, ki ponosno zro na svoje podnožje. Zdelo se jim je, kakor, da ,bi jim naši coloradski velikani izročali pozdrave, da jih naj poneso in izroče vrlemu slovenskemu velikanu Triglavu in drugim gorskim velikanom, ki dičijo pre. lepo slovensko zemljo. Tako so čutili naši duhovi. Z prevz. sta potovala Rev. Markež ekonom v škofovih zavodih in Rev. J. J. Oman duhovni vodja KSKJ. spremljala jih pa je iz Denverja še ostala slovenska duhovščina na zapa-du. Romarji in spremljevalci so se ustavili v prijaznem Canon City v tamošnjem benediktinskem kolegiju in samostanu, ki je bil pred kratkem dograjen in povečan. Tu se je servi-ralo kosilo, nakar si je prevz. ogledal zavod in okolico, o kateri se je zelo pohvalno izjavil Vožnja se je nato nadaljevr. la. Kmalu nato je prišlo celo Dr. A. B. Jeglič morali oditi na vlak proti slovenski naselbini v Kansas City, kjer so se tudi ustavili. Krasni so bili dnevi na za-padu in Slovenci v Denverju in Pueblo jih nikdar ne pozabimo. Daleč smo od vzhoda zato nas malokdaj doleti sreča, da bi nas obiskali zlasti pa ne tako visoki in odlični gostje kot to pot. Hvala vsem za poset! Z Bogom bratje, nesite nazaj čez morje, kjer je še veliko naših dragih naše iskrene pozdrave! Prosimo pa tudi bratje, molite za nas! DVE POULIČNI KARI KO-LIDIRALI; 12 MRTVIH. . Chicago, 111. — Na West Chicago in North Cicero avenues sta v četrtek skupaj trčila dva voza cestne železnice; dvanajst oseb je zadobilo po,-škodbe, nekatere težke. Ranjence so takoj prepeljali v bolnišnico. Po imenih sodeč ni med ponesrečenci nobenega izmed naših rojakov. Sylvester Mai ■ino, delavec, je prišel med ob.a voza pri trčenju, zadobil Vrsto automobilov, ki so obrni-j je tako težke poškodbe, da ni li in se pridružili 1:30 popoldan iz Park Row. Z avtomobilom sta dirjala do pristanišča, kjer sta se zadnjo minuta vkrcala na parnik Aquitania. 8500 milj sta prepotovala v aeroplanu, ostalo z najhitrejšimi vlaki in par-niki. Na Long Island sta bila sprejeta od velike množice, ki jima je navdušeno vzklikala ko sta se vrnila na Mitchel letalno postajališče. Drzna p'otnika sta rekla, da so ju Rusi zelo lepo sprejeli, pa tudi Japonci so jima šli na roko. PROFESOR, KI GOVORI 36 JEZIKOV, STAR ŠELE 38 LET. li prepuščeni na milost in nemilost elementom morja. 43 dni so jih valovi prekucvali sem in tja, dokler ni prišla rešitev. Hrane so imeli le za par dni; jedli so čevlje; grozno so trpeli žejo in glad. Nekateri so med tem časom umrli, nekateri na pol zblazneli. Znameniti pisatelj Mark Twain, je obiskal Clougha, in iz njegovih ust slišal zgodbo. Spisal je potem knjigo, ki je bila prevedena vj sta bila obdolžena, da sta preveč jezikov, biLa je ena izmed tepla do nezavesti Mrs. Marga-najznamenitejših knjig, ki jih! reto Petrovič, staro 64 let, ker kje ima v znesku šli so mrtvega. , — Seattle, Wash. — Pri tu. kajšnih gozdnih požarih sta prišli ob življenje dve ženski in dva otroka. Na nekem drugem mestu jugo-zapadno od Washingtona, je zadela ista u-soda Gusa Jonesa, gozdnega čuvaja. — Granite City, 111. — Policija je aretirala Antona B^iko-viča in Martina Milošoviča, ki je spisal Twain. ni hotela povedati, hranjene prihranke Rim, Italija. — Vlak je vj $9000. Florenci težko poškodoval ne-; — Tulsa, Okla. —- Tukaj je kega dečka, italijanski kralj, umrl neki George Taylor, ki je se je baš v tistem času nahajal pred 22. leti umoril družino s svojim avtomobilom v bliži-' Mussouria in se je ves ta čas ni, kralj je takoj ukazal prine- znal spretno skrivati, da ga ni-sti dečka v njegov avto in dir-] so zasačile oblasti; sedaj je re-jal z njim proti bolnišnici, dc- šen in se mu ne bo več treba ček je pa med potjo izdihnil. | bati posvetnih oblasti. Poznanj, Poljsko. — Tasilo Schultheiss, profesor na tu-kajšni univerzi se smatra danes kot največji jezikoslovec v Evropi. Govori 36 jezikov in 240 dialektov. Le.malo 'je ljudi, ki tega človeka pozna, kajti nikamor se ne pokaže. Dasi mu je šele 38 let, vendar so njegovi lasje že tako osiveli, kakor kakšnega starčka. -o- KRALJ BORIS IŠČE NEVESTO. Sofija, Bolgarija. — Kralj Boris je odšel iz Bolgarije, a kakor pravi poročilo, ne radi tega, da bi se bal revolucije, temveč, da si poišče nevesto, ki bo bodoča bolgarska kraljica. štiri princezinje so, katerih vsaka bi bila pri volji postati soproga 32 letnemu kralju.'Prva, o kateri se govori, da je zrela za možitev,' je švedska princezinja Marta, ali pa njena sestra Astrid. Tretja je italijanska princezinja Giovanna. in četrta,tudi švedska princezinja Ingrid. Fašistovsko slavi je v Sežani. Dne 20. m. m. se je vršila v Sežani velika fašistovska slavnost. Blagoslovili so prapore fašistovske sekcije v Sežani ženskega fašistovskega oddelka istotam, sindikata obrtnikov in trgovcev sežanskega okrožja in sindikata kamnosekov iz Velikega Repnja. Slavnosti je prisostvoval sam tržaški pre-fekt, tržaški župan, zastopniki pokrajinske uprave, postonjski podprefekt in druge osebnosti. Poročnik sežanske milice Gra-zioli je bil v svojem govoru oster in je po zgledu Mussoli-jiija žugal vsem onim,, ki bi napadali ali zasramovali fašistovske prapore, s svincem. Ob tej priliki seveda ni štedil tudi z ordinernimi izrazi, ki so veljali prisotnim in še bolj odsotnim zavednim Slovencem. Sežansko mladino so šiloma oblekli v u-niformo, šolarčke v Črno srajco, ■balile in deklice v bele bluzice s fašistovskim znakom. Ker so se po večini uprli in je prišlo tudi do neljubih prizorov, ker so učitelji naravnost preplašili učence za slučaj, da ne prinesejo zahtevanega denarja, so fašistovski oblastniki sprevideli svojo zmoto in so vrnili denar celo onim, ki so ga bili že plačali. Miličarji iz Sežane in iz bližnjih krajev so bili poraz-vrščeni med radovedneže, tako da je izgledalo, kakor da je odziv na razne vsklike splošen. Ko se je pripravljal sprevod, so potisnili vse prisotne proti malemu trgu, odkoder se je imel pomikati sprevod. Kdor je mogel, se je pravočasno umaknil. Kdor pa je moral korakati v vrsti, si je z roko potiskal klobuk na čelo, da ga ljudje ne bi videli, drugo pa so napol skrčeno iztegovali proti prefektu. Tekom dneva je prišlo tudi do incidenta v bližnji vasi Štorje, kjer se je imel vršiti občni zbor tamošnjega izobraževalnega društva. Napad je vodil znani odpadnik Josip Gerbec. -o- državni pravdnik Tripani. Treba bo tedaj stopiti še enkrat pred strogi sodni dvor, in sicer takrat v Trstu, ter se zagovarjati radi članka, ki ima za seboj zelo razgibano preteklost. Bil je najprvo zaplenjen, potem tožen, nato oproščen, zopet pri-občen z dovoljenjem g. pod-prefekta in končno potom vto-ka zopet postavljen pod obtožbo. Kar dva težka pregreška sta, katera vsebuje po mnenju državnega pravdnika preganjani članek. -o- V Piran se je vrnil iz ruskega ujetništva Ivan Vižintin. Ujet je bil leta 1916. in živel po raznih krajih. Šele letos je mogel priti v stik z italijanskim konzulom v Moskvi, ki mu je izposloval vrnitev. -o- Samomor. V mestni ubožnici v Gorici se je zastrupil 631etni Ivan Črne. Bolan je bil na živcih. -o- Ig Dva napadalca prijeta. V Trstu je bil napaden in o-ropan 391etni Fran Furl an iz Rihemberka. Napadla .sta ga dva človeka in mu vzela 450 lir. Policija je sedaj aretirala 241etnega Henrika Špehonjo in 301etnega O. Rossija, ki sta o-sumljena napada na Furlana. Aretirali so tudi neko žensko, ki je bila v zvezi ž njima. -o- 501etnico salezijanskih misijo-nov so praznovali v Trstu z veliko slovesnostjo. Poseben odbor, kateremu stojita na šelu škof Fogar in prefekt Gasti, je povabil za to priliko v Trst bivšega škofa Bartolomazzija, ki je imel slavnostno pridigo v cerkvi sv. Antona Novega. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" Smrtna kosa. Umrl je v Štomažu na Vipavskem Aleksander Berbuč, davčni upravitelj v pokoju, oče g. vikarja v Štomažu, v 75. letu. Bil je človek mirnega in blagega značaja. Naj počiva v miru! Zopet pred sodnike. . "Goriška Straža" poroča med drugim sledeče: Zadnjič smo poročali z zadovoljstvom v srcu, da je bila naša "Goriška Straža," odnosno njen odgovorni urednik, pred goriškim sodiščem oproščen. Danes moramo javiti, da je v to kupo radosti le prehitro kanila grenka kaplja pelina. Komaj ste vi prijatelji po deželi dobili v roke naš list, je imel že tudi naš urednik Kemperle v rokah pri-ziv, katerega je vložil proti njegovi oprostitvi tukajšnji prvi DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. VaSa denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitki izplačana, ako te poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din___9 9.43 1,000 ' 2,500 ' 5,000 1 10.000 < 100 lir 200 " 500 " 1,000 •« 18.60 -9 46.25 -9 92.00 -9183.00 -9 4.40 -9 MS -920.25 -939.25 t Pri večjih svotah poseben popart. 1 Poštnina j« v teh cenah 2« vračat nana. i Zaradi ne stalnosti četi Jt nemogoči vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, k« denar sprejmemo. Nakazila >t Izvršujejo po pošti kil pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma in pošiljke naslovite ni: ZAKRAJSEK & CESARK 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. H, T. "GOSPOD LISEC" JE IME ZANIMIVI SLOVENSKI POVESTI, KI JO PRIČNE PRIOBČEVATI NAS LIST V PAR DNEH. — OPOZORITE NA TO NAD VSE ZANIMIVO POVEST SVOJE PRIJATELJE IN ZNANCE, DA SE NA LIST NAROČE PRAVOČASNO IN TAKO ČITAJO POVEST OD ZAČETKA. Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. < Ustanovljen leta 2891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0098. Naročnina: Za celo leto ......................................$5.00 Za pol leta ...................................... 2.S0 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ................................... 6.00 Za pol leta .......................................... 3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098. Subscriptions: 'or one year ...................................-.$5.00 For half a year__________________________________ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ................................... 6.00 For half a year ...........................3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.___ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Potrebni koraki za naturalizacijo. Federalni naturalizacijski urad je priobčil sledeči kratki, ali jako jasni izvleček naturalizacijskih predpisov, vsebujoči najnovejše določbe: Prvi korak. Izjava o nameri (prvi papir). Da se vloži "izjava o nameri" (Declaration of Intention) ali, kakor se že pravi, da se vzame prvi papir, zahtevajo se sledeči predpogoji: inozemec mora biti belega ali afrikanskega plemena; star mora biti najmanj 18 let; živeti mora v delokrogu sodišča, kjer se mu izda prvi papir. Postopanje: Inozemec naj si najprej preskrbi in izpolni tiskovino, Form 2213. Ako je prišel v Združene države pred dnem 3. junija 1921, naj se s to izpolnjeno tiskovino poda na sodni urad (Clerk of the Court), ki mu izda prvi papir. Ako je prišel dne 3. junija 1921 ali kedaj po tem dnevu, naj pošlje izpolnjeni forrnular 2213 najbližjemu zastopniku naturaliza-cijskega urada; njih naslov je spodaj naveden. Prič ni treba. Pristojbina znaša $1, ki naj se plača le sodnemu klerku. Ako inozemec ne zna pisati, naj se podkriža. Prvi papir velja za sedem let od dneva, ko je bil izdan. Drugi korak. Vložitev prošnje za naturalizacijo (drugi papir). Da sme vložiti prošnjo za naturalizacijo, mora inozemec odgovarjati sledečim predpisom: Mora biti belega ali afrikanskega plemena; jjtar mora biti najmanj 21 let; njegov "prvi papir" mora biti najmanj 2 leti in največ 7 let star; živeti mora v okraju sodišča, kjer vloži prošnjo; mora biti neprenehoma nastanjen v Združenih državah najmanj pet let in v isti državi najmanj eno leto, od dneva vložitve prošnje nazaj ra-čunaje; imeti mora dve priči, državljana Združenih držav, ki naj prisežeta, da osebno znata .o neprestanem bivanju kandidata vsaj za dobo, kar isti živi v dotični državi, in da je isti dobrega moralnega značaja. Ako kandidat ni živel v tej sami ui'z,avi vso preunouno peuuuio uouo, on mora uoKazati svoje bivanje v drugih državah potom teh samih ali potom drugih prič, ki naj osebno prideta na sodišče, ali potom pismenih zapriseženih izjav (affidavits). Ako treba teh pismenih izjav, se lahko dobi predpisana tiskovina od zastopnika naturaliza-cijskega urada (Naturalization Examiner), predno se vloži prošnja. Prosilec mora lastnoročno podpisati prošnjo. Zahteva se, da zna govoriti angleški, razun, ako to ne more radi telesne hibe ali ako ima homestead na javnem zemljišču. Pristojbina za prošnjo znaša $4, ki naj se plača sodnemu klerku. Postopanje: Najprej preskrbi si tiskovino Form 2214, bodisi od sodnega klerka ali od naturalizacijskega urada ali pa od kakega ljudskošolskega učitelja, in izpolni jo skrbno. Za ta 1'ormular ni nikake pristojbine in naturalizacijski urad ali ljudskošolski učitelj rad pomaga izpolniti ga. Ko je formular izpolnjen, naj ga kandidat pošlje po pošti ali prinese osebno, skupaj s prvim papirjem, na urad Naturalization Examinerja (zastopnika naturalizacijskega urada), katerega adresa je navedena v formularju. Naturalizacijski urad bo opravil potrebne podrobnosti in obvestil, kandidata, kdaj in kje naj se zglasi s pričama v svrho vložitve prošnje za naturalizacijo. Tretji ali končni korak. Sodno zaslišanje. Predno prosilec sme priti pred sodnika v svrho končne rešitve njegxwe prošnje za naturalizacijo, treba, da mine vsaj 90 dni po vložitvi prošnje, tekom katerega časa objava o tej prošnji ostane nabita na javni deski v uradu sodnega klerka. Sodišče določi dan, kdaj naj se prosilec zglasi na sodišče v svrho končnega zaslišanja (final hearing), in obvesti prosilca o tem. Priče morajo tudi biti prisotne ob zaslišanju. Ako sodnik najde, da je prosilec vpravičen do naturalizacije, mora ta zapriseči zvestobo Združenim državam in dobi svoje državljansko spričevalo (Certificate of Naturalization) ali "drugi papir." Tiskovine (form/s) in nadaljne informacije dobite, ako pišete (oziroma greste osebno) na naturalizacijski urad v Wash-ingtonu (Commissioner of Naturalization), njegove zastopnike (Naturalization Examiners) v spodaj navedenih mestih, klerke naturalizacijskih sodišč, šolske oblasti in na razne organizacije. V zadnjem času so nekoliko preuredili naturalizacijska okrožja širom Združenih držav. Podružnice naturalizacijskega urada se nahajajo v spodaj navedenih mestih. Njih upravitelj nosi naslov "Head Naturalization Examiner" oziroma "District Director of Naturalization." Obrnite se na onega, katerega sedež je najbližji kraju, kjer vi stanujete. Sedež naturalizacijskih izpraševateljev se nahaja v sledečih mestih: Washington (Department of Labor Building), Duluth (Custom House), New York City (154 Nassau Street, Tribune Building), St. Louis (Custom House) in v Post Office Building sledečih mest: Birmingham, Ala., Boston, Buffalo, Chicago, Cincinnati, Cleveland, Denver, Detroit, Fort Worth, Texas, Kansas City, Mo., Los Angeles, Newark, New Haven, New Orleans, Omaha, Philadelphia, Pittsburgh, Portland, Ore., St. Paul, Salt Lake City, San Francisco, Seattle in Utica, N. Y. DESETLETNICA SLOV. ŽUPNIJE V NEW YORKU. «> New York, N. Y. Gospod urednik:— Ko boste ta dopis v roke dobili, boste najbrž mislili sami pri sebi: Iz New Yorka je pa komaj vsakih 10 let kako poročilo. Navsezadnje se ne boste zmotili ravno veliko, če to mislite. Nismo namreč za pisanje kaj prida vneti. A tako približno vsakih 10 let se pa tudi pri nas zgodi kaj takega, da radi vidimo in slišimo, da tudi drugi vedo. — Ravno 4. julija se nam je nekaj posebnega zgodilo. Imeli smo namreč slavnost lOletnice naše župnije. Ne recite: saj sem vedel, vsakih 10 let se neV-yorčani oglasijo, ker drugače se bomo v prihodnje šele za srebrni jubilej naše župnije. Ravno zato, ker smo tako redki, po pravici pričakujemo, da bomo tem bolj dobrodošli in nam boste malo več prostora odmerili. Da. lOletnico naše fare smo obhajali. Nismo veliko bobnali, potrkavati itak ne moremo, pa smo bili le vsi ene misli, da je bilo prav prijetno, tako, kakor komaj vsakih 10 let. Morda ravno zato, ker je bil izključno naš domač družinski praznik. Najprej smo Bogu daW, kar je božjega. Mi, kar nas je še živih, zgodovino naše tako drage \nam farne cerkve le predobro ' vemo, kako resnične so besede sv. pisma: Ako Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo tisti, ki jo zidajo. Brez božjega blagoslova bi niti tega ne imeli, kar imamo. Zato smo se s tridnevno pobožnostjo pripravljali na slovesnost. Preč. g. p. provincijal Rega-lat Cebulj nam je v svojih lepih in temeljitih govorih dvignil srca in oči k Bogu, da smo v nedeljo po slovesni, levitirani sv. maši res polni hvaležnosti zapeli: Te Deum. Domači gosp. župnik Rev. Kerubin Begelj je za opoldan povabil na kosilo še živeče pijonirje in sedanje stebre župnije, pri katerem se je marsikatera rekla, kako je bilo, kako je in kako naj bo tur di v zanaprej. Zvečer pa je vsa župnija skupaj bila v cerkveni dvorani, da se pozabava kakor pač v New Yorku znamo. Sodelovala so z vnemo vsa naša slavna društva: Slovenska godba; pevsko društvo Domovina je zapela venček narodnih pesmi in tamburaško društvo "Slovenka" s par jako primernimi komadi. Zatem se je g. župnik hvaležno spomnil onih, ki so utrjevali pot do osme ceste, namreč Very Rev. Kazimir Zakrajška in druge slovenske duhovnike, ki so pastirovali 'med Slovenci v New Yorku. Ko pa je omenil moža, ki je položil temelj sedanji župniji, Rev. Benigna Snoja, je vsa dvorana vstala in klicala: Živio! Zal, da ga nismo imeli v svoji sredi tisti dan. Nadomestova-la ga je njegova v cerkveni dvorani viseča podoba, ki smo jo za ta večer obesili na častno mesto. Ko je domači g. župnik prišel do njegovega imena, kot ustanovitelja fare, je zagorel okrog podobe venec električnih luči in v tistem trenutku je kakor iz enega grla zaorilo: Zivio naš oče, P. Benigen! Prebralo se je tudi njegovo pozdravno pismo iz Lemonta. Ploskajoče roke so dale kolikor toliko duška hvaležnosti. Drugi govornik je bil Mr. Math Cagran, pijonir župnije in njena živa zgodovina. Začel je z lepo mislijo: Amerika obhaja danes 1501etnico svoje neodvisnosti, newyorški Slovenci pa svojo desetletnico. Nato je kratko povzel zgodovino župnije, ki jo je vso sam preživel. Ko je omenil, da je bilo v začetku njene samostojnosti 56 tisoč dolarjev dolga, ki se je v teh desetih letih stajal na $13,000, je zopet zaoril trikratni: Živio P. Benigen! Zadnji govornik je bil Rev. Hugo Bren, O.F.M., ki je na podlagi farnih zapisnikov podal kratek zgodovinski razvoj župnije. Začel je z mislijo, da sta si slovenski delavec, ko pride v Ameriko, in slovenska naselbina precej podobna. Oba najprej "bordata." A dokler "bordata," se jima Amerika ne zdi druga domovina. Delavec se čuti tukaj doma šele, ko si je pristradal in priboril svoj dom. Naselbina pa se čuti tu doma šele, ko si je postavila svojo cerkev, ustanovila svojo župnijo. Za obojni dom se je treba trdo boriti, veliko žrtvovati in marsikatero razočaranje doživeti. Zato je pa potem veselje tem večje. Potem nam je govornik podrobno predočil vse važnejše dogodke do ustanovitve in po ustanovitvi župnije, se je spomnil posameznih boriteljev zanjo, zlasti pa P. Benigna, njenega prvoboritelja in očeta, kateremu se je župnija takoj brzojavno zahvalila za vse, kar je storil zanjo. Za govori se je razvila živahna prosta zabava. Ko so se gostje razhajali, so bili vsi ene misli: Škoda, da je desetletnica samo na deset let. -o-' ' VABILO NA PIKNIK. Waukegan, 111. Društvo Vitezi sv. Jurija pri-jredi v nedeljo, 18. julija na Wire Mill Ground svoj letni piknik, na katerega se vabi vsa društva in vse občinstvo iz Waukegana in North Chicago, da nas posetijo v obilnem številu na ta dan. Nobenemu ne bo žal, kajti kadar armada generala Matevža kaj priredi, je vselej kaj dobrega. Skrbelo se bo, da ne bo nobeden lačen ali žejen. — Ker bo naše društvo obhajalo to jesen 201etnico svojega obstanka, zato vabimo vse, katere veseli uniformirano društvo, da se nam pridružijo, da nas bo več. Torej vabimo še enkrat vse na piknik pod košato drevje pri michiganskem jezeru, kjer bo igrala naša domača godba pod vodstvom J. H. Za vse potrebno bo skrbel odbor. S pozdravom L. Z., tajnik. -o- GLAS SLOV. FARMARJEV. Willard, Wis. Posebnih novic nimamo za poročati. Vreme se vedno drži letos nekam bolj kislo. Letos je posetilo našo far marsko naselbino zopet več slovenskih letoviščarjev iz raznih mest. Prišli so Mrs. A. Mr-lak iz Illinoisa, ki je sestra Mrs. Artač. Prišla je tudi Mrs. Rose Lucas s svojim soprogom iz Chicage k svojim starišem. V nedeljo, dne 11. julija, je priredilo žensko društvo Marija Pomagaj svoj piknik pri Ra-kovcu. Udeležba je billa -še po-voljna, za kar gre zahvala vsem, ki so se udeležili. M. Gosar. GLAS LETOVIŠCARJA. Mt. Clemens, Mich. Dragi g. urednik: — Da se nahajam tukaj, je precej vzrok Vaša Chicaga. En teden sem se prej mudil v Chicago in zdaj moram že kar cela dva tedna zmivati raz sebe prah, ki sem si ga tam nabral. Poleg tega mi pa chicaški ropot in tiste Vaše dvonadstropne železnice še sedaj hrume po ušesih. Da pa se ni samo meni tako godilo, mi priča to, ker se nahaja tukaj še več chicaških bratcev, in sicer z zapadne strani. Vsi so si prišli semkaj glave hladit in prah zmivat. Da Vas pa ne bom preveč razžalil, Vam moram povedati, da so tukaj tudi se od drugod, kakor iz Clevelanda, Pittsbur-gha in New Yorka, in še celo v kako velikem številu! Zdi se mi, kakor da je tukaj pribežališče vseh zmučenih, pohabljenih, kruljevih, starih in mladih, z berglami in obvezami. Kmalu bi zgledalo, kakor lansko leto v Lurdu pred Marijino podobo. In vsi ti skušajo najti zdravja v vodi. Popolnoma slučajno sem zašel v ta Jeruzalem. To besedo rabim iz tega vzroka, ker se nahajam med samimi Židi, meni najbolj neljuba družba. S početka sem menil, da je to samo v enem hotelu, toda ko sem se iz tega izselil, sem se hote ali nehote moral vseliti v drugega, popolnoma enakega. Zanimivo je opazovati naše bradače, debeluhe in suhače, katerih so zastopane tukaj vse starosti, od otroške dobe do starčkov, ki že komaj sapo lovijo. Vse upa, da dobi v tisti banji, v tisti črni vodi, okrep-! čila in zdravila. In mislite, da ima ta voda kake posebnosti v sebi? Po mojem mnenju prav j nikakih drugih, kakor da je slana in skoraj črna, tako temna, da se človek skoraj boji stopiti v njo. | Za kopel, ki se navadno vrši po enkrat na dan, se plača en dolar, tistemu pa, ki Vas masira, to je gnavi in tlači, pa zopet posebej, kolikor Vas je pač volja, toda ne manj, nego 50 centov. In kako Vas ta rabelj meštra. Kamor zagrabi, prav gotovo čutite. Sprva sem mislil, da mi hoče polomiti hrbet, vrat in noge, in da mi bo še tisto malo mesa, ki ga imam na sebi, odtrgal. Ko sem zagodrnjal, da to boli, se mi je zasmejal in dejal, da sem pač za to semkaj prišel. Ko Vas končno prav dobro pregnete, kakor mati kvas, si na to kaj radi poiščete miren počitek in dobro kosilo, in na ta način pride tista slana kopel do svojega kredita. Ni pa to brez pomena in koristi. Za re.vmatizem je to zelo dobro zdravilo, kakor tudi za vsako drugo bolezen v udih. K učinku pripomore tudi to, ker vas neprestano obliva z vročo vodo od vseh strani. Da pa je ta oskrba vredna svojega denarja, me je dobro prepričal dotični sam, ki me je pral. Rekel je: "Ako bi to ne bilo vredno dolarja, bi g^ ti židje gotovo ne plačali in bi ne romali v tako velikem številu semkaj." In je res čudno to zanimanje, ki ga kažejo Židje za to kopališče. V pretežni večini so tu ogerski in poljski Judje, in sicer so zastopani vsi stanovi in oba spola. Večinoma pridejo semkaj kar po cele družine. — Govorijo najraje nemško. Mesto samo na sebi je prav prikupljivo; vse v drevju, kakor sploh vsa mala ameriška mesta na deželi. Prebivalstvo je odvisno od dohodka teh kopališč. Hoteli imajo tudi vsak sam svoje kopališče in si sami dobivajo vodo s sesalkami iz zemlje. Ta voda pa je sicer slana, toda mrzla in se mora šele potem zmešati z gorko vodo. (Dalje na 3. strani.) J163DS Provincijalizem bo v Združenih državah kmalu izginil. Izolacija je, kar ustvarja pro-vincjjalizem, izolacija je pa danes že skoro popolnoma nepoznana stvar. Telefon je bil prvo sredstvo, ki je zvezal oddaljene kraje z velikimi metropolami. Automobil je prišel in ustanovil hitri prevoz iz kraja v kraj. Zdaj, ko imamo radio, se pa nam zdi, tudi ako smo v najbolj oddaljenih krajih, da se nahajamo sredi velikih mest, iz katerih prihaja k nam po radio godba, govori, petje, itd. Na najbolj samotnem kraju smo lahko, pa potom radio se nam zdi, da smo v velikomestni družbi. Izolacija in provincijalizem bosta kmalu nepoznana na svetu. * * * Zrakoplovstvo se čezdalje bolj razvija na svetu. Nemčija je danes vodilna država zrako-plovne tehnike. Več kot katera druga država ima Nemčija zrakoplovnih veščakov, ki so mojstri v grajenju zrakoplovov, kot v zrakoplovbi. Ostali svet ima navado, da vpije o vsaki mali iznajdbi. Nemci pa molče in delajo naprej. Te dni prišla je v svet vest, da v Nemčiji izdeljuje neki inženir zrakoplov, ki bo vozil do 400 milj na uro. Skoro neverjetno je, Nemci pa pravijo, da je mogoče. Ako se to posreči, bo prišel človek iz Nemčije v 10 urah v Ameriko; v dveh dnevih pa bi prišel okoli sveta. In to ne bo zadnja stopnja hitrosti; človek, pravijo, bo v bodočnosti vozil po zraku s tako brzino, da ga niti opaziti ne bo mogoče. Ako bo tako, kar je verjetno, tedaj bo svet premajhen za človeka. * * Satanova molitev.'1'* Hvaljen, hvaljen Bog moj Sa-baot, da ustvaril si žemljico, časih mi je v peklu le prevroče, pa za kratek čas jo mahnem na žemljico. Trikrat hvaljen Bog moj Sa-baot, da ustvaril si človeka, zmisel vsega mojega življenja. Kaj počel bi satan brez človeka? . Hvaljen tisočkrat Bog Sabaot, da si dal srednico mi — "Pro-sveto." Praznih rok bi vlačil se okoli, da pozabil si na to "presveto." Veš tako je: če "Prosvete" ne bi bil ustvaril: Peklo bi prišlo na k a nt in vse, kar si z rdečkarji peklu podaril. —Sršen. * * * Neki rojak me je te dni vprašal, zakaj so oblasti zaplenile knjigo P. Zgage. Na to mi ni mogoče odgovoriti, pač pa u-pam, da bo newyorški Zgaga, sam toliko kulanten, da pojasni javnosti, zakaj se je to zgodilo. si Si II m n: ii: b. m zi sp V: lic ot nj se st. m ye v ne oc gi bž al b( te vs jc z di rf iz ot }j li: k. Rev. John Miklavčič: SPOMINI Jeršič iz Rovt je umrl vse altarje in jih je. na novo prezlatil. Mimogrede-lahko to o-menim, da so v cerkvi trije altarji, kamniti iz črnega marmorja. Vsa ta popravila so precej stala, a ljudje so napravili sklad in ko je bilo delo končano, smo takoj vse plačali. Kaj ne, smo dobro gospodarili! Jftz sem sploh te misli, da je najbolj pametno, da kar kupiš, takoj plačaš. Hvala Bogu, ta filozofija se mi je dobro obnesla. Imel sem jaz sam nekaj dolga in tudi cerkev pri sv. Treh Kraljih, a smo kmalu vse poravnali. Kdor ima kak dolg, mora imeti vest ga tudi poravnati. Cerkev stoji na griču in ako greš iz žup-nišča v cerkev, moraš iti v breg. Okrog cerkve je pa zadosti ravnega prostora, da se lahko v hladno senco vsedeš ali vležeš. — Kakšno nedeljo v poletnem času je sedelo in ležalo na stotine turistov okrog cerkve. Zraven cerkve je pokopališče. Ni sicer veliko, a je čedno. Na drugo stran cerkve je vrt, kjer rase več kot 100 dreves različnega sadja, največ je češpelj. To sadje malokedaj dozori, ker prehitro nastopi zima. Župnišče je sezidal g. Jožef Gregorič. Je jako pripravno in bolj moderno. Okrog župnišča so pa farovske njive. Na njivah smo toliko pridelali, da smo imeli vedno 4 prešiče in eno kravo. Tik župnišča je globok vodnjak, ki daje dobro in mrzlo vodo. Prostor med cerkvijo, župniščem in mežnijo je tako velik, da smo parkrat imeli javen shod, katerega so se u-deležili od vseh strani. V mežniji je tudi velika soba, ki služi za šolo. Hiše po fari so raztresene, k večjem dobiš tri hiše skupaj. Do zadnjih hiš je dve uri hoda. Na Vrhu na hribu ni razen treh zgorej označenih po- slopij nič, pač pa so spodaj ob hribu tri velike kmetije. Polja so dobro obdelana in raste ječmen in ajda po njivah. Ako ni kake vremenske nezgode, je pšenica zelo bogata. Kmetje v fari pridelajo za lastno potreba in še precej lahko prodajo. Znamenito je to, da je v fari samo 12 velikih kmetij. Drugi farani imajo več ali manj zemlje in živine od 2 do 6 krav in nekoliko pre- šičev. Ljudje so prijazni in miroljubni, dobri za duhovnika in cerkev. V celi fari ne najdeš niti enega, ki bi ne hotel podpirati duhovnika. Jaz sem nastopil službo prvo nedeljo meseca oktobra. Prej ta večer sem molil v cerkvi, potem sem pa zaklenil cerkev in vzel ključ seboj. Drugi dan ob 3. zjutraj pa zaslišim govorjenje in ropotanje zunaj. Nisem si vedel razlagati, kaj neki je. Fantje bi bili radi šli v zvonik pritrkovati, a niso imeli ključa. Zato so pa pristavili lestvo do okna v prvem nadstropju" in so trkali na okno in klicali. K božji službi se je napolnila cerkev drugi dan. Prišli so ljudje tudi iz drugih far. Jaz sem jim govoril v cerkvi, kako morajo Marijo častiti in radi moliti rožnive-nec. Popoldne so bile ob 3. pete litanije Matere Božje in tudi k tej pobožnosti je veliko ljudi prišlo'. Omenil sem prej pete litanije; V starem kraju je navada, da so o poletnem času večkrat pete litanije Matere Božje. Tu v Ameriki pa ni te navade, litanije vseh. Svetnikov pojo le ob koncu štirideseturne pobožnosti. Malo izjeme dela župnija sv. Štefana, kjer so parkrat na leto pete litanije: na božič, velikonoč, prvega in zadnjega maja. Ko sem bil jaz v Leadville, sem imel v poletnih mesecih vsako nedeljo zvečer pete litanije Matere Božje in je prišlo precej ljudi v cerkev. \ Prve dni nato sem imel mnogo opraviti, da sem uredil vse v župnišču. Potem sem pa začel študirati ljudi. Ob nedeljah, ko so prihajali k maši ob 10. sem navadno pri oknu sedel in ljudi opazoval. Med tednom sem pa zašel v eno ali drugo hišo in tako sem značaj tega hribovskega ljudstva spoznal. A opraviti sem imel precej, da sem ljudi spoznal, ker so hiše tako oddaljene od cerkve. Da bom bolj hiter, vam iz svoje službe pri sv. Treh Kraljih le bolj važne dogodke navedem. V 16. letih je bil dvakrat misijon, katerega so imeli jezuitje iz Ljubljane. Prvi misijon je imel veliko vspeha, ker poprej še nikdar ni bilo misijona. Dvakrat je bila sv. birma. Za to slovesnost so fantje postavili pred cerkvijo in ob cestah po fari visoke mlaje in Jeršič v Rovtah nam je pa napravil napise. KUHINJA. Ženski svet. MODA. PSIHOLOGIJA MODE. Moda je naraven pojav in je skoro vedno v harmoniji s splošnimi ziologičnimi zakoni. Imamo pa še drugo, osebno modo ki popolnoma odgovarja moralnemu značaju poedinca in pisavi. Moda posamezne dobe kaže odmerjen kroj in odmerjene črte, a poleg tega opazimo, da si vsaka oseba prisvoji splošno modo po svojem okusu. Vsak človek si izbere med različnimi skupinami ene črte ono obleko, ki najbolj odgovarja njegovemu okusu. Okus osebe se pa največkrat izraža z neko stalno linijo, katero kljub vsemu spreminjanju mode vendar vedno upošteva. Gotovo da vsakdo izmed nas v barvo in v kroj svoje obleke nekatere značilnosti, ki ga že od daleč ločijo od tisočero drugih oblek iz istega blaga in iste barve. Nekateri radi nosijo široko ali obilno obleko; drugi zopet bolj ozko in obtisnjeno; nekateri pa prav pretirano sledijo vsem novim slikam, pozabljajoč svoj "jaz" se poistosvetijo z abstraktnim tipom, kojega vidijo v modnem listu. Gotovo pa je, da čim bolj se razlikuje osebnost in čim bolj izrazit je značaj, tem bolj se obleka dotičnega človeka oddaljuje od prave slike v modnem listu in si prisvaja svojo osebno karakteristiko. Prav tako je tudi s pisavo. — Lažje jo izpreminja tisti, ki ni- ki jo nosi. V isti dobi prav lahko ločimo dve osebi različnega socialnega stanja, tudi ako sta si podobno oblečeni. Ne samo noša, ampak tudi druge podrobnosti, n. pr. okus kroja in predvsem nakiti dokazujejo večjo ali manjšo rafi-niranost osebe. Mnogo ljudi prav lahko imenujemo sužnje modnih listov. Zeljna juha. — Deni v kožico žlico masti in žlico drobno sesekane slanine, precvri v njej žlico drobno zrezane čebule, prideni glavo na tanke rezance zrezanega ter poparjenega zelja, malo paprike, 1 funt olup-ljenega in na kocke zrezanega krompirja. Ko se dobro pre-praži, zalij s tremi kvorti vode in osoli. Kot priboljšek lahko prideneš 3 unče na drobne kocke zrezane svinjine; ko je vse dovolj mehko, daj z opečenim kruhom na mizo. Spinačna juha. — Deni v kožico žlico masti, zarumeni v njej žlico drobno zrezane če- Ti dokazujejo sami na sebi, da nimajo svojega lastnega okusa ,bu!e' Prideni še žlico Pesnega in torej tudi ne svoje osebnosti. 'masla> mal° drobno zrezanega So pa še drugi, ki si dajo pravo svojo osebnost s tem, da zanemarjajo modo. Te tipe lahko postavimo med intelektualce; ker (nočem s tem užaliti častilcev te nove in stare boginje!) čim obsežnejšo kulturo ima človek, tem bolj zanemarja podrobnosti mode. Višji človek ima v sebi nekaj, kar se upira tudi modi; on ne utegne paziti na vse te podrobnosti, frivolni moški ali ženska pa nimata razen mode drugega predmeta, kateremu bi posvečala svoj čas. . Igralci, filozofi, uVnetniki imajo svoje noše; nečimerneži ali oni, ki se delajo in kažejo kot premišljevalci, jih pa posnemajo. Noša prvih je naravna, diktirana po osebnem okusu ali nekem čutu prirodnosti in neodvisnosti, pri drugih pa je ta noša enostavno prepisovanje, posnemanje, ki jih zato le smeši. Prazna glava ni samo tisti, ki se perfektno oblači po modi, ampak tudi tisti, ki u-stvarja ali narekuje modo. — Prav tako kot snob ali kot ona ma globoko izraženega značaj slavna in prazna Brummeljeva 3a, kot pa oni, ki ga ima. Takozvani "snob" ali modeli elegance, ki sploh nimajo svo-pega iJsSjfega oKusa v ouiaCe-ftju, tudi nimajo svoje pisave in )e posebnih značilnosti v temperamentu. Učiteljeva moda jih lahko fizično in moralno oblikuje tako kakor mehko ilovico. To, kar se imenuje dober o-kus, kar v eni in isti doui v istih kostimih tako dobro loči fino osebo od navadne, to je izi*az osebnega značaja, ki se upira tudi vsesplošni modi. V tem je prava osebna moda. V modi pa večkrat opazimo takoimenovane degeneracije. Norci in idijoti imajo vsi svoje prav karakteristične noše: možje s smešnimi nakiti, s pre-skrbno ali zanemarjeno frizuro, z neočiščeno brado; ženske z barvanim obrazom, barvani-mi lasmi, tako da že od daleč vzbujajo občo pozornost; ti tipi predstavljajo pravo deformacijo splošnega principa. Moda je tudi zelo natančen izraz kulturne višine. "Obleka ne naredi meniha," ampak odkriva okus in olikanost onega, figura, toliko opisana v angle ški literaturi. Kulturno višji človek nehote tsticTtu X->o tem, da »t: i cii'ilkuju od drugih. -o- POLEG TVOJEGA NAŠLO VA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. peteršilja in 4 žlice moke; ko ta nekoliko zarumeni, prideni 8 unč kuhane ter fino sesekane špinače in eno osminko kvorta sveže smetane; nadalje prilij polagoma pol kvorta mleka in 2 kvorta vrele slane vode in malo popra; ko dobro prevre, je juha gotova. Vlij jo v juhni lonec, v katerem si že prej zmešala 2 rumenjaka ali 1 jajce, prideni še opečenega kruha in daj na mizo. Karfijolna juha. — 1 veliko ali 2 majhni karfijoli razreži na drobne koščke ter mehko skuhaj v dva in pol kvorta slane vode. Deni v kozo 2 žlici presnega masla; ko se speni, prideni malo drobno zrezanega zelenega peteršilja in 3 žlice moke. Ko malo zarumeni, zalivaj s karfijolno juho ter mešaj, da bo gladko, potem zlij h kuhani karfijoli. V juho daš lahko na kocke zrezane in v presnem maslu pražene žemlje ali pa vkuhaj en četrt kvorta riža. • Špargelnova juha.— Ravnaj, kakor pri karfijoli, samo da vzameš namesto karfijole špar-glje. Zreži jih na kocke, kar je trdega skuhaj posebej, pretlači skozi sito ter prideni juhi. RAZNI NASVETI. Med — zdravilo. — Večkrat se zgodi, da se napravi oteklina na vratu, na roki ali nogi, ki se potem prične gnojiti. Za take slučaje se moramo spomniti na staro izvrstno domače sredstvo. Nekoliko ržene moke zmešamo z medom v gosto, kašnato testo, namažemo tanko plast na platneno krpo in položimo ta obliž na bolečino. Obliž pospešuje zbiranje gnoja, bolečina se prav kmalu predre in gnoj izteče. Ker se obliž trdo drži, je prav primerno, če mu v sredi, preden ga položimo na bolečino, izrežemo malo luknjico, skozi katero lahko gnoj odteka in ni treba z odstranjevanjem obliža vsakikrat delati novih bolečin. Mast ali slanina (špeh), ki je zaradi starosti dobila neprijeten duh ali okus, se da popraviti, ako prideneš, ko jo pričneš cvreti, nekaj koščkov dišeče korenine (ingver), ali par zrnc popra, zrezan lavorov list, ali nekaj rezane čebule. Tudi slab okus olja (ako zabeliš z njim) odpraviš na isti način. ŽENITNA PONUDBA. Vdovec, 52 let, s 161etnim dečkom in prihranki, se želi spoznati s katoliško Slovenko od 35 do 60 let, če mogoče malo otrok ali nobenega. Katero veseli ta stan, naj takoj naznani svoj naslov, da se zamoremo najti in sicer na upravništvo Amer. Slovenca, 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111 LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljana na dom. Prevažam pohištvo ob času selitev in vse kar spada v to stroko« Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Plač« CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. MUREN BROS. Painting & Decorating Contractor 202 Stone St., Joliet, 111. Vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno po nizkih cenah. Rojakom se najtopleje priporoča. s do s Phone 3069-M. KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE \ ranilo F WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste CHICAGO, ILL. Slovencem in Hrvatom v Chicagi in okolici naznanjam, da imam ravno sedaj na izbiro večje število krasnih ,velikih in malih hiš z vsemi udobnostmi. Vse je takoj na razpolago. Hiše imam na prodaj v naselbini blizu šole in cerkve, kakor tudi v okolici Chicage. Hiše so v dobrem stanju, na krasnih in zračnih prostorih. Zidane in lesene, tako, da mi je sedaj mogoče v vsakem oziru zadovoljiti vsacega kupca. Cene hišam so primerne za vsakoga. Od $3000.00 do $75,000.00 Pridite si ogledat. Zagotavljam Vam, da bote v tem oziru pri meni pošteno in zadovoljno postreženi. V Vašo korist je torej, da se zglasite pri: v Martin Laurich -:- REAL ESTATE OFFICE 1900 W. 22nd PLACE CHICAGO, ILL. Telephone: Canal 5777 IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje 2. strani.) Glede hrane je tu izborno preskrbljeno. Na vsakem hotelu vidite zunaj napis, seveda tudi v judovskem jeziku, da se dobi vsak dan sveža mesna hrana, kar.je tudi res. V hotelu, kjer stanujem jaz, dobimo vsak dan "spring čiken," ocvrte ali pa kuhane. In sicer ne samo majhen košček, ampak tako porcijo, da je je za osebo popolnoma dovolj. In vse to s stanovanjem vred me stane tedensko $25, kar za tukaj ni veliko. Seveda so drugod tudi še drugačne cene; n. pr. v hotelu, kjer sem stanoval preje, sem plačal samo za sobo po $5 na dan. Tako naj si torej vsak sam pomaga in se čuva, kakor se more. Ako bi kateri izmed rojakov si želel imeti res dobre počitnice, bi mu priporočal, naj pride semkaj. Nič zato, ker so sami židje tukaj; to je le dokaz, da je vredno denarja. Svetoval pa bi katoličanom tudi, naj se oglasijo, ako pridejo semkaj, pri katoliških organizacijah. Nahaja se tu urad Kolumbovih Vitezov, kakor tudi velika cerkev sv. Petra, koje stolp se vidi daleč naokoli. Ako postane človek slučajno malo otožen, se lahko pelje par ur po vodi, da se razvedri. Od tu do Detroita je 25 milj in stane vožnja 25 centov. Privoščil sem si ta "trip". Ko sem pa že bil tam, sem hotel pogledati malo "tamo preko," čez mejo v Kanado. Vzame Vas samo 2 minuti časa na Ferry Boat in 5 centov denarja, pa se nahajate izven oblasti strica Sama. Prijetno me je presenetilo, ko sem po dolgem času zopet videl javno nad vrati restavracije napis: "Prodajamo 44-odst. pivo." To priliko se pa mora pač kar najbolje izrabiti. Vstopim torej in vprašam, ali res prodajajo pivo, na kar sem dobil odgovor: "Dajemo ga z jedili." Naročim torej potrebno in prinese mi na velikem krožniku steklenico piva, kozarec in poleg še kozarec vode, vse skupaj za 20 centov. Tu sem šele opazil pravo razliko. Par dni poprej smo kakih 75 milj od tukaj na ameriških tleh se morali skrivati takore-koč v neki šendi, da smo ši lahko privoščili steklenico slabe pive in še to smo pili le s strahom, da nas kdo ne zaloti; plačati smo morali za njo 50 centov. Tukaj pa dva dni pozneje v Kanadi, prav tik Detroita, sem dobil v lepi restavraciji veliko bolje pivo za 20 centov. Vse to sem obiskal le iz radovednosti, da vidim, kako žive ljudje tukaj in tam. Zdaj Vas pa ne maram več dolgočasiti, le toliko Vam še povem, da bom okrog 18. julija že v Clevelandu. Ta čas pa, ki ga bom še tukaj preživel, bom porabil za to, da bom ležal v travi ob vodi, kjer so mi ure najslajše. Pozdrav vsem čitateljem. Anton Grdina. Širite in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca! MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE. 32 ČEV. LOTA na 5333 Wentworth, Finder, 6836 Michigan Ave. 798-tdot LEP PROSTOR Milwaukee Ave. in North West cesta na Foster Ave., pripravno za vse, tudi za avtomobilsko kupčijo. V vašem interesu, da si ogledate, velikost 78 čev. $300 za čev. W .P. Stanage, 5545 Milwaukee Ave. 783-p do p HIŠA 2 NADSTR. po 5 sob, furnace lit., garaža za 2 kari, $14,500; takoj $2500, rent $120.00 mesečno. 5638 N. Ashland Ave. Lastnik 4203 N. Ashland Ave., S. Julias. ' 818-p,s,t PRODA STANOVANJE 4 sobe, $150. Rent $27.50; tudi z otroci. — 1010 Montana St. 816-p,s,t HIŠA 5 SOB, garaža, lota 50x175. 9420 Charles St, Ph. Beverly 2740. 8I5-p do p The Will County National Bank \ OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. Prihranite nekaj svojega zaslužka vsak plačilni dan in u-ložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro vaši prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Naga banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., ZID. REZIDENCA 6 sob v River Forest, garaža 2 kari. 458 Thatcher Ave. H. Engelhardt. 8I4-p do p BUNGALOW 6 SOB, ccntr. kurjava, ' garaža za 2 kari, 1 bi. do N. Lawrence Ave. 4855 N .Kildarc Ave. 806-p,s,t BUNGALOW 5 SOB, lota 33 čev., garaža za 3. 6303 S. Western Ave. Ph. Hemlock 0530._808-p do p HIŠA LES., moderno, 2-4 sobe, nizka cena. 5017 Gunnison St. 811-p,s,t IZREDNO PO CENI. Zelo nizka cena "zid. hiša po 6 sob, na j 56th in May cesti, kopalna soba, plin, j elektrika;'cena $9000, takoj $2500, o- stalo na lahka odplačila. T. j. Reidy, 352 E. 47th St. Ph. Stewart 5579. _____821-s dos POSLOPJE 3 STAN. 2-6, blizu Humboldt Pk. ?64 2 H addon Ave. 822-s,t,sr 2-NAD STR. HIŠA, vse moderno, Ravenswood, Newman, 4720 N. Virginia Ave. 823-sdo s VEL. LOTA s sadnim drevjem, jagode in rože, proda kdor ponudi največ. Dobra transportacija. 1009 Wisconsin Ave. Oak Park, 111. 825-s 73 AKR: s hišo in hlevom, 2 konja, 3 krave, 3 teleta, 7 ovac, kokoši, far-marsko orodje in nekaj hišnih potrebščin. Zelo p'o ceni. Poj milje do jezera. Ernst Hayden, Jones, Mich. R. No. 2. 812-p,s,l BELLWOOD— POZOR "BARGAIN HUNTERS!" Takoj moram prodati 4-1-5 akr. ob St. Charles Rd., nasproti Niami Park Subdivision ,vse naokolu prodano, poceni, lahki pogoji. Cena $2900 za aker, kur je veliko ceneje, kakor je sedaj cena. Blizu C. & N. W. R. R. postaje. Pro-daste lahko pozneje za velik dobiček po $20.00 čev. A. L. Ayman, 139 N. Clark St. 813-p do p ugodna prilika. Wm. Redmond, predsednik Chas. Joseph Dunda, pomožni kasir JOLIET, ILL. G. Pierce, kasir DELO DOBIJO ženske na dom od 90c za ducat cel, Louis Martinčič. Društvo šteje 507 članov ir članic ter 282 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $14,495.00 bolniške pore. Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $4906.22. Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana-kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej/ $2.00 za vsakega novega kan-^ didata, ki ga pridobite v društvo. Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed naj močnejših. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnifc Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi \ J'oiietu. 111. NE POLNITE JIH! Žepi so prišli v rabo koncem 16. stoletja. V gotovih ozirih je bila ta čudna iznajdba. Žepi privabijo človeka, da jih polni ali nabaše. Ali zamorete prešteti, kolikokrat ste že naročili vašemu dečku, naj žepov nikar preveč ne polni? Toda želodec preveč nabasati je še bolj grda razvada, vsled česar se pojavijo številne zle posledice. Osobito v poletnem času je neredno uživanje hrane zelo nevarno; radi tega imejte doma pri rokah Triner-jevo grenko vino. To zdravilo je posebno priporočati v poletnem času. Isto odstrani vse slabe snovi iz želodca; povrača ^PISANO POLJEj-% -- J. M. Trunk.-^ zopetno redno delovanje in prebavo. "Odkar sem začel jemati Trinerjevo grenko vino, se počutim zopet prenovljenega," piše Mr. Feliks Perez v Los Angeles, Calif., 6. junija 1926. Poskusite to vino še danes. Ako ga nima vaš lekarnar, pišite naravnost na: Joseph Triner Co., Chicago, 111.—(Adv.) širite "amer. slovenca" Jiere'sjarnew onto mhoTPep!^ Naznanilo! Med evharističnem kongresom bomo dali posebno pozornost posetnikom, glede nato naznanjamo, da popravljamo in pre-menimo VAŠE "STORAGE BATTERIES" važno je, da deluje baterija pravilno vedno, zlasti še, ko se nahajate na dolgem potovanju. Ako zanemarjate to, potem se Vam lahko zgodi, da boste to drago plačevali. Pridite v našo trgovino, mi Vam preizkusimo Vašo baterijo brezplačno. Ker mi izdelujemo STORAGE BATTERIES, za Radio in Avto, Vam lahko nudimo najnižje cene. zalogo potrebščin za avtomobile, Poleg baterij imamo tudi veliko Spark Plugs, svetilke, tube i. dr. Posebna cena za one, ki se nahajajo na evharističnem kongresu. Fidelity Electric SKop FRANK SCHONTA, lastnik 2049 West 22nd St., Chicago, 111. Phone Canal 5190 Lesa se mu še ni odprla. Ce gre pri komu nekaj težko, končno vendar gre, pravimo, da se mu je lesa odprla. G. Mo-leku se še ni. Sicer opletava o-koli z ubogimi na duhu, in tepci, a bo težko kaj opravil. Malo študij je pa le treba, da kdo ume bistvo forme in materije, možgani sami in navidezno "breztepstvo" še ne zadostuje. "Vsi oni, ki niso več tepci, bi radi znali, zakaj človek sega. po telesu nazaj (?) v živalski svet, in koliko časa bo še treba, predno g. Trunk to pojasni," skoroda milo vzdihne. Opeto-vano sem že pojasnil in vsak normalen človek to lahko pojmi, če pa onim, ki niso več tepci, še ni jasno, bodo morali pač še počakati, da se jim lesa odpre, samo naj pazijo, da tega ne zamudijo. si: * * Ima težave, ker jih pač hoče imeti. Pojem "edinozveličavna" cerkev nikakor ne izključuje, da bi tudi drugoverci ne bili iz-veličani. V tem smislu je podal kardinal O'Connell svojo izjavo glede dobrodelstva protestantov. Delavec, Cicero, 111., poprašuje: "Ali je tudi Bog zavrgel svojo edino in pravo vero ter postal krivoverec?" Naj-pripravnejši odgovor bo pač: "Smešijo, česar ne pojmijo," bolje še, "česar nečejo poj-miti." Miha Mihatov ima "čens." Ker je Miha Mihatov zelo priden sotrudnik v Žarkbmetu, |tudi'omenjal in skušal jih po-sem malo popraskal, če dobi ;kazati kot kontradikcije. — tudi kaj plače. Pravi, da ne in |Uspeh je moral biti bolj kla_ zasluzi le $25.60 za šest inlv__i___~~ pol dneva dela. Kakor vidim, je !cia pri Prosveti razpisana služba ' tem slučaju ne varuje prepričanje, ker človek mora vedno po svoji vesti ravnati. Toraj jaz bom težko prišel v kako škodo. Veseli me, da tudi drugim nisem v škodo, saj bi bilo grdo, ako bi nameraval komu škodovati. Tako utegne biti vse v, redu. * * * Z odgovorom se mu lahko ustreže. Delavec, Cicero, 111., je morda le sam nekaj "zmašil," ko pravi, da je "čital v Trunkovem zmašilu, da na koncu vsake razprave o katerikoli stvari je vedno le Bog." Pa naj bo po njegovem. Pravi dalje, da imajo misleči ljudje pravico zahtevati pojasnilo" odkod je Bog prišel in iz česa je sestavljen." Gotovo, če je vprašanje resno, kar pa v tem slučaju ni, ker to pojasnilo bi si bil prav lahko sam podal. Pa naj bo tudi to. V malem katekizmu najde odgovor in pojasnilo, da je Bog sam od sebe, toraj ni prišel od nikoder, in zgolj duh, toraj ne more biti sestavljen, ker pojem duha to izključuje. V njegovih očeh so "črnu-harji" sicer revčki, a take duševne reve niso, da bi ne mogli pojasniti še malo več, kakor si on domneva. * * !» Besede nadomestujejo. Žarkometar je nekaj časa .poskušal vsaj deloma znanstveno zagovarjati svojo stvar in mojo pobijati. Ni samo govoril o kontradikcijah, temveč jih je 111 ,vern, ker zdaj se drži taktike, kratkomalo govori o "nesmiselnostih," "absurdnostih," LTfZ.!P_,U-r®d"ika', ,in zabeli to s "hribovskim uče- Itoraf;1 Raf''r»lačst ho honSii ^ (vrst pri taki zmožnosti kmalu vci^uiuui i. ""!v.tiU- villu," "črvivo filozofijo" itd. jcela kolona, ko se pohvali, da yse to je njegova zadeva in za-'pol ure zadostuje za par vr- 'deva njegovih čitateljev, ako se stic." Ker mu želim vse dobro, i aipam, da Miha Mihatov kmalu izgine in se prikaže kot pomožni urednik. Ako še ni framazon, naj takoj pristopi "protiframa-zonski" organizaciji urednika s besedičenjem zadovoljijo. Simbolika naj je, kjer je na mestu, saj tudi sv. pismo govori: Vi ste sol zemlje. A kjer ni na mestu, kakor plevel pri smetju, se ne sme rabiti, ker ILLINGTON PHOTO STUDIO John F. Glomp, lastnik 2006 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL., izdeljuje najboljše in najcenejše fotografije. Priporoča se občinstvu za obisk. Skupinam daje posebno pozornost. — Pridite in prepričajte se. s. Prinesite filme v izdeljavo, v 24 urah bodo gotovi. V zalogi: Kamere, Kodaki in Potrebščine. DR. t F. KONOPA ZDEAVPNoHi>D~ IN X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage 614S. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326 Glasu Svobode, ker ti bodo do- pievel je ljulika, ne smetje. bili vse najboljše službe. Znat se mora. Delavec, Cicero, 111., je zabavljal, ker je kardinal O'Connell izjavil, da bo Bog poplačal protestantom njih dobra dela. Ker se je pa na Veliki petek vdrlo dno v irski cerkvi v Ciceru in je bilo nekaj vernikov pri tem poškodovanih, pravi, da Bog misli katoličane kaznovati. Ker on v kaka nebesa ne bo veroval, tudi ne bo sledil protestantom pri dobrih delih, in da bi njega ne zadela kaka kazen, pač tudi ne bo hodil med katoličane. Previden je, ali bo pa prav zadel, to je pa veliko vprašanje. si: * * Upam, da bo prav. Žarkometar pravi, da se "motim v džunglu nesmiselnosti, pa živim v lepi veri, da imam prav." Recimo, da se motim in bi se res oklepal nesmiselnosti. Moti se lahko vsak človek. V Dobro meso se dobi---- - - samo v dobri mesnici! O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, narejene po domačem receptu. Se priporoča v naklonjenost Math Kremesec SLOVENSKI MESAR. 1912 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. Kdor se vsede na visoki stol sodnika nad drugimi, kakor 'J. I. iz Akrona, O., mora biti točen tudi v kaki simboliki. * * * « Zatreti, pobiti — ne bo nič. V Žarkometu stoji: "Ako mislijo frančiškani s takimi kapacitetami pobiti "rdečo zalego," navadne delavce, ki se ne ponašajo z visokimi šolami v pokojni Avstriji, jih morajo pozvati še cel bataljon — i* še ne ^bo nič." Frančiškani so pri tem nedolžni kakor novorojeno dete. Kakšne namene imajo okoli Amer. Slovenca, mi ni znano, vsaj najel me ni nihče. Moj namen tudi ni "pobiti rdečo zalego," še manj kake "priproste delavce," pač pa braniti svoje in prepričanje mnogo drugih. Ali ima gospoda okoli Prosvete namen, zatreti in pobiti "ku-tarski brlog," mi tudi ni znano. Jaz vem le toliko, da bo vedno nekaj "rdeče zalege" med ljudmi in tudi "kutarski brlog" ne bo izginil, ker "pobijanje" se odigrava med naziranji, svetovnimi nazori, in ta bodo, dokler bodo ljudje. Kje je ljulika in kje pšenica, to ne spada sem, a v sv. pismu stoji: "Pustite oboje rasti do žetve." Dasi sem samo-le "taka kapacif&ta," toliko pa vem, da s kakim "za-trenjem" — ne bo nič. FRANK KRŽIČNIR 1942 W. 22d PL., CHICAGO, ILL. Prevažanje premoga in drva. Ko se boste selili, pokličite mene in gotovo boste zadovoljni. p Phone: Canal 1404.