i imun. i mmm* ti mm m.
XUV. MOL
.Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravniStvu prcjeman:
.K 22- J
celo leto . pol leta . četrt leta . na mesec.
K 24 — . 12*— . 6*— . 2-
celo leto
pol leta ........ u —
četrt leta........ 5-50
na mesec.  ....... 1*90
Dopisi naj se framurajo. Rokopis! se ne vračajo, t red Bistvo; Enaflova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon st 34.
ifa vsak «aa aveeer maaaiai neoelf• n
InseTati veljajo; peterostopna petit vislp «a enkrat po 14 vin^ za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po H> vta. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
------Posamezna številka valja 10 vinarjev.
Ka pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon sL 85.
.Slovenski Narod" velja po poStf: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 25—      celo leto.......K^-
pol leta ..«•«•.• 13* - ...
četrt leta......                             6-50 *a Ameriko m vse druge dežele:
na mesec" I 2*30     celo leto.......K 30*-
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Uaravniatvo: Enaflova ulica st. 5, (spodaj, dvorišče levo), telelanst. B3
Dr. tesli.
D
u n a .i
:22. januarja
V bivši slovanski opoziciji je vprašanje reorganizacije »Slovanske Enote« zopet na dnevnem redu. To se nravi; tretje osebe in javnost prav mnogo o njem govore med prizadetimi koinpacisceuti pa pravzaprav še ni prišlo do obveznih pogovorov in pogajanj. Vedno bolj s*.4 nam dozdeva, da se nahaja eela akcija za enkrat še v onem stadiju »ut nliquid Reri vide-tnr«. ki igra med taktičnimi sredstvi ] »arlaineutarne politike svojo veliko vlogo. Nobeden izmed prizadetih noče prevzeti odgovornosti za razpad »Slovanske Enote«. Zlasti se hoče tudi od češke strani odvrniti vsako očitanje, kakor da bi Čehi »Enote« ne hoteli in prav ostro se zavrača domnevanje, kateremu smo tudi mi že dali izraza, da bi bili Čehi pred božičem prav lahko omogočili funkeijoniranje slovanske opozieijonalne organrzacije -— ko bi bili hoteli. Na indirekten, toda nad vse jasen način pa vendar prihajajo sedaj iz čeških vrst ]k>jasnila, da in zakaj je v zadnjih mesecih č>ški interes na skupni parlamentarni zvezi z Jugoslovani tako očividno ope-• ah zakaj se še danes .-kuša le bolj varovati formo, kakor pa stvar j.ujjo.
Spoznanje velikih taktičnih hib, ki jih je zagrešila . Slev. Enot a u za-..
st. na je i a velika ori: a nizat ija ^lede svojih uspehov daleč zaostajala za onim minimom, za katerim je stremela ni ničesar novega, "Ravno oni, ka-lerim je bila in je še ideja slovanske imrlamentarne zveze kot udejstverva-nje praktične slovanske vzajemnosti ne le stvar razuma in trenutno taktike temveč tudi srčne potrebe, so že davno opozarjali na vse te nedostatke. Ravno nas list je opetovano poudarjal, da je zdravo jedro Slovanske: Enote« v nevarnosti, da razpade in segnije, ker ga vedno gostejše pre-prezajo organizaeni in osebni n«?do-statki. Opetovano smo s«« obračali roti gorostasnomu dejstvu, da s* je velika slovanska opozicijonalna organizacija, ki bi morala zasledovati zgolj vsenarodiie interese udala voditelju stranke, kateri je lastna korist vse, narodova nič. Prote .tirali smo opetovano proti temu, da postaja »Slovanka Enota« vedno bolj le orožje v rokah zagrizenega sovražnika prave slovanske ideje dr. Šusteršiča.
In če smo konstatujoč njen razpad, poudarjali, da zadene velik del
krivde ravno Čehe, smo mislili pred vsem na dejstvo, da so oni no številu v ;>Enoti« daleko močnejši in po nazorih dr. Susteršiču in njegovim večinoma diametralno nasprotni navzlic temu prenašali, da deloma celo podpirali njegovo delo — v trenutku pa, ko so >previdiii kakšnim ciljem in namenom služijo,in koje tudi obrat v politični situvaeiji vplival na njiho vo mišljenje, niso dovolj energično poskušali doseči remeduro in ozdraviti razmere.
Te svoje skoraj bi se dalo reči »tragične« krivde Čehi ne priznajo, tem ostrejša pa vidijo in označujejo sedaj vzroke, ki so pri njih ustvarili za »Slovansko Enoto« tako neugodno in nevarno razpoloženje.
Konservativna češka korespondenca »Centrum»ravno priobčuje pod naslovom »dr. Šuštersič« članek, ki je izraz onega mnenja, katero danes v obče prevladuje v čeških političnih vrstah, tudi onih, ki so še do najsod-njega časa podpirali d:. Šusteršičevo politiko. Kakor vesno to na Sloveu-skeiu že davno, tako je dr. SustcriSič s svojini delovanjem v parlamentu sedaj dokazal tudi Cehom, kako nepoštena, u€kodkrita in narodnim katere som škodljiva je politika slovenskih klerikalcev, kako upravičen je naš oster boj proti njej in njim lzvrševa-teljem, boj, ki ga slovau^ki krogi preje dostikrat niso mogli ali hoteli razumeti.
Članek podaje tako izvrstno in o&tro karakteristiko ne le dr. Šusteršiča, temveč eele slovensko klerikalna politike, da hočemo v naslednem navesti glavno vsebin"
»Centrum<- piše:
»Dr. Šuštersič je na skoku kam.' Tega morda še sam ne ve. Toda najbrž je že spoznal, da na sedanji poli ne doseže cilja svoje častihlepnosti in zato si dela kakor oznanja v svojem listu, »proste roke< . Nihče g. Susteršiču ne brani, da uresniči svoje aspiraciji* na način, ki mu dopada. Toda nastopal naj bi odkrito in s ne skriva] za krinko, ki njegovega obraza tako ne pokrije popolnoma. Dr. Šuštersič čuti instinktivno, da njegovega že pripravljenega »obrata (v vladno službo o. u.) ne bodo povsod razumeli in odobravali — mio išče plansibel pretveze in misli, da jo najde pri čeških poslancih. MladoČohi, i:at. - narodni in realisti, da so razbili »Slov. Enoto« za to mora S. L. S. iti svojo pot. G. dr. Šuštersič je od svojega opozicijonalnega haziranja ohranil oeividno le Se opozicije resnici. »Slov. Enota.- ni razbita------
dr. Šuštersič hoče reorganizacijo »Slov., Enote< onemogočiti ter že v naprej odvaliti odgovornost na Cehe
Zakaj.' Iver sluti, da v reorganizirani »Slov. tniji« ne bi mogel več igrati one diktatorske vloge, ki si .]o je prilastil v stari zvezi. Tudi mi t.nozi« ijo-ualna taktika ni vej prav všeč, ker bi bila njegovim lastnim ambicijam prej v škodo, kakor pu koristna. Dr. Susteršič si je s svojo »preskušeno« praktiko- nsužnil celo ;>Slov. Enoto«. Silil je češko delegacijo v obstrul eijo zoper italijanska fakulteto s pestjo in grožnjami. Pa glej! Ko je bil državni zbor odgođen je isti dr. Šusteršit izjavi!, da bo v naprej presojal it al. fakultetno vprašanje zgolj iz stvarnega stališča. Zakaj je torej gnal Čehe v obstrukeijo? Zakaj je prisilil Čehe v boju zoper boscesko kmečko bando do najskrajnejšega, če je sam pred obračunom v delegaciji naravnost zbežal, ndloživši svoj mandat bos. odseku ? — —--
Dr. Šuštersič naj vendar odloži krinko in pomisli, da imajo Cehi vendar le še lažje stališče kakor Sloven-ei, tudi če bedo sami. Gosp. dr. Šuštersič je svoj obrt od »Slov. Enote« prav izvrstno uprizoril: dr. Kreku je ukazal pridigati oportuni!« tno polili ko, g. Korošcu nasprotno. Sam pa je (kot dober režiser! op. ured.) previdno molčal . .:«
Splošno mnenje glede. dr. Šusteršiča in njegove vloge f slovenski politiki, pa izražajo včerajšnji »N. L.«, ki pišejo: Češki poslanci so do grla siti biti sužnji dr. Šusteršiča in njegovih, zgolj iz strankarskih ozirov izvajaiiih akcij.«
Res, hujši iu večji ne more biti polom, ki je -zadel politiko slovenskih klerikalcev in njihovega voditelja, dr. Šusteršiča, v parlamentu in med slovanskimi strankami.
Volilni shod pri Cešnouorlu
Gospodarsko - napredno društvo za šentjakobski okraj, najmarljivejše društva, ki se zaveda svoje važnosti in \ loge, ki jo ima kot nositelj napredne misli, je sklicalo včeraj v gostilno pri tešnovarju shod volileev in volilk. Predsednik društva, g. Ber-gant, ki žrtvuje z vso vnemo in brez sebičnosti vse svoje sile napredku ne snuo svojega lastnega doma, marveč je na mestu tudi kadar ga kliče sila drugam, je otvori! zborovanje in dal liesedo kot prvemu govorniku gospodu profesorju
Reisnerju,
ki je Iavajal sledeče:
Današnji shod je volilni shod, in \\sak Ljubljančan, če se sieer še tako malo briga za javna politična vprašanja, je danes prevzet od volilnega gibanja. To obče zanimanje za bližajoče se volitve je utemeljeno po dejstvu, da je treba na meslo razpušče-nega občinskega sveta popolnoma novega in da imamo za to volitev že predpisan nov volilni red. Novi volilni red pa je skovan tako, da bi prišla, v ljubljansko mestno zbornico ti-
stranka, lista politična struja, ki je do sedaj pri vseli napadih na ljubljanski občinski zastop bila vselej z ogromno večino naprednih volileev odbita.
Novi volilni red daje volilno pravico možem in ženam, in to tudi takim, ki »SES.« ne poznajo tako dobro, kakor mi. »SLS.« po je vajena s siadkimi besedami valuti manj izkušenega volil ca v svoje mreže. Zaradi tega pa smatramo vsi napredno misleči volilci, da je neobhodno potreba tu iu tam pokazati ljudem politično značajnost one stranke, ki se vsiljuje. Volilee ]>ač sme pričakovati, da ima le tisti mož junaštvo ponujati se za kandidata ob volitvah, ki more pokazati, da je vsa njegova dejanja spremljala možatost, ona možatost, ki zahteva, da se besede ujemajo s sposobnostjo.
Volilee mora od mož, ki jim zaupa občinsko gospoda rstvo, predvsem zahtevati, da so možje odkritega, poštenega mišljenja, da je njihovim besedam zaupati. Ker b<> o gospodarskih sposobnostih in načrtih »SLS.« govoril drug govornik, se hočem omejiti na nekaj primerov, na katerih lahko presojamo, koliko zaupanja Ljubljančan lahko da tej stranki.
O draginji imamo že polna nše^a; vsi ječimo pod njo. Poglejmo pa si, kako je govoril govornik SLS.« na onem velikanskem shodu v Unionu. ko je ta stranka razvila svoj občinski program: Poročilo posnamemo po Slovenen«: Osuševanje Barja, ono veliko delo se je začelo. Veliko vprašanje, ki se je prej razmotri val o na papirju, bo rešilo najboljše draginjo s tem, da ustvarimo rodovitna polja, livade in travnike, da bo dobil lahko vsak za primerno eeno zadosti živil. Tako se bo rešilo tudi draginj-sko vprašanje, ne pa tisto argentinsko meso. ki ee tudi zmrzneno, grozi, da nam prinese veliko nevarnost okuženja. 0 tem govoriti, da bo ar-
gentinsko meso pocenilo me^ne cene. je naravnost bedasto. Kdor tako govori, ne ve, kaj govori. Tako more govoriti samo bebec ali pa tak Človek, ki ljudi farba. — Tako torej govori »SLS.« rine 6. januarja t. L, ko so po vsej Avstriji se vršila zborovanja, kjer se je zahtevalo povečan uvoz argentinskega me>a. Vsi ti sloji prebivalstva, ki so zborovali, so torej sloji bebcev ali pa farbarjev, in bebci ali farbarji smo vsi Ljubljančani, kl smo se za to potezali. Nekaj dni po tem govoru pa je prišlo v Ljubljano argentinsko meso. Vse vprek je bila sodba ugodna. Vse je uvidevalo do broto mesa in koliko ceneje bi se dalo dobivati, če bi se uvoz ne omejil in primerno preuredil. Zdaj se seveda »SLS.« ni mogla več postaviti proti zadovoljnemu občinstvu, premenila je pisavo in se prilagodila priznanju. Tekom dobrega tedna so torej nehali biti modrijani in vsevedeži, in so šli med bebce in far barje. Tega prej niso povedali, kako skrbno se gleda na zdravje mesa. kako se. izključuje vsa ka nevarnost, da. bi se zanesle bolezni sem. — Pa je pri tem še nekaj dragega zanimivega. Večja nevarnost, da se zanesejo bolezni, bi bila pri kožah, ki jih iz Amerike vozijo v Evropo; te kože niso desinticirane. kot pa meso, prirejeno za prevažanje. In mogočen pristaš »SLS.«. tovarna*-Pollak, dobiva že več časa kože iz Amerike. — To oni vedo, pa se niso oglasili še do danes. — Oni so se danes udali javnemu dobremu mnenju v Ljubljani, njihova giasila na Štajerskem pa še vedno grme proti argentinskemu mesu.
Ker so drugače premeteni go-si>odje, si morem njihovo početje le lako razlagati: oni mislijo, da je volilee bebec, ki se bo pustil od njih na-f ar bati.
S. L. S. je biia svoj čas Slov. kat. stranka. To ime so morali izpreme-niti. ker je izgubilo na veljavi. V resnici pu je kat. stranka še zmeraj in se tega včasih zavedajo, včasih ne. kakor jim kaže. V Rimu so slavil; štirideset letnico združenja Italije. Ga riba Idi je 1875. zavzelRim in pregnal Rurbonce, ki so stradiovali v Rimu s pomočjo papestva in pa njegove policije. Slavili so zdaj ta dogodek in se je rimski župan spominjal v svojem govoru onih slabih časov. Naša S. L. S. se je spomnila svojega katoličanstva in sklicala velik protesten shod proti navideznim razžaletnjem papeštva po rimskem županu. V najnovejšem času so se vršili javni zločini na slovensko narodnost in kruia
LISTEK.
Uberu nos a malo.
Zgodovinski roman. Spisal Vladimir Vesel.
(Dalje.)
Sirovo se je zasmejal Elah in ga strnil z nogo v usta, da so mu je pohrlila kri po zmršeni bradi in gosto >orastlih prsih.
»V ječo z njim!« je za povedal in rzdignile so ga štiri krepke roke, ►esti so ga suvale v hrbet, da je od-etaval zdaj na desno, zdaj na levo laprej. Izginil je koncem dolgega sodnika čez stopnice, ki so vodile v rrajsko klet. Tam je bila tudi prodorna ječa, visoko obokana in z enim ianiini majhnim oknom, skozi katero *' prihajalo le malo, zelo malo zraka, uči pa skoro nič, ker je bilo zunaj :araščeno z gostim grmičevjem in je rosta, med mogočnimi železnimi dro-fovi razpeta, zaprašena in s pajčevi-io zadelana mreža branila luči pro-Iretj v to temnico.
Kakor s pivim kmetom, tako se e zgodilo zapored z vsemi. Dva blap-a, oborožena do zob, sta čuvala iz-iod z dvorišča, čuvaj pa in oni hla-kee, ki se je rešil še iz jezera, sta gna-
la kmete v ječo. Obupani so se naslanjali kmetje na zidovje in čakali, kdaj pride vrsta na nje. Po enega in tudi po dva. Če se jima nista zdela premočna in če nista preveč upirala, sta jih gnala pred seboj. Ostal je edi-nole še Drganec in videlo se mu je na odločnem obrazu, da ga ne bodo spravili izlepa v klet. Ko sta se prikazala čuvaj i u blapee na stopnicah pred ječo, kamor sta bila ravnokar spravila predzadnjega kmeta, je prijel Drganec čuvaja z vso močjo za .jopič in ga treščil z vso silo po stopnicah navzdol, predno je mogel še ogroženemu tovarišu priskočiti na pomoč hlapec, ki je ravno porival težki zapah pred vrata na ječi. Spodaj pod stopnicami je obležal čuvaj brez zavesti. Zdaj se je obrnil Drganec zopet nazaj na dvorišče. Na oknu v prvem nadstropju sta slonela gospod in gospa Elah in gledala ves ta prizor. Zadovoljen nasmev je ležal gospe okrog usten, videlo se ji je, da ji ugaja to razburjenje. Kakor obseden je tekel Drganec proti izhodu, a sulice stražajev so mu zaprle pot* za petam pa mu je bil hlapec ječar. Dvakrat sta že obkrožila v diru dvorišče, parkrat je že mislil hlapec, da mu je prestrigel pot & vselej se mu je Drganec umaknil in stekel za njegovim hrbtom na drugo stran. Zdaj se je ustavil in čakal na svojega preganjalca, Očividno se je hotel spopri-
jeti z njim, zato je zapovedal Elah iz prvega nadstropja enemu hlapcu, ki je stal na straži pred izhodom, naj gre pomagat ječar ju. Komaj pa je videl Drganec da so vrata zasedena samo od enega stražarja se je zakadil kakor blisk proti izhodu, zagrabil stražo za. dolgo sulico, s katero mu je ta hotel zabraniti beg, in ga v velikem loku zasukal na dvorišče, sam pa pobegnil skozi vežo na piano ter podrl še dve dekli po tleh, ki sta prestrašeno bežale pred divjim ubežnikom.
Srdito je zaklel Elah, jezno je pogledala gospa na nerodnega hlapca in preklinjajoč sta jo mislila ubrati ječar in oba hlapca za Drganeem.
»Stojte!« jim je zaklical Elah, »lega danes ne dobite več, nerode etra hopetne!«
Med tem je prišel počasi čez stopnice iz kleti tudi čuvaj, ki je bil tako nemilo izkupil od Drganca. Držal se je za glavo in tiščal za obe senci, kakor bi mu hotelo raznesti glavo. Stopal je počasi in previdno, kakor bi se bal, da se preveč ne pretrese in stokal je tako bridko, da se je smilil celo trdosrčnim hlapcem.
Gospa Elah pa se je zvonko zasmejal«, ko je zagledala njegovo žalostno, postavo. »Pošteno si jo dobil!« se mu je rogalm, on pa se je samo ustavil in počasi pokimal z glavo.
Ves ta prizor je opazoval b; drugega nadstropja tudi Ivan, in parkrat že je hotel zaklieati doli na dvorišče, naj prenehajo s to nečloveško gonjo. Ko pa je zaslišal Elahov glas in krvoločni smeh gospe, ki se mu je zdel v tem hipu zopern. kakor rragetanje podivjanega konja, si je premislil, ker je vedel da bi s tem le podne ti I odpor in k večjemu zbegal in premotil Drganca, da bi se ne čuval vee s toliko pazljivostjo. Stopil je tedaj od okna stran na hodnik in od daleč opazoval, kako se konča ta neenaka borba. Pravo zadoščenje mu je bilo, ko je videl, kako je ušel Drganec svoji usodi. Mislil je, da je končana sedaj tragedija in že je hotel stopiti h gospodarju, da ga poprosi za Ribiča, o katerem je mislil, da je tudi med jetniki. Ni mu bilo namreč še znano, kaj se je zgodilo na jezeru. Naenkrat pa «e je prikazal na dvorišču gospod Elah sam. Zbral je krog sebe hlapce, ki so bili na dvorišču in poslal še po druge, ki so prihajali drug za drugim oboroženi skozi velika vrat«. Ko jih je imel zbranih osem, jih je postavi) v vrsto, parkrat je še stopil po dvorišču gor in dol in se zlobno smejal, potem pa se je ustavi) pred krdelom. Razkoračil se je na široko in začel jim je dajati navodila z mogočnim glasom, da je odmevalo od grajskih zidov.
Najprvo jim  je  zapovedal, da gredo k Drgancu in mu soptdiio/koeo, I
če ga dobe v svoje pesti naj ga pripeljejo živega, potem pa naj gredo gori v reber do Ribičeve koče.
»Tudi Ribeeevo kočo mi zapalite. In da zadenem tega vraga v živo. pripeljite mi tu sem na dvorišče njegove hčerke. Vam jih dam, da siorib-ž njimi kar hočete in povrhu vam št !>odarim sod vina, da ne bo zabava predolgoeasna.« Zasmejal se je iu se udaril z dlanjo po okroglem trebuhu, in zasmejali so se hlapci, da je odmevalo po dvorišču.
Ves besen nad toliko zlobnestjo pa je zaklel v drugem nadstropju Ivan. Niti trenutek ni premišljal, kakršen je bil je zdirjai no stopnicaii navzdol in ven iz gradu
»Stojte, prijatelj Ivan!« je zaklical za njim Elah.
»Vrag stoj tebi, hudič!« mu je odvrnil Ivan in pljunil pred ujep;a. potem pa v urnem teku krenil proti stezi, ki vodi do Ribečevega doma.
»Le čakaj me, ti ček!« se je vaz-jezil maščevalnosti pijani Elah, »tudi s tabo se bo menda dalo obračuni ti!« Obrnil se je potem do hlapcev in jih napodil iz gradu, izpreminjajoč svoje povelie v toliko, da naj gredo najnrvo k Ribiču in zažgo šele poten; Drgancu hišo.
{Dalje |riMWi
■g
žaJrjenja cerkvenih običajev uprav blizu nas na Kočevskem. Sovražen sosed je napadel Slovence, pred vsem slovenskega duhovnika, nosili so za njim kadilo v nočni posodi. & L. S. o tej priliki, ko se je razburjala vsa slovenska javnost in se zgražala nad po-čenjanjem podivjaneev — ni sklicala protestnega shoda. Ali je stranka po-zabila, da je katoliška* Ne, vzroki s> bili čisto drugega izvora, tako mogočnega izvora, da je stranka celo žrtvovala opsovanega, razžaljenega in pretepenega duhovnika, ker je pač tako kazalo. (Klici: Kranjska rpar-kasa!)
In tisti volilec, ki se pusti farbati, bo verjel, da je to možata narodna in katoliška stranka, ki ji je treba pri volitvah neomejeno zaupati.
Bile so volitve v velevažno korporacijo v Ljubljani. S. L. S. je pregovorila pisarja te korporacije, da se je pregrešil proti svojim gospodarjem, da je izmaknil listine in jih dal a l. s. na razpolago. Z obljubami, da mu priskrbe boljšo službo, so tega pisarja premotili, da je napravil celo kazniva dejanja. Ko je potem za svo-je izdajstvo zahteval primernega plačila, so ga nagnali in mu zažagaii, da ga predado državnemu pravdništvu, če jih ne pusti pri miru.
Vidite, gg. volilci, to je možatost in poštenost, to je vneto delo za ljudi, ki se jim v d inja jo. Tako se izpolnjujejo obljube in če hočete, da boste živeli po svoji volji, takim ljudem zaupajte.
Danes vabi s prikupljivim glasom S. L. S. delavstvo v svoje vrste in se sklicuje na svojo skrb za delavce. S. L. S. je dosegla, da je prišel delavec do volilne pravice v Ljubljani. Zdaj se ti bo. delavec, dobro godilo,ko boš odločeval pri mestni upravi. Tega pa stranka delavcu neče povedati, da tisti volilni razred, ki bi naj bil delavčev, ni njegov. Ne pove, da delavec v svojem razredu ne bo odločeval sam. Da bo z delavcem glasoval vsak volilec iz I. in II. razjeda: dQ bedo i močno preglasovali, da bodo delavci prišli le do majhnega zastopstva. Da bodo v II. razredu volili volilci, ki ne stanujejo in ne žive v Ljubljani, ki nimajo tistih teženj, kakor jih ima delavec, da so njegove težnje ponajveč nasprotne težnjam delavca, med tem ko bi uradnik in. delavec na mestnem gospodarstvu imela enak interes. Zakaj tega ne povedo? Ker bi bilo potem konec farbanje, ker bi moral delavec uvideti, da v njih ni odkrite možatosti, da njim ni zaupati.
Oni pravijo, da so S. L. S., da je njih delovanje posvečeno skrbi za deželo, za malega kmetica. V politiki pa se priznavajo kot agrarna stranka; taka stranka pa služi več koristim veleposestva in v marsičem malemu kmetiču škoduje. Pa temu malemu kmetiču se tudi že odpirajo oči ir- ni daleč Čas, ko bo tedaj konec tarbarij.
Vedno so še katoliška stranka, k: >c hoče bojevati za pravice sv. cerkve, ki hoče cerkev varovati pred pogubo nosnimi vplivi posvetnjakov in ua-prednjakov. Njihov poglavar je sv. oče v Rimu, ki z občudovanja vredno vnemo, skrbi za čistost vere in za Arzgledno življenje apostolov krščanstva naših duhovnikov. In sveti oče je uvidel, kakšna nevarnost preti krščanski veri, ker duhovniki svoj visoki poklic temne s preveč posvetnim življenjem, ker opravljajo službe, ki jim ne prinašajo ugleda. In sv. oče je prepovedal, da bi duhovniki se tako z gospodarskimi javnimi zadevami pečali, kakor se to godi pri nas. — Naši duhovniki pa se ne brigajo za to prepoved. Gospod škof bodo šli ta mesec v Rim, da se bosta s papežem pomenila, ker ne gre, da bi slovenski duhovnik vrhovnega poglavarja cerkve nbogal, če se slovenskemu duhovniku tako zljnbi. — In zvršila .se bo nova farbarija, taka farbarija, K a K o r je še nismo videli. In S. L. S. si misli; papež se bo dal nafarbati. kako lahko bomo nafarbali šele Ljubljančane. — In tako gg. volilci: če poznate lake možatosti, kdo od vas bo tak — no-razsodnež, da bo, S. L. S. zaupal, da bo šel v tem volilnem boju ž njo in za njo?
* 0 *
Deželni poslanec
dr. Triller
izvajal je sledeče misli:
Klerikalni piru hi — k lepotci .*
Ljubljanske volitve se imajo vršiti neposredno pred Veliko nočjo. In naši klerikalci, katerim je silno veliko na tem, da bi zavzeli to najmočnejšo trdnjavo napredne misli, ponujajo ljubljanskim voliicem cele košare lepo pisanih piruhov, ako zlezejo pod široki klobuk našega dičnoga knezoškofa. Vsako drugo nedeljo so na ogled ti pirahi v veliki dvorani »Unionovi«, enkrat jih kaže dr. Šu~ steršič, drugič dr. Krek in ponujal vam je to robo tudi že sam prevzviše-ni deželni glavar pl. Šukljc. — Pa je imel nesrečno roko, ker je izvlekel iz košare ravno najbolj smrdljiv klopo-tec, namreč tisti cestni zakon, na podlagi katerega bodo morali Ljubljan-čanje po lastnem priznanju deželnega glavarja plačevati za nič in zopet nič
najmanj l4fo novih doklad. Sotft* ljubljanskih volilcev o tem klerikalnem piruhu je gotova — tu se ne da nič ved popraviti.
Zato sta dr. Sustersič in dr. Krek na zadnjem nnijonskem obodu pričela obetati lepše ocirana velikonočna jajca. Poglejmo torej, če niso tudi ti pirahi — klopoteif Pričnimo
z melioracijskim posojilom.
10 milijonov hoče dežela najeti za melijoracije in od tega posojila bo plačevati na leto na obrestih in amortizaciji nad 500.000 K, od katerih pade na Ljubljano dobra tretjina ali okroglo 200.000 K. Toliko bo šlo vsako leto za to reč iz vašega žepa in zato je povsem opravičeno vprašanje. Koliko bo pa Ljubljana dobila od tistih 10 milijonov?! Na to vprašanje sta dala dr. Šusteršie in dr. Krek jasen odgovor: Niti vinarja! Vse se bo porabilo po deželi — Ljubljana pa bo imela itak vse koristi od osuševanja barja, od tega »največjega a.eli-joracijskega dela«, za katero pa 10-milijonsko deželno posojilo ne bo pii-spevalo niti ene počene kroniee. Denar za osuševalna dela na barju je že zdavna drugje preskrbljen in Ljubljanska občina je morala prispevati za dotične stroške prva eelih 10% t. j. nad 400.000 K; vrhu tega pa bo morala iz svojega zgraditi dva nova mosta in celo kanalizacijo, kar bo zopet stalo nad 1 milijon kron. Okroglo poldrag milijon bo stalo torej Ljubljano osuševanje barja, od kater?ga ima mesto dosedaj in bo še dolgo č»sa imelo same sitnosti in stroške. To najbolje veste prav v vašem krasti, kier so se dela pričela. Pa imajo kie-rikalni moirotei drzno čelo, da *~as hočejo z osuševanjem barja »odško-dovati« za vsako deležnost na 10 milijonskem melijoracijskem posojilu, za katero boste morali krvavo plačevati. No, o tem bomo govorili š3 v deželnem zboru, toliko je na že dri m s gotovo, dn je tudi ta klerikalni p'vuh — smrdljiv klonnt'c
In sedaj prihajam k
ljubljanskemu šolstvu,
o katerem je dr. Krek milo tožil, da delavec nima ničesar od njega. Gospodinjskih šol pogreš.1 v Ljubljani za delavske hčere m žene. Pa je pozabil v naglici, da smo imeli dve taki šoli, ki so pa obe klerikalci izstradali. In klerikalni deželni odbor je take šole ustanovil pač na Vrhniki, v Horjulu, v Repnjah itd., na Ljubljano in ljubljanske delavce pa je pri tem popolnoma pozabil! — Potem pa obrtno šolstvo. Nikdar bi se ne bila gradiia v Ljubljani velika c. kr. obrtna šola, ako bi ne bil bivši napredni občinski svet obljubil, da postavi ob mestniii stroških vsa poslopja, ki bodo stala nad milijon kron in ako bi ne bil bivši napredni župan in državni posla-uec Ivan Hribar izposlova4, da je vlada v to svrho odpustila 900.000 K potresnega posojila. V prvi vrsti delavski otroci iz ceh; dežele si bodo v tej šoli pridobivali podlago za dobro in pošteno eksistenco in vendar je klerikalna večina deželnega zbora brez usmiljenja odklonila tudi le eu sam vinar prispevka za stroške te šole. Dr. Krek pa ima čelo, da hinavsko zavija oči in toži o slabo preskrbljenem ljubljanskem šolstvu, za katero bo seveda Šele bodoča klerikalna večina na ljubljanskem magistratu morala skrbeli. Usmiljeni bog, obvaruj Ljubljančan** pred tako skrbjo! Le mimogrede spominjam tudi tu še na dejstvo, da so klerikalci v deželnem zboru črtali sleherni vinar prispevka tudi za mestni dekliški licej, na katerem se izšola vsako leto zlasti v pe> dagogienem in trgovskem tečaju na stotine uboznih deklet za trgovsko in pisarniško službovanje. —- Tako izcrleda torej v resnici klerikalna skrb za naše šolstvo ir tudi ta dr. Krekov piruh boste vi, razsodni someščan je brez težkoče spoznali m — smrdljiv klopotcc. In potem
klerikalna skrb za mestne uslužbence!
Ne tajim, da se imajo boriti zia-sti stražniki in užitninski pazniki s pomanjkanjem, na čemer je pa v prvi vrsti kriva po klerikalni agrarni politiki provzročena draginja* Tudi klerikalna skrb za te, uslužbence je torej pred vsem grda hinavščina. Napredni občinski svet je stal vsikdar na stališču, da je pošten delavec vreden poštenega plačila. V kratkih letih jo opetovano povišal vso plače in da ni bil razpuščen, bi bil že do danes spričo res ne/nosni draginji še marsikaj storil. To obljubo vam z mirnim srcem dam tudi za prihodnost. — Naj zadnji pa so za sodbo v tej zadevi poklicani tisti klerikalci, ki
deželno nčiteljstvo
puste brez usmiljenja stradati, do-čim v dvomljiva podjetja vtikajo stotisočake! Kranjski učitelj je danes najbolj beraško plačan v celi Avstriji in zadnji ljubljanski stražnik je še vedno na boljem. Tako izgleda v luči resnice skrb klerikalnih dehe-luharjev za poštenega delaven. Torej zopet smrdljiv klopotcc
Svojo
Ljubljane pa kažejo v z klerikalci zlasti
do Času
f ojačevalci vso brezvestnost današnjega klerikalnega gospodarskega boja zoper napredno stranko in njene zavode. Stvar je kakor rekoč
*e
To je nad vso reaoo poglavje!
Nesrečo, ki je po krivdi ojeiib voditeljev zadela »Glavno posojilnico« t. j. zavod, ki se nikdar ni pokoraval vodstvu nafte napredno stranke in ki je žal vedno hodil svojo lastno pot, to nesrečo izkorišča klerikalna stranka na uprav brezstiden način. Na stoti* ne in stotine nedolžnih žrtev iz vseh stanov prizadetih je pri tej nesreči in posten človek bi sodil, da Je to treba vsestranske pomoči, ali po vsaj usmiljenja tam, kjer se odreka pomoč. Klerikalci pa hujskajo zoper nesrečne žrtve — glej zadnji infamni letak »Domoljuba«! — celo državnega pravdnika in izkoriščajo priliko, da obreknjejo na tolovajski način vse napredne denarne zavode, pred vsem pa
našo dično Mestno hranilnico
ta največji in najvarnejši jugoslovanski    hranilnic ni    zavod.   Vsi ko
sredstvo jim je dobro, da bi izvabili kaj denarja iz tega zavoda v ono nemško šparkaso, čije največji dolžnik je menda prav ljubljanski kuezo-škof dr. Jeglič. In pri tem ti poštenjaki dobro vedo, da je ves cisti dohodek Mestne hranilnice, čim doseže rezervni sklad 5 % vseh vlog, kar bi se brez povedane nesramne agitacije zgodilo v najbližjem času, namenjen v ljubljanske dobrodelne namene. S klerikalno agitacijo zoper našo dično Mestno hranilnico se torej ljubljanskim davkoplačevalcem naravnost denar iz žepa krade — in tako, prijatelji, izerleda ta stran klerikalne skrbi in liubezni za Liublumc.
Nič manj brezvestna je klerikalna gonja zoper
»Kmečko posojilnico za ljubljansko okolico««,
ta častitljiv zavod, ki stoji kakor steber v današjgih težkih časih, ki se nikdar ni spuščal v kake gnile, ali tudi le riskantne špekulacije in zlasti tudi pri »Glavni posojilnici« nima niti vinarja iskati. Klerikalci dobro vedo, da je zadnji vinar v tem zavodu popolnoma varno naložen in vendar mu škodujejo, kjerkoli morejo-
V zadnjih dnevih pa se je ta slepa strast spravila tadi nad
»Ljubljansko kreditno banko«,
ki je danes s svojimi petero cvetočimi filijalkami s svojimi 5 mil. plačane glavnice in s svojimi velikanskimi zvezami najmogočnejši jugoslovanski baučni zavod. Če bi v zadnjih letih denarne krize naše Ljubljanske kreditne banke ne bilo, ne vem, kaj bi se bilo zgodilo! Ne le slovenski, temveč v izdatni meri tudi hrvaški denarni trg je v prvi vrsti ona vzdrževala in po vsej pravici smo slovenski naprednjaki ponosni na to našo cvetočo gospodarsko ustanovitev. In sedaj so klerikalci oblajali tudi njo in to vzlie temu, da je bila, četudi v naprednih rokah, vedno na razpolago vsakomur, brez razlike stranke. To bi moral potrditi marsikak klerikalni zavod in trgovec! Z resnico seveda tudi temu zavodu niso mogli do živega in zato so tudi tu poskusili z lažjo. In to v prvi vrsti v svrho, da se operejo opravičenega očitanja, da je klerikalni deželni odbor preprečil zgradbo bančne palače na svetu vojaškega oskr-bovališča in s tem snedel stotisočake zaslužka ljubljanskim obrtnikom in delavcem. To je gola resnica, laž pa je, da Kreditna stranka sploh nima denarja za tako zgradbo in je vsled tega nikdar resno ni nameravala. Res je namreč, da je imela izdelane že detajlne načrte, ki so stali nekaj tisočakov in da sta zgolj klerikalca Stefo in Kregar s svojo noro pritožbo, kateri je seveda deželni odbor ugodil, preprečila to stavbo, ki bi bila res kras Ljubljani. Laž je nadalje, da je imela zadnja emisija Ljubljanske kreditne banko nepovoijen uspeh in res je marveč, da je bila emitirana delniška glavnica prepodpisana, tako da ni bilo mogoče ustreči vsem podpisovalcem, vsled česar bo morala banka vnovič povišati svojo delniško glavnico. Delnice, ki so jih stari delničarji dobivali po 425 K, novi pa po 445 K, kupujejo in prodajajo se danes na dunajski borzi po 475—485 K. Iz tega je pač jasno razvidna lumpa-rija klerikalnih napadov na ta naš vzorni zavod. Laž pa je končno tudi »Slovenčeva« nadaljna trditev, da je banka iskala med klerikalci upravnih svetnikov, pa da so vsi odklonilL Resnica je le, da je odličen izvenljub-Ijanski faktor Kreditne banke želel postaviti bančno vprašanje nad naše razflrapano strankarstvo, da se mn je pa takoj pokazala neizvedljivost te lepe ideje spričo nelojalnosti naših klerikalcev, od katerih pa prav zaradi tega nihče ni bil pozvan na vstop v upravni svet ter vsled tega takega poziva tudi ni mogel odkloniti.
Is teh pojasnil, m katero prevzamem popolno osobno jamstvo, blago-vole naj razvideti volilei in davko-
in ako nas klerikalci prisilijo do skrajnosti, potem bo na njihovi strani
obležal marsikak ranjenec*
Tudi žalostno dejstvo, da isti kranjski klerikalci, ki so na Dunaja skozi pol leta obstrni rali vsako pozitivno delo državnega zbora, lezejo sedaj ponižno pod klop vlade, ki jo bolj nemška, nego kdaj in da kranjski Peter Amienski, nevpogljivi demokrat dr. Krek nosi v dobi najhujših nemških nasilstev na Koroškem in Štajerskem, da, celo na Kočevskem ošabni in nasilni nemški vladi ponižno nasproti oljkovo vejico premaganca — tudi to sramotilno dejstvo ne bo i z preminilo na položaju ničesar.
Morda pri tehtajo kot odkupnino za narodne pravice koroških in štajerskih Slovencev od vlade par milijonov za njihovo lastno gospodarsko organizacijo in za nepošten boj zoper našo napredno stranko, a tudi ta denar jih ne bo opral in tudi to pot bo imel prav Marrvathov krmar, ki je dejal, da je težko napraviti iz svinjskega ušesa svilnat mošnji ček.
A nas pa tudi s temi nemškimi grošimi ne bodo ubili. —- Dobro si naj torej premislijo, predno vam usilijo boj do noža na tem polju. — Propter bon um reipublicae!
Taki so torej, moja gospoda, klerikalni piruhi! Napredna stranka je bolj skromna, obeta vam zgolj slej-koprej
svoje pošteno delo v prid Ljubljani.
Dovolite, da se dotaknem v tem pogledu k sklepu le še enega klerikalnega očitanja, t. j.
nakupa delnic plinarne.
Smelo trdim, da je bila to ena najsrečnejših in najsijajnejših transakcij bivšega občinskega sveta, kar bom na enem prihodnjih shodov podrobno dokazal. Za danes naj zadostuje dejstvo, da se klerikalni deželni odbor, ki je metal naprednemu občinskemu svetu pod noge polena, kadarkoli je mogel, ni upal izpod tika t i nad nakupom teh delnic na začasno breme loterijskega zaklada in da je klerikalna večina deželnega zbora brez ugovora in soglasno dovolila občini najetje posojila v poplačilo teh delnic.
To je pač najsijajnejši dokaz, da je bila kupčija res dobra in zdrava ni ako se drzne sedaj Škofovo glasilo očitati napredni stranki to transakcijo kot škodljivo za mestno občino, potem je to zopet gnjil klonotec, drugega nič.
Vi, čestiti volilei, pa boste sedaj lahko sami pretehtali in presodili, na kateri strani je poštena volja do poštenega dela in na kateri — da govorim še enkrat z besedami dr. Krekovimi. — Kričavost, brezvestnost in malopridnost. (Viharno, dolgo trajajoče odobravanje. >
Zaključujoč shod, je predsednik gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj v kratkim besedah rekapituliral izvajanja obeh govornikov, poudarjajoč nesmiselno politiko »SLS.<c kot agrane stranke, ter orisal skrb pristašev te stranke še od druge strani, s kako brezvestnost jo porabljajo dohodke iz javnih naprav, potem pa pritiskajo na Ljubljano, da izvrši ona to, kar bi bila u jih svete dolžnost.
Tako se je končal ta velepo-membni shod, ki je uapolnil salon pri Cešnovarju do zadnjega prostora, — udeležencev je bilo toliko, da so morali stati celo v predsobi, — kot lepa manifestacija napredne misli. Shoda se je udeležilo tudi lepo število zavednih Ljubljančank in okoličank.
Državni uredniki in učitelji.
Shod v »Mestnem domu«.
Včeraj dopoldne so imeli državni uradniki in učitelji stanovski shod v >-Mestnem domu«, katerega se je udeležilo tudi mnogo stanovskih tovarišev z dežele. Shod je otvoril gospod Lil leg in v kratkih besedah obrazložil namen tega stanovskega shoda Omenil je draginjski shod, ki se je vršil 29. novembra 1. 1. in stališče, ki so je zavzemali takrat državni uradniki ter stališe, na katerem stoje še danes. Takrat že se je zaklicalo vladi, da stoje državni uradniki na koncu možnosti poštene eksistence in ta glas je treba povzdigniti zopet danes.
Za njim je govoril gosp. dr. M a r n ter v kratkih besedah označil zahteve državnih uradnikov.
K II. in III. točki pa je govoril gosp. prof. Reisner, primerjajoč plače državnih vodnikov s prejemki vojaških uradnikov in je stavil kon« eom svojega govora sledeči dve resoluciji;
V »Mestnem domu« zbrani državni uradniki in učitelji nujno prosimo odsek državnih uslužbencev v avstrijskem parlamentu, da izroči čimprej zakonske načrte o uredbi časovnega napredovanja, izjednačenje »ktivitetnih doklad, veljavnih za me-ato Dunaj s stanarinskimi prejemki ma Dunaju službujočih vojaških ga-žistov, in te načrte predloži parlamentu, ki ga prosimo, da predloge nujnim potom obravnava in vpliva na visoko vlado, da vse te zakone v najkrajšem času predloži v najvišje odobrenje.
II. Resolucija.
V »Mestnem domu« zbrani državni uradniki in učitelji opozarjamo vlado na to dejstvo, da je po ljudskem štetju z dne 31. decembra 1910 v Ljubljani brez vojaštva veliko nad 40.000 prebivalcev in da ji zakon z novim letom 1907 o ureditvi a k ti vi-tetnih doklad odmerja z novim letom 1911 višji plačilni razred, kakor je bila uvrščena v desetletju, ko je imela pod 40.000 prebivalcev. Z ozirom na neznosne draginjske razmere v Ljubljani, ko je uradništvo nujno potrebno gmotne pomoči, prosimo visoko vlado, da v najkrajšem času uvrsti Ljubljano v I. plačilni razred akt i vi tetnih doklad z veljavnostjo od 1. januarja 1911.
Obe resoluciji sta bile z viharnim odobravanjem sprejeti.
Nato se je oglasil k besedi drž. poslanec Gostinca r, čigar izvajanja moremo podati, žal, samo v kratkih potezah, ker je pač mnogo govoril, povedal pa le prav malo in Še to vse je izzvenelo v vedno isti stereotipni čakaj, čakaj, čakaj, sicer pa sc cedi medu in ljubezni.
Zadeva se vleče kot morska kača. Ko je odsek predložil vladi službeno pragmatiko, je bil v trdni nadi, da se zadeva v kratkem reši. Vidi se pa, kakor da vlada sama rešitev namenoma zavlačuje. Odsek se je o tem vprašanju že posvetoval in en referat imam izdelan tudi jaz (Go6tinčar). Pred Božičem pa je predlagal en član odseka, Prochaska, naj se izloči časovni avansemeut iz službene prag1-matike in se obravnava posebej. Ta njegov predlog se je izročil potem odseku, ki je sklical nato sejo, h kateri so prišli tudi zastopniki vlade, a tekom seje izjavili, da nimajo od ministrstva nobenih direktiv. Povabilo se je potem ministre sarne na sejo, in tedanji notranji minister Haerdtl je izjavil, da ministrstvo predloga poslanca Proehaskc brez službene pragmatike ne more odobriti. Vendar jo prešel odsek v specijalno debato in izročil predlog o izločitvi časovnega avanse inenta pododseku. Mogoče, da se poprime sedanja vlada tega vprašanja z večjo spretnostjo m z boljšo voljo (aha!). Govori potem o dra-ginjskih razmerah in pravi med drugim, da priznava, da vlada v Ljubljani neznosna dragiuja in da si upa celo na Dunaju ceneje izhajati, kakor v Ljubljani. _
Politična Kroniko.
Poljski uradni jezik nameravajo uvesti pri galiških železnicah. Narodno - demokratična stranka, katere voditelj je dr. Glombinski, že dolgo dela na to, da bi se poljščina kot uradni jezik uvedla tudi pri železnicah. V Galiciji je v vseh političnih, davčnih in sodnijskih uradih poljščina uradni jezik, samo orožništvo in železnice so delale v tem oziru izjemo. Poljski uradni jezik je bil dopuščen samo v stiku s strankami. Bil je torej samo zunanji uradni jezik, do-eirn so posamezni uradi med seboj nemško občevali. Ker je pa postal prof. dr. Glombinski prvi poljski železniški minister, je skoraj gotovo, da bo uvedel poljščino kot notranji uradni jezik, posebno ker sme to storiti brez parlamenta.
* * *
V ogrskem državnem zboru se jo v soboto nadaljevala debata o bančni predlogi. Poslanec Polonyi je ostn-napadel krono. Rekel je, da ima kot zakonodajec pravico izvedeti, kdo so lastniki akcij avstro - ogrske banke. Izvedel je, da je velik del teh akcij v rokah vladarske hiše. Če so se pojavili zoper ustanovitev samostojne banke vplivi, ki so v zvezi z gmotnimi interesi, tedaj imajo pravico pri debati o civilni listi izračunati ta dohodek, ki prihaja iz Ogrske, ter narodu razložiti, zakaj na Ogrskem ne bo samostojne banke. Podpredsednik Navay ga je vsled tega poklical k rodu, toda posl. Polonyi je navzlic temu zahteval, naj se zbornici predloži imenik današnjih lastnikov akcij.
O razmerju med Italijo In Avstrijo se v poslednjem času zopet mnogo piše. Tarcntski poslanec Fre-deriko di Palma, ki je najagilnejši agitator za hitri razvoj laike pomor« ske moči in ima v zbornici mnogo pristašev, piše v poslsiali storilki svoje rovijo »Italia Karale« zoper novi program mornariškega ministra
Leonarda, katerega smatra sa naia
dostnega, in pravi sledeče: »Bodočnost Italije na morju se odloči leta 191-1. Vsi, ki poznajo efektivno moč italijanske in avstro - ogrske mornarice, vedo, da je premoč Avstro-Ogr-ske na Jadranskem morju zagotovljena, če se Italija v tem letu ne odloči k novi žrtvi za bojno mornarico. Italijani, ki tega dejstva nočejo priznati, naj se posvetujejo s poročevalcem o proračunu za francosko mornarico, ki dokazuje na podlagi števil, da bo Avstro - Ogrska leta 1911 in še bolj 1. 1914. prehitela Italijo, če italijanska mornariška uprava nc napravi še o pravem času primernih korakov zoper to. Upamo, da se bosta oba zaveznika danes in vsak čas sporazumela v miru in prijateljstvu. Ce bi pa usoda drugače odločila, smo pripravljeni.«   Minister Leonardi je izjavil v interviewu   z urednikom ;>Secola«, da bodo po novem italijanskem mornariškem programu do leta 1914. zgrajeni štiri novi dreadnough-ti in da se bo razventega predlagalo parlamentu, naj dovoli nadaljni kredit za zgradbo dveh   drugih dread-nougbtov, ki so potrebni, da se nadomesti par drugih nerabnih ladij. Kako napelje vlada v italijanskem javnem mnenju, napram Avstriji navzlic vsem oficijalnim prijateljskim izjavam, je razvidno tudi iz časnikarske kampanije zoper podelitev koncesije Donavski parobrodni družbi od strani avstrijske vlade, da sme uvesti paropjovno progo na Gardskem jezeru. Ta projekt je povzročil v italijan ekih krogih veliko vznemirjenje in prišlo je do ostrih polemik v časopisju. Nekateri italijanski listi očitajo Avstro - Ogrski, da podpira nelojalno konkurenco, ki nima drugega namena, nego zajamči novi progi ves transprot na Gardskem jezeru, okoli katerega bivajo Nemci na letoviščih, tiiornale d'Italia« celo trdi,   da je ta koncesiji nevarna za varnost Ita-jije. ker bi se na ta način za časa vojne lahko prevažale po ladjah bombe in streljivo, ki bi ga rabili avstrijski I ^Uožniki na italijanskem ozemlju. Ti napadi so vznemirili tudi dunajsko časopisje in »Vaterland« zahteva, naj vlada stori v Rimu energične korake.
Med Črnogoro in Turčijo vlada uapetje, Zapovednik tre tjega armad-ga kora turškega v Skadru je poslal še tri pešpoJke, da okrepi st raže, ki so postavljene pri Orni gori. Na obeh straneh črnogorsko-turške meje raste vznemirjenje. V Carigradu se tako obnašajo, kakor da bi hoteli Crno goro zaplesti v krvavi konflikt zato, ker daje zavetišče ubeglim Ar-navtom. Kakor znano, je Črna gora posredovala med arnavtskimi uskoki in mladoturško vlado ter dosegla za nje od sultana amnestijo. Toda kakor hitro kak amnestirani Amavt prekorači črnogorsko mejo. da se vrne domov, ga primejo turške straže ter Dostavijo pred vojno sodišče. Posledica tega je, da nočejo iti Arnav'i s Črne-gore in da se tisti, ki so bili že na r>o-tu, vračajo. Mladoturška vlada poši-'ja seveda vojaštvo na črnogorsko mejo pod pretvezo, da hoče ohraniti mir. Toda tako zelo oboroženi mir je precej nevaren. Pred kratkim so ea-;isi poročali, da se je znani anarhi-p eni vojvoda Isa Boletinae vrnil s Crne gore. Morda je to hotel storiti, v istini pa tejra ni storil, kajti Mln-doturki bi se kaj malo ozirali na amnestijo ter bi ga najbrže seznanili z vislicami.
Turčija se z vso silo oborozuje zoper Arabce. Nemško časopisje sumniči Angleške*, da neti arabske upore, kajti v angleškem interesu je, da bi bila Turčija oslabljena v deželah, ki so važni za ^pojenje z Indijo. Angleška v poslednjem času baje z vso silo na to dela, da brezobzirno obvlada Črno morje in Perzijski zaliv. — Londonski ča.sopis »Evening Times« poroča iz Carigrada, da se tudi Rusija pripravlja za vojno zoper Turčijo. Rusko mornariško ministrstvo kar najstrožje inspicira črnomorsko mornarico in je v Kars baje poslala več novih topov.
Na Portugalskem nameravajo reorganizirati mornarico. Kakor poročajo iz Londona, je komisija, kateri je portugalski mornariški minister poveril reorganizacijo mornarice, oredlagala, naj se takoj kupijo tri ladje na Angleškem, ki naj bodo istega tipa dreadnoughtov kakor ladja Minas Geraes«, ki so jo zgradili na Angleškem za Brazilijo. Ponudbo neke nemške tvrdke so baje zavrnili. — Kakor poročajo iz Pariza, je začasna vlada začela bolj paziti na nekatere polke v provinci, ki se ji zde nezanesljivi. Prepovedano je občevanje vojaštvu s prebivalstvom. Tudi napram mornarici' so zelo nezanpni. Častniki in moštvo sme na kopno samo s posebnim pismenim dovoljenjem.
Na Kitajskem vre. Častniki kitajskih čet v Mandžnriii so so brzojavno obrnili na kitajskem cesarja ter zahtevali,  naj se takoj skliče paria-
* ment, kar bo sicer mod vojaštvom izbruhnila vstaja. Čaataiki so izjavili, da so solidarni z ljudstvom.
I' o - •
* V Srednji Ameriki je prišlo med republiko Haiti in republiko San Do-mingo do spopadov. Dominiške Čete korakajo proti republiki Haiti. Kakor poročajo, je skušal nemški posla nik posredovati med obema republikama, toda brez uspeha. Najbrže bodo Združene ameriške države z orožjem posegle vmes.
—u*«* koga prezrli, naj so blagovoli obrniti na društveni odbor. Na.zdar!
Kcrrtto.
StnierskB.
Umrla je v Hrastniku ga. Frančiška štih, roj. Korbar.
Redni letni občni zbor eeljskega »Sokola« se vrši v soboto, dne 28. jan. ob 8. zvečer v Sokolskem domu. Gostje dobrodošli!
Blumenthalov »V^Hkomestni zrak« pride na slov. gledališki oder v Celju dne 29. januarja Igro naši diletantje že marljivo študirajo.
Iz  Bočne  pri  Gornjem gradu. Tukajšnja    prostovoljna požarna hramba   priredi v nedeljo popoldn« dne 19. februarja t. 1. v poslopju stare šole predpustno veselico.
Za častnega člana je imenovalo slov. podp. in izobraž. društvo »Domovina« v Gradcu g. A. Pirnata zaradi njegovih velikih zaslug za društvo.
Zločin proti nravnosti. Pociesiniča Ana Bobnar v Gručah pri Št. Jurju ob juž. žel. je zasačila svojega hlapca Jožefa Mačka, ko je imel opraviti v hlevu s telieo. Napravila je ovadbo.
Električno razsvetljavo dobi Dobrna. Tok bo prihajal iz Lindauerje-ve centrale v Vitanju   skozi Sotesko
pri Novi cerkvi.
Velik škandal grozi velenjskim klerikalcem. Hudobni jeziki pripovedujejo, da ste se sprli znana »lepa a žena klerikalnega* veleniskega župa na in vrtnariea »Slov. Straže«. Zakaj, vam pišemo, g. urednik, ob drugi priliki.
Krouika nesreč, tatvin in pretepov. — Pri Tremarju, blizu »Jungfernsprunga« je napadel dne 18. jan. nek postopač posestnika Kosca od Sv. Ruperta nad Laškim trgom. Grozil mu je z nožem in hotel imeti denar. Kosec se mu je iztrgal in ušel. Nevarnega postopača še nimajo. — Ujeli so v Mariboru kletnega Jožefa Malajnerja, kateri je v Florijaneieevi gostilni v §mikla.vžr. napadel in težko ranil lastnega očeta.
— O b e s i 1 se je v Mariboru radi bolezni na očeh umirovljeni davčni oskrbnik in   hišni   nosestnik Gigler.
— Zgorela je sušilnica Stigerjcve tovarne za bučno olje v Slov. Bisrri-ei. Škoda je precejšnja.
Iz Frankolova. Pokopali smo 21. t. m. ob 4. popoldne očeta prof. Be-zenška, Tomaža Bezenška v 86. 'etu svoje starosti. Rajni je bil res vzor oče. Pripomogel je, oziroma dal izšolati vgeh svojih 10 sinov k samostojnosti, od katerih še živ; sedu.i 7. Bil je tudi 55 let cerkveni ključar tukaj. Bolehal je le par dni in bil do zadnjega pri zave«ti. Bodi mu domača gruda lahka. Svoj dom je imel v rojstni vasi Bukovje V'-i 0*0 od Fran-kolovega.
Čudna praksa. Gospa Debelak v Celju, imejiteljiea tob. trafike v Koroški ulici — hišni posestnik kloba čar Wolf —, ki ima tudi na prodaj »Sudsteirische Volksstimme«, list, ki neusmiljeno biča nemško celjsko kitko, morala je hipno ostaviti svoj lokal. Res čudno! — Celjska klika ima še vedno moč, celo takim nasproti, ki niso nikakor nje — prijatelji!
Okrajni Šol. sveti na Spod. Štajerskem še vedno zgolj nemško ura-dujejo, vkljub vsem tozadevnim oklepom slovenskecra učiteljstva ob okr. ncit. konfereneijah. Seve! Slovenci smo krotki ter se damo ime4i za ror-ea! Saj je dosti, da malo zaropotamo. V praksi pa ne izvajamo posledic. To dobro vedo uradi. Zato se nam pa godi tako! Kaj bi pač rekel Jurčič, katerega izrek je znan: »Tvrd bodi, neizprosen, kadar gre ti branit prava rodu svojemu!« —
Šolska vodstva na Spod. Štajerskem resno opozorimo, da dosledno pišejo uradom slovensko. Ako tega ne store, potem se ni čuditi, da tudi njim nadrejena oblastva ne premene okostele svoje navade.
Mestni urad celjski le po nekaterih ulicah za silo odvaža sneg ter tako omogoči pasažo. Vprašamo: zakaj se pa to ne godi povsod po mostu! AH ne plačajo mar prebivalci povsod tistih dokladf — In kaj je z vodovodom? Sedaj ob hudem mrazu večinoma vodovod ne funkcijonira. Stranke pa morajo vkljub temu plačevati vodarino. Tu je treba pač odpomoči!
» Amtevorstand«, dr. Ambro-schitz, »posestnik« vile »Alberieh«, ali ne čutite vi — teh nedostatkov!
Davkoplačevalec. Brežiški Sokol priredi dne 2. svečana velik sokolski ples v veliki dvorani Narodnega doma. Oblekli promenadna, kostumi dobro dešli. Svira e/kr. godba pešpolka is Zagreba. Vabila so se razposlala, ako*snio
Pogreb prof. Aplba. Ob veliki udeležbi občinstva je bil v soboto popoldne v Celovcu pokopan slovenski zgodovinar prof. Apih. Pokojniku so med drugimi izkazali zadnjo čast-ve« odbor družbe sv. Mohorja, dalje »Matica Slovenska«, katero je zastopal prof. Perušek in društvo slovenskih profesorjev, katero je zastopal prof. Wester. Pogreb je vodil monsi-gnor Podgorc, ki je tudi na grobu govoril in slavil slovenskega zgodovinarja v nemškem jeziku, kakor je tudi vse molitve opravil v nemškem jeziku. Ne ene slovenske besede ni bilo slišati pri tem pogrebu. Navzočn i Apihovi sorodniki niti umeli niso. kn; se je govorilo na grobu. ~>č — nekaj slovenskega se je vendi- lisalo — v veži Mohorjeve hiše (nc pred hišo, kakor je sicer običajno) so pevci zapeli slovensko žalostinko. Tako je bil v Celovcu pokopan slovenski znanstvenik, učitelj in rodoljub.
Kolikega narodnega pomena je nakupovanje in naseljevanje na Koroškem je pokazalo ravnokar ljudsko štetje v Gnštanju in Tolstem vrhu. V imenovanem trgu so našteli pred 10 leti kakih 80 % »Nemcev«, a letos na vkljub še silnejšemu pritiski! le 54%. V Guštanju je prišla namreč v slovenke roke velika graščina, a tuli neko gostilno v trgu in kislo vodo v Tolstem vrhu so kupili Slovenci. Domači omahljivci so dobili spoštovanje, pred slovenskim kapitalom, a tudi pred slovenskim jezikom, ki ga sedai slišijo govoriti tudi boljše slo-ie. Resnično je v Gustanjn le kakih
10 % Nemcev, vsi drugi so mlačni ali r>d nemške industrije odvisni Slovenci. Pri ljudskem štetju se je delalo tu, kakor sploh na Koroškem s strahovitim terorizmom. Celo dojenčke omahljivih Sovencev so zapisovali za nemški občevalni jezik. S smotreno kolonizacijo pa se bo tu, kakor dru-god zdrobil nemški terorizem.
V Celovcu je umrla računskega '>odčastnika soproga ga. Katica Habjan. P. v m.!
Vojaški nabor.'Pri naboru v četrtek je bilo v ltolitičnem okraju Celovec izžrebanih <>44 vojaških novincev prvega starostnega razreda.
Nesreča. V bližini Marije na 7A
11 je zdrobilo padajoče drevo drviir-skemu mojstru Jožefu Hudeluuu desno stegno.
Boj med Cigani. Zavist je d?l^ oovod v Volšpergu,  da  s^ si skočili
* mri Cigani v lase. Že delj č°sa so ifirali tam Ci srani neke družbe »Roj< n gostilnah, kar naenkrat pa so dobili konkurenco od strpni nekih italijanskih Cieranov. Začel se je med -hema toloama boj, pri katerem 8C Tovorila bodala in so pokali samo Vr<*si. Nekega mladega Cifrana so M^trelili v trebuh, več jih je bilo tn-
tpko ranjenih, da so jih morali ureoeli^ti v bolnišnico in zdravniki dvomijo o dveh rani«mcih. da jimn bodo BSOoii   obraniti   živlienje. Pri
♦ eni HO razr.ii; t^di vse violina in se-flsri >k> torej Volšperg- brez eiganrke jrodhe.
Prlmonto
Drobne vesti z Goriškega. Komisija za most čez železniško postajo Volčjadraga se bo vršila dne 4. februarja. — V soboto ponoči je izbruhnil v Krminu velik požar, ob pol 1. so odšli tja tudi ognjegasei iz Gorice. — Novo šolo so otvorili v Medji-vasi pri Devinu. Pri otvoritvi je bil uavzoč tržiški okrajni glavar Gas-ser, ki je v dobri slovenščini poudarjal pomen te šole.
Zopet samomor dijaka. Ze mnogokrat se je opazilo, da se dogajajo zaporedoma enaki dogodki med ljudmi, ki so v kaki zvezi med seboj. Tako moramo zabeležiti zopet žalostno vest o samomoru nekega dijaka v Gorici. Kakor pri prvem, tako je' bil tudi v tem slučaju vzrok samomora v slabem napredovanju. Na svojem stanovanju v Gorici se je obesil dijak Julij Roth. Že v soboto zjutraj je opazila njegova mati na 161etnera dečku neuavadno potrtost in ga je skušala potolažiti s tem, da mu je rekla, da je pripravljena storiti za njega vse, da dovrši šolo. Ta ljubezni polna obljuba pa je dečka še bolj užalostila in zvečer je izvršil samomor.
Nesreča. Ko so bili v petek ▼ Gora jem polju na Goriškem starši 5Vzletne Miroslave Goljevščekove od doma in so ostali otroci sami doma, se je vnelo mali deklici krilce.Grozno kričeč je prihitela vsa v plamenih iz hiše. Ljudje so prihiteli na pomoč in pogasili, kolikor so mogli »vendar pa je otrok še isti dan umrl.
Is finančne službe. Bespicijent finančne stražo v Trstu Albert W a 1-t e r je imenovan sa carinskega pobiralca v XI. činovnem razredu.
Zveza južnih žoleaalearjerv. Dne 14. januarja se je vršil v Trato v hotelu »Evropa« ustanovni občni zbor podružnico Trat,  sekcija A »Cvoao
jasnih železničarjev (Sndbahnorvor-j band). Navzočih je bilo preko 50 uradnikov južne železnice; več zunanjih večjih postaj je poslalo zastopnike. Od osrednjega odbora je bil navzoč gosp. Hocaenegger E., od uradniške sekcije personalne komisije pa gg. pl. Cerva, Perutz, Schmid, Ki-spert. — V vodstvo podružnice so bili enoglasno izvoljeni gg.: Martin V., predsednik; Franzoni M. in Čer ni go j V., I.. oziroma II. podpredsednik; Va-lentinelli A., Pavlin G., Wittek E., Hinterlechner A., Verzegnassi E., Lisec H., Sob R., inžen. Kment F. in Brosch H., odborniki; Albrecht J. in Repič Fr., rač. pregledovalea; Eccel H. in Prato O., njuna namestnika. -Vseskozi zanimivo zborovanje je trajalo 3 in pol ure in se je zaključilo o polnoči.
Tatovi. Na trgu Sv. Frančiška kega v Trstu je aretirala policija nekega človeka, ki je nosil na hrbtu zaklano ovco, katero je bil ukradel nekemu mesarju z vosa. Aretiranec je 261etni dninar Peter Medved, stanujoč v šolski ulici št. 1. — 8 cinka-stih posod je ukradel v neki trgovini v ulici Bellini št. 1, 251etni dninar Ivan R«ya.
Hladilnice za argentinsko meso. Na hangarju št. 3 v Trstu bodo pripravili 500 kvadratnih metrov za hladilnice za argentinsko meso. Hladilnice se bodo zgradile na račun pa-roplovne družbe Avstro . Amerika-ne. Na ta način je zagotovljeno, da se bo uvažalo meso tudi v prihodnjem poletju in je pričakovati, da bo prišlo argentinsko meso bolj pogosto na trg, kakor do sedaj, zlasti, ker dela ladjedelnica v Tržiču na več ladjah Avstro - Amerikane hladilnice za prevažanje argentinskega mesa.
Dnevne vesti.
-t Tudi pri klerikalcih ni vse zlato, kar se sveti. Klerikalci so započeli v zadnjem času strastno gonjo proti naprednim denarnim zavodom. Dasi smo imeli dovolj gradiva, vendar nismo hoteli vračati nemilo z nedragim, marveč smo se omejili zgolj na to, da smo opozorili klerikalce, da se je nevarno igrati z ognjem, ker se človek pri taki igri najiožje samo opeče, in če klerikalci niso slepi, so morali že sedaj opaziti, da je gonja, ki so jo započeli proti našim denarnim zavodom, dvorezen nož, ki reže ne samo na napredno, marveč tudi na klerikalno stranko. Nezaupnost, ki so jo klerikalci umestno in brez vzroka skušali povzročiti proti domačim denarnim zavodom, čutijo prav v isti meri klerikalci kakor napredni denarni zavodi. To je dejstvo, ki se ne da izpodbiti. Za to bi bil pač že skrajni čas, da bi klerikalce srečala pamet in da bi uvideli, da je takšen boj na nož na gospodarskem polju enim, kakor drugim škodljiv, koristen pa samo tretjemu — Nemcu. Vemo sicer, da vežejo klerikalce zelo intimne vezi z gotovim nemškim denarnim zavodom, vendar pa ne moremo verjeti, da bi bilo to prijateljstvo že toliko napredovalo, da bi klerikalci ne videli več niti svojih koristi. Kakor smo že gori naglašali, trpe pod posledicami gonje, .ki so jo uprizorili proti naprednim zavodom, klerikalci. V ilustracijo tega in ne morda iz slabega ali škodoželjnega namena konštatujemo da je pretekli teden neka stranka hotela pri „Ljudski posojilnici" dvigniti svojo hranilno vlogo v znesku 100.000 kron. „Ljudska posojilnica- je dotični stranki izplačala samo 30.000 kron, glede ostanka pa je izjavila, da ga bo izplačala v 14 dneh. Saj ni čisto nič dvoma da bo „Ljudskau ta denar izplačala in da se ji ni ničesar bati, a slučaj kaže, da je klerikalna gonja njo samo spravila v zadrego. Torej pamet!
-f Klerikalci ln gostilničarji. Gostilničarska zadruga si je stavila kaj lepo in za našo narodno gospodarstvo važno nalogo, s pomočjo kuharskih tečajev vzgajati dobre kuharice in go-stilničarkc. Gojenke teh tečajev naj bodo pozneje pijonirke tujskega prometa na Kranjskem. In nedvomno bo sčasoma dobivala naša kranjska dežela ogromne dohodke ravno od te panoge narodnega gospodarstva. Naši klerikalci pa tega nečejo uvideti, temveč delujejo direktno na to, da onemogočijo to akcijo. Zadruga je namreč prosila za podporo tudi deželni odbor — in ta je dovolil celih sto kron. In čeprav je deželni glavar pl. Šuklje na banketu, na katerem so klerikalci skoraj pojedli eno deželno podporo, naglašal važnost teh tečajev, vendar klerikalni deželni deželni odbor ne smatra teh tečajev za potrebne. Za take velevažne institucije torej nima denarja, d oči m je pa dal celih 4000 kron za ob-skurno krščansko socijalno zvezo, ki nima druzega namena, nego da redi par klerikalnih lenuhov. Naši gostilničarji plačujejo gotovo ogromno vsoto deželne davščine, vendar jih pa klerikalni deželni odbor prav nič ne upošteva ter jim deli škandalozno miloščino. Menda je to zahvala, ker se je v tečaj sprejelo tudi par farovških kuhajte. Našim gostilničarjem, posebno po deželi, pa priporočamo, naj še na-
dalje podpirajo Klerikalno oanoo, w ne pozna druzega nego svojo nikdar polno bisago.
+ Sramotna strahopetnost. V
rubriki za Koroško najdejo čitatelji poročilo o pogrebu umrlega slovenskega zgodovinarja prof. Apiha. Kaj tako žalostnega in nečastnega že dolgo ni bilo citati: Slovenskega rodoljuba so pokopali, moža, ki je vse svoje življenje delal za slovensko stvar, a iz same sramotne strahopetnosti se niso upali na njegovem grobu ziniti slovenske besede. Pevci so se skrili v vežo Mohorjeve hiše, da bi slovensko petje ne žalilo nemških ušes, in mon-signor Podgorec, tajnik družbe sv. Mohorja, eden glavnih voditeljev koroških Slovencev, je vse molitve opravil v nemškem jeziku in je na grobu osramotil spomin slovenskega zgodovinarja z nemškim nagrobnim govorom. Naj nam nihče ne pride z izgovorom, da bi bili celovški Nemci proti slovenskemu govoru in slovenskim molitvam morda demonstrirali. Če so celovški Nemci tako posuroveli, če so take zverine, pa naj bi se bil magari zgodil največji škandal. Bolji škandal, kakor tako sramotno strahopetstvo, tako žaljenje spomina odličnega moža in tako javno pohujšanje. Ti celovški možakarji, zbirajoči se okrog Podgorca in Brejca, imajo na jeziku vedno polno pogumnih besed, široko odpirajo usta in delajo se največje narodnjake, pa se Še ne upajo slovensko na glas moliti. Od preprostih ljudi zahtevajo, naj nosijo svojo kožo na semenj, sami pa iz gole strahopetnosti, iz samega figamoštva uprizarjajo take škandale, da nas mora pred vsem svetom sram biti.
-f Kaj pa to? Včerajšnja „Wiener Zeitung" poroča, da je imenovan sodnikom v Ilirski Bistrici neki dr. Anton Ritter von Pantz. Kolikor smo mogli poizvedeti, je mož iz Gornjega Štajerskega. Kako bo mož, ki slovenščine ni zmožen, uradoval v sodnem okraju, v katerem ni niti enega Nemca, ve menda samo justična uprava! To je zopet nov udarec na našo ravnopravnost. Somišljenike prosimo, naj nam svoječasno, ko bo Pantz že opravljal svojo službo, poročajo o njegovi slovenščini. Morebiti pa bodemo glede Pantza doživeli razočaranje. Mogoče je, da mož niti videl ne bo Ilirske Bistrice in mu pripravlja justična uprava še kako boljše mesto na Slovenskem, saj skuša v zadnjem času povsod vti-hotapljati Nemce.
4- Nov odvetnik v Novem mestu. Vsemogočna ljudska slranka pošlje v kratkem času v Novo mesto kot od-Aetnika dr. Dermastijo, zdaj odvetniškega koncipijenta pri dr. Šustersiču. Jasno je, da bodo raz vse prižnice gonili klijentelo k dr. Dermastiji, ker je to vendar namen prižnic, da se z njih agitira in dela reklamo. Zapomniti pa si je treba, da se dober odvetnik sam uvede brez kričeče in blagoslovljene reklame in da daje ravno prevelika reklema slabo izpričevalo odvetniški zmožnosti. No, posebna kapaciteta tudi res ne more biti dr. Der-mastija. Pri prvi obravnavi je še zastopal Jarca nasproti Rozmanu4 ko je vedel, da se bo stvar morala preložiti; pri drugi obravnavi ga je pa že zastopal dr. Rozina, ker se je dr. Der-mastija bal, da si pokvari renome in situacijo v dolenjski metropoli, če pogori v tej kazenski zadevi, to se pravi, če zmaga resnica in pravica.
-i- Vedno lepše! Zagrizeni nem-kutarji sleparijo pri ljudskem popisovanju, da je kar grdo. Svoje posle kar po sili in brez njih vednosti vpisujejo za Nemce. Tako je sudi storil tudi znani renegat in c. kr. profesor, ki ima zelo slično ime z nemškim dolgouhcem. Vzlic protestu svojega posla ga je vpisal za Nemca, češ, saj ne gre, da bi se v eno polo vpisala d^a različna jezika. Takih in enakih sredstev se poslužujejo, da dosežejo svoje samopašne namene.
-f- Poglavje o razpoložnih zakladih. Kazlični klerikalni zavodi imajo takoimenovane »razpoložne zaklade«. To se pravi: en del čistega dobička gre v razpoložni zaklad in ravnateljstvo lahko naredi s tem denarjem kar hoče in ni dolžno dajati računa nikomur. To je milo rečeno jako — praktično. Člani, ki jamčijo pri dotičnih zavodih, največkrat niti ne slutijo, da se nahaja v pravilih taka določba. Poglavje o razpoložnih zakladih spada med največje zanimivosti klerikalnega delovanja za ljudstvo in bo prav hvaležno, da se enkrat to poglavje vzame v pretres, zlasti z ozi-rom na infamije, ki jih i vednostjo in odobrenjem cerkvenih cenzorjev in proslulega škofa Jegliča uganja domoljub«.
-f Idrijski klerikalni komedijanti so se najlepše pokazali na nedeljskem shodu. Zahtevali so, naj se »rudarske razmere« stavijo pred »občinske«. V podkrepljenje te svoje zahteve so po Oewaldoveiuu pouku kričali na vse grlo: »mi smo rudarji!« Najbolj sta se odlikovala Meki-novc is Pronta in rudar Matija Lampe. Zadnjemu se je zalučalo v obraz: Koliko pa ti je dal Oswald\ da tukaj razgrajaš? Moi na te besedo al niča-
bar odgovoril, ker je bil v resnici plačan, da razgraja na sbodn. Koliko pa je bilo klerikalcem mar za radarske razmere, so pokazali s tem, da po večini izmed njih niso čakali na te, marveč odšli s shoda takoj, ko so videli, da njihovo kričanje ni imelo vspeha. Po mnenju teh klerikalnih plačanih razgrajačev se rudar no sme brigati za občinske zadeve in izvedeti o njih resnico. In vendar so klerikalci zvarili občinski red, ki daje tudi delavcem volilno pravico. Dolžnost vsakega občana je, da se briga za občinske zadeve. Seveda Os%vald misli, da je dovelj, če sam dela nemoteno zgago v občini, drugi smejo k tejnu k večjem prikimati. Tudi lahko razlaga dr. Krek o občini in delavstvu, priprost rudar pa bi o tem ne smel razmišljati, kajti spoznal bi v tem slučaju, kakšni komedijanti so njegovi voditelji. No pa si bodo idrijski rudarji brez Oswaldove milosti in navzlic razgrajanju njegovih zaslepljenih rudarskih trabantov dovolili razpravljati javno in nemoteno o pogubni klerikalni občinski politiki v Idriji.
4- Iz sodne službe. C.kr. avskul-tant Janko Krč je s 1. februarjem 1.1. prestavljen od okrajnega sodi'ča v Novem mestu k dežeinemu sodišču v Ljubljano. V Novem mestu bomo lju-beznjivega gospoda prav težko pogrešali, sodišče pa izgubi ž njim dobrega jurista.
+ Iz justične službe. Premeščena sta dež. sodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Cerknici g. Rudolf Persche v Ljubljano in sodnik Ivan Šinkovec iz Ilirske Bistrice v Radovljico. Sodnik Valentin Levičnik iz Ljubljane je imenovan za okrajnega sodnika in predstojnika sodišča v Cerknici, avskultant dr. Anton vitez Pantz pa za sodnika v Ilirski Bistrici.
Roditeljski sestanek. V iizi-kalni dvorani c. kr. II. drž. gimnazije se bode vršil v sredo dne 25. t. m. ob 6. zvečer drugi roditeljski sestanek, pri katerem dokonča g. ravnatelj dr. Bezjak zadnjič započeto predavanje o domači kazni kot vzgojnem sredstvu. Starši oziroma njih namestniki in drugi prijatelji naše mladine se prijazno vabijo k temu sestanku.
—- Za mestne uboge je podaril
g. Jakob Bole, posestnik in gostilničar povodom otvoritve svojih gostilničnih prostorov vsoto 50 K.
— Pomnožitev klopi v mestni dvorani. Vsled pomnožitve občinskih mandatov je bilo treba v mestni dvorani pomnožiti tudi število sedežev od 30 na 45. Pretekle dni izdelal je mizarski mojster Rojina čvetero teh klopi in jih postavil v dvorano.
— Novi poljanski most se bo jutri v torek ves dan in v sredo dopoldne z obremenjenjem preiskušal in ostane radi tega za vozni promet ta čas zaprt, na kar se občinstvo opozarja.
— Umrl je v Ljubljani c. kr. poštni tajnik v p. Deziderij Zebal. — Umrla je v Ljubljani v Salendrovi ulici Roza Šušteršič, učenka 8. razreda. P. v. m.
Huda žena. Zakonska Ivan in Helena Št. iz ljubljanske okolice že dolgo ne živita prav posebno srečno. 16. t. m. sta se zopet prav hudo sprla. Žena pa je vzela med prepirom v roke palico in svojega moža pretepla tako, da je dobil več poškodb na glavi. Mož je šel na to iz hiše, katero priliko je porabila žena, da je vzela svojemu možu živil in kuretnine v vrednosti 403 K ter se preselila k svojemu sinu, ki stanuje v drugem kraju.J
Hudi pes. Posestnika sin, 14 letni Blaž Lombar iz Babnega vrta je prišel vasovat k sosedu Jožefu Lornbarju. Tam je bil pa tudi sin Franceta Šne-dica iz Sred. Bele s svojim psom. Ko fantič v sobo stopi, se zakadi Šnedicev pes v njega, ga vrže na tla in verižne v levo koleno. Ker je poškodba težka, oddali so ga v tukajšnjo dež. bolnico.
Ogenj. 17. t. m. dopoldne sc je vnel v hiši posestnika Ivana Skubica v Grosupljem požar, katerega pa so domačini in sosedi hitro pogasili. Vzrok požara, ki bi bil lahko napravil veliko škode, do sedaj še ni znan.
Na Vidmu pri Krškem je v nedeljo zjutraj umri g. Josip Kline, nadučitelj v p., posestnik, občinski svetovalec m krajni šolski nadzornik v 68. letu svoje starosti. Pokojnik je bil daleč okoli splošno priljubljen in spoštovan. Pogreb bo v torek popoldne ob pol 4. uri na Vidmu. Naj v miru počiva!
Nesreče. V sodnem okraju Mokronog je padla tam stanujoča dnina-rica Marija Udovč z lestve ter si zlomila levo nogo. — 20ietnega dninarja Frana Kogovška je sunil v vrhniški pivovarni konj s kopitom tako, da mu je levo nogo težko poškodoval. — Na Robu v sodnem okraju Velike Lašče je padel kajžar Bartolomej Brodnik na ledu tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo.
Nova mestna klavnica v Idriji služi idrijskim klerikalcem za razna zavijanja. Enkrat za vselej bodi tem klerikalnim poštenjakom povedano, da zahteva gradbo nove klavnice po-iitična oblast Ln to iz sanitarnih ozi-
rov. Že leta 1908 je okrajno glavarstvo odradilo, da se v stari klavnici no sme več obratovati. Občinski odbor se je ustavljal, kolikor as je mogel gradbi nove mestne klavnico, varujoč pri tem interese mestne občine. Predzadnji sklop v tej zadevi je bil, da deželna vlada odpošlje v Idrijo svojo komisijo, ki naj konstatira, ae li da sedanja klavnica primerno preurediti, da bo zadoščala vsem sanitarnim zahtevam in v slučaju, da ne, je-li od občine predlagani prostor za zgradbo nove mestne klavnice za svoj namen primeren. Vlada je ua to odredila komisijo na licu mesta in k tej poslala tako zdravstvene, kakor tehnične izvedence. Komisija je izrekla, da se stara klavnica absolutno moderno preurediti ne da in da je predlagani prostor za zgradbo nove klavnice primeren. Še le sedaj se je občinski odbor odločil soglasno za gradbo nove klavnice. Vsak pameten in razumen človek mora previde-ti, da je postopanje občinskega odbora popolnoma korektno in se mu ne more ničesar opoeitati. Samo Osvvald v svoji zlobnosti zavija resnico in uganja neumno in hrezmiselno na-gajivost. Omenjamo le še to, da je sedanja klavnica tikoma ob robu državne ceste, nova klavnica oa je projektirana 12 m od ceste in bo med to in klavničnim poslopjem zasajen park. Oswald pa hoče, da bo vlada toliko dosledna, da ne bo za novo klavnico na prostoru, ki ga sama potrebuje za ureditev državne ceste. Tako Oswald venomer in pri vsaki stvari farba svoje neumne backe.
Zdravstveno stanje v Ljubljani. Od 8. do 14. t. m. se je rodilo 23 otrok, umrlo pa je 23 oseb, med njimi samo 11 domačinov. Umrli pa so za ošpicami 2, za škrlatico 2, za jeti-ko 1, vsled nezgode 2. vsled samomora 1 in za raz'ičnimi boleznimi 15 oseb. Za infekcijskimi boleznim1 so oboleli 4 za ošpicami, 2 za škrlatico, od teh eden pripeljan i dežele v otroško bolnišnico, 5 za tir uzom, izmed teh 3 z dežele v dež. bolnišnico in za vratico 1.
Nezgoda na sanjkališču. Včeraj popoldne se je pripetila na sanjkališču v tivolskem gozdu nezgoda, katere žrtev bi skoro postalo nadebudno mlado življenje. Sina zlatarja Vec-ehieta je povabil na svoje sanjke njegov prijatelj. Ob velikem ovinku so se sanjke prevrnile in dečka sta s toliko silo priletela ob obronek, da je Veeehiet ostal na mestu onesveščen. Neki častnik je priskočil dečku na pomoč, ga dvignil ter ga jel drgniti s snegom. Deček je kmalu prišel k zavesti. Med t^m je prišel rešilni voz, ki so ga teletonično poklicali, ter prepeljal ponesrečenega dečka domov. Saujkališče v tivolskem gozdu je dokaj nevarno, zato bi bilo skrbeti za to. da bi se tu vozili samo izvežbani sanjkaei, naravnost prepovedati pa bi se. moralo, da se tu sanjkajo otroci.
Javni* nasilstvo. Ko je minuli teden v neko šupo prišel 501etni vagani Anton Glavič in začel tam prižigati vžigalice, se je med tem posestnik zbudil in postavil nepovabljenega gosta pod kap. Kmalu pa se jc Glavič zopet povrni] in začel zopet po šupi svetiti. Posestnik, boječ se, da mu ponočnjak šope ne zapali, je šel to naznanit policiji. Takoj sta se tja napotila dva stražnika. Ko sta sla po )»oljski poti proti šupi, so nenadoma zaeeJe padati po glavi enega stražnika f^ri. Ko sta stražnika napadalca pograbila, je začel biti okoli sebe z rokami in nogami, kakor sivina. Pri tmn je enega stražnika močno na nogi poškodoval. Ko sta stražnika silovitega ponočnjaka s težavo privedla v stražnico .so spoznali, da je to Ola-vič in da je le - ta svetil ]>o šupi. Aretovanea, ki je bil svoj čas že v hlaznici, so izročili deželnemu sodišču.
Aretiran Jaški podanik. Predvčerajšnjim je bil na brzojavno obvestilo na južnem kolodvoru aretiran :-41etni delavec Serafin Zara iz Mirana v Italiji,ker je v Gradežn opeharil trgovca Lenardo za <>0 K, ter se takoj odpeljal v Ljubljano. Oddali so ga pristojnomu sodišču.
Samomor. Včeraj popoldne sta našla dva dečka iz Kožne doline v gozdu za novim streliščem ležati mrtvega Alojzija Selana, 231etnega tapetniškega pomočnika iz Gline. Bečka sta vsa preplašena tekla zadevo naznaniti. Na lice mesta je prišlo orožništvo iz Viča. »Sejati je ležal vznak, v desni roki pu je držal revolver, s katerim se je bil ustrelil v desno sence. Poleg mrtvega trupla je ležal tudi listek, iz katerega je razvidno, da je gnala Selana v smrt nesrečna ljubeeen. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na Vič.
Sumljiva ura. Minoli teden ji nek mož prišel prodajat k neki stari-narici srebrno žepno uro. Ker se ji je stvar zdela sumljiva, jo je javila policiji, a še predno je stražnik dospel tja, jo je bil neznanec že odkuril. Policija je uro zaplenila in takoj jela po neznancu poizvedovati, katerega je kmalu dobila v pest v osebi kletnega, zaradi raznih deli k tov že 13krat pred kaznovanega Ivana Ver-biča iz Loga v Ijubjanakom okraja.
Ker se sumi, a* je Varka* uro dobil po napiiiliiasai noša, no ga oddali so-
dišču.
Zamenjana Je bila pred kratkim v gledališču 14 K vredna siva pelerina z neko slabšo. Zamenjalec naj jo izvoli prinesti nazaj, kjer dobi svojo.
Delavsko gibanja. V soboto sc je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 7 Slovencev, 4 Hrvatje, nazaj je prišlo pa 17 Hrvatov in 21 Macedoncev. V Zagreb se je odpeljalo 10 Hrvatov. Včeraj je prišlo iz Amerike 130 Slovencev  in Hrvatov.
Izgubila je kuharica Marija Ger-jovičeva bankovec za 50 K. — Neka dama je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Gdč. Angela Jerse-tova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Šolska učenka Olga Knezova je izgubila zavitek, v katerem je imela nekaj vezenin. — Nasla je služkinja Ana Gobčeva srednjo vsoto denarja in ga oddala na magistratu.
Ameriške novice. Rojak nmrl. Dne 26. decembra 1910 fe umri v Somerset, Colo., slovenski rojak Fr. Grušovnik. — Rojak ponesrečil. 5. jan. je v Conernaugh v premogokopu ubilo Slovenca Antona Planinšeka. Bil je star 34 let. Zapustil je ženo in petletno hčerko.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejmejo sc: 3 kon tor isti, 2 poslovodja, 6 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 1 kontoristinja, 5 prodajalk, 7 učencev. Službe iščejo: 2 knjigovodja, 2 korespondenta, 4 kon-toristi, 3 poslovodji, 2 potnika, 4 skladiščniki, 24 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov železni neke stroke, 9 pomočnikov manufakturne stroke, 14 pomočnikov špecerijska stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 6 kontoristinj, 8 bla-gajničark, 13 prodajalk, 6 učencev, 1 učenka. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
narodna ohromila.
Za obrambni sklad družbe sv. Cirila in Metoda so se nadalje priglasili sledeči p. n. gg.: 872. Fran Žagar ml. lesotržec, Markovec Stari trg (plačal 25 K); 873. Moška podr. družbe sv. C. in M. v Postojni (plačala 200 K); 874. Ženska podr. družbe sv. C. iu M. v Postojni (plačala 200 ron).
Društveno naznanila.
Občni zbor telovadnega društva „Sokol II.44 v Ljubljani se je vršil včeraj dopoldne v gostilni br. Frana Kavčiča na Pri vozu. Starosta br. Fran Kavčič otvori občni zbor, konstatira sklepčnost ter da besedo tajniku, iz čegar poročila posnemamo sledeče: Društvo ima 170 članov, izmed teh 40 rednih, med katerim je 24 telovadcev. V preteklem letu je imelo 14 odboro-vih sej, 3 izredne seje ter en izvanredni občni zbor. Društvo je prirejalo izlete samo in se je udeleževalo tudi župnih izletov. Priredilo je veselico v Mestnem domu, javno telovadbo ter nastopilo pri zvezni tekmi. V svojem poročilu se spominja br. tajnik umrlih članov br. Kocjana in br. Blaznika, ter poživlja navzoče, da se vzdignejo raz sedeže. Nato sledi poročilo načelnika br. Kocjana, iz katerega jc razvidno, da so bratje-telovadci zelo redno zahajali k telovadnim uram. Iz poročila blagajnika br. Trstenjaka posnemamo, da ima društvo 526 K 24 v premoženja v gotovini in poleg tega jako bogat inventar. Poročilu blaga j -nikovemu so sledile volitve. Izvoljeni so bili sledeči bratje: starosta br. Fran Kavčič, podstarosta br. dr. Fettich Frankheim, načelnik br. Kocjan, odborniki pa bratje Zaje, Marn, Miklavc, Kutin, Krapeš, namestniki bratje Bre-skvar, Duh in Stopar, br. Plankar in br. Bergant pa pregledovalca računov. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi brat Marn, ki je v navdušenih besedah poživljal brate Sokole, naj se z vso silo oklenejo sokolske ideje, naj jo širijo in bodrijo ljudstvo k delu. Čvrsto in neustrašeno naj korakajo v sokolskih vrstah do cilja zmage. Nato je starosta zaključil občni zbor.
Pevski zbor »Glasbene Matice44 jc priredil svojim članom in ljubiteljem poskočne muze Tcrpsihore v soboto zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma plesni venček, ki ga smemo imenovati z vso pravico najbolje uspelo prireditev te sezije. I. četvorke se je udeležilo okrog 80 parov, I. besedo jc plesalo 30 karejev, pri 0. četvorki pa je bilo nad 200 parov in celo pri zadnji besedi je plesalo še 25 karejev. Te številke same so že jasna priča, kako zanimanje je vzbudil plesm venček med našim občinstvom. Udeležba pa je bila tudi sicer naravnost ogromna, tako da niti postranski prostori, ki so bili na razpolago« niso mosti odvrniti od dvorane včasih ples ovirajoče pieče. Med odličnimi posetniki, katerih imena našteti bi bito preobširno, je bilo opa-
zite poteg ge. dr. Tavčarjeve sfcoro vse članice slov. taistega društva in žen.
telovadnega društva in so se odlikovale vse dame po zelo elegantnih modernih toaletah. Slovenska filharmonija je igrala plesaželjnim do rane are in morala mnogokrat plese celo ponoviti. Uspeh venčka se imenuje lahko sijajen.
»Narodna čitalnica" v Novem mestu. Dne 20. jan. 1911 je imel odbor .Narodne čitalnice" v Novem mestu svojo sejo in konstituiral se je ta-le odbor: predsednik: g. Albert pl. Levičnik, podpredsednik: g. Davorin Zwitter, tajnik: g. dr. Milan Šerko, gospodar: g. Ljudevit Kalčič, knjižničar: g. France Zidar. Namestnik: g. Kari Skapin in preglednika: gg. Ivan Ma-selj in Davorin Škrabelj. Obenem se je govorilo v tej seji o prireditvah društvenih veselic v predpustu in sklenilo se je, da priredi »Narodna čitalnica* v Novem mestu razun običajne maskerade na predpustni torek tudi ll.febr. 1911 veselico z orkestralnimi točkami, igro in plesom.
Prosveto.
Srečko  Albini:  Baron Trenk.
Opereta v treh dejanjih. Feliks Albini je Hrvat, hrvaški skladatelj, a jugoslovanski umetnik. Bil je kapelnik zagrebškega gledališča, a ko se je ondi opera opustila, je deloval na Dunaju in v Lipskem na Nemškem. Pred dvema letoma pa je bil iznova pozvan v Zagreb, kjer je danes ravnatelj hrvaške opere. V tujini si je moral pridobiti ime in slavo, da ga je priznala tudi domovina. V tujini, v Lipskem, Monako vem, Norimberku, v Gradcu, na Dunaju in drugod so se izvajale najprej Albinijeve operete, predno so našle prijaznih tal tudi med rojaki. Zdaj seveda je že pet let Albinijevo ime slavno ne le med Hrvati nego tudi med Srbi in Madžari. Njegova opere ta. »Baron Trenk« se poje danes ne le po slovanskih, nemških in madžarskih odrih, nego celo v Ameriki in v Angliji. Povsod je dosegla kolosalen uspeh. Odkod ta uspeh? Albini je prinesel v opereto prvi jugoslovanske pevske in glasbene motive, hrvaške, srbske in tudi slovenske narodne napeve in plese. To je v opereti novo, originalno. Morda se poreče, da je v opereti »Baron Trenk« tudi čutiti madžarski glasbeni kolorit. Toda Hrvatje si niso od Madžarov izposodili ničesar, ker imajo v svojem značaju, v obleki, pesmi in melodiji toliko samoraslega, da dajejo še drugim svojim sosedom. Seveda se je Albini držal običajnih operetnih forem ter je dajal koncesije; moral je pa tudi ustrezati iniljeju in značaju oseb na dvoru Marije Terezije ter uravnati po njih svojo glasbo. — Albinijev »Baron Trenk« je glasbeno razkošno opremljen, orkestralni in pevski del je obdelan bogato in skrbno, mestoma tako operno, da je »Barona Trenka« na pr. dunaj. Ljudska opera uprizorila z naslovom komične opere. V Ljubljani je dosegla njegova opera »Mari-čon« najlepši uspeh.
Slovensko gledališče. V soboto se je vprizorila dandanašnja legenda s prologom, igro in epilogom z naslovom „TujecM. Avtor tega dela je Anglež Jerome K. Jerome. Ko smo čitali vso bučno reklamo za to vprizoritev, vstajali so nam dvomi, jeli je res delo vredno one slave, ki jo je deležno in da se je to delo igralo zapored 500 krat, zdele se nam je — smešno. Toda sedaj po vprizoritvi je naša sodba popolnoma drugačna. Naravnost smel lahko, imenujemo ta vzlet in zanos, s katerim operira drzni Jerome K. Jerome. Če ga slišimo, ko nam govori z odra, zdi se, da ne potroši brez potrebe niti ene črke; vse kar pove, bi zgubilo svoj vtis, če bi raztezaval, ravnotako nasprotno, če bi kaj odvzel. Vedno in vsikdar se nam pokaže kot trezno računajoč človek, stremeč za svojim vzvišenim ciljem, ki se mu z vsako besedo približuje in ga tudi smelo doseže. Idealist je od pete do vrha. Nad čemur že takorekoč ves svet obupuje, to stori on s svojo ljubeznijo, ki oživlja liki mana in ko izgovori kot prijatelj zadnjo besedo, tedaj je že njegova naloga izvršena. Vrnil je družbi oni temelj, na katerem je že nekoč slonela, vlil ji je v žile zdravila, ki zaceli vse rane, naučil jo je spoznati resnico vseh resnic, v ljubezni in delu leži spas človeštva, to je temelj sreče, ln katera oseba bi bila zadosti dobra, da bi z lastnim vzgledom zamogla propagirati to njega vzvišeno idejo? To jc »Tujec" —Krist. Njemu edinemu zaupa Jerome K. Jerome dete svoje duše, ker on je bil včlovečena ljubezen in delo. Zato imenujemo ta poizkus smel a do pičice posrečen. Tehnika zasluži posebne pozornosti. Skoro izmed vseh avtorjev, kar mo jih imeli letos priliko slišati in videti, je on prvi mojster dialoga, iz katerega takorekoč obstoji v pretežni večini vse delo. Naravnost duhovito je zastavljanje vprašan} s strani * Tujca", dasiravno sesa  metoda še v dobo
Stega naturalizma, ki pa |e kljub u Še vedno najboljša. — Naslovno vlogo Je imel g. NuCUJ, ki Je bil tudi
renaer. meo napelje vioge spaatjo pač one, kjer je treba interpretirati osebnost, ki si jo je nemogoče popolnoma naravno predstavljati. Ali gosp. Nufič je izvanreden talent in zato mu todi ta vloga •Tujca" ni delala očitih težkoč, zlasti radi tega ne, ker je jako umerjena tako v gestah, kot v bistvu. Mogoče bi bil vspeh še večji, če bi vlil par kapljic več življenja v njo in če bi opustil oziroma spremenil nekaj mest v igri, kjer je preveč deklamato-j ričen. Zelo dobra je bila ga. Danilova« i V prologu je bila sicer bolj v svojem elementu, ali ljubeznivosti ji ne moremo j odrekati tudi ne kot domači dami v . epilogu. Gdč. VVintrova je imela prav j srečne momente v igri. Njena nadarjenost ne pozna meja, vse izvede vestno in gracijozno. Nalepotičene kokete, kot si jih misli gdč. Šetfilova, eksistirajo v resnici take, kot nam jo je podala. Starost ne igra spričo modernih sredstev nobene vloge. Če se ne motimo smo že nekoč pripomnili o gdč. Šc-tfilovi, da naj ne govori prehitro. Prosimo jo vnovič naj vpošteva to, kajti parkrat je bila popolnoma nerazumljiva. Vso pohvalo zasluži gdč. V. Danilova, ki jc v zadnjem času prevzela vlogo bolne ge. Bukšekove in ki jo jc rešila v našo popolno zadovoljnost v vsakem oziru. Ga. Iličičeva se je naredila v prav spretno moč, ki ima lastne duše dovelj, da učinkuje najugodneje na publiko. Gospodična Thalerjeva igrala je s pravim temperamentom vlogo domišljave gosi, ki je bila še pred nedavnim časom tovarniška delavka, a se je po srečnem naključju prelevila v bogato teto. Ne vemo sicer, če vplivajo dramske vloge ugodno na njen glas ali v igri ji bodo vsekakor na korist. Prav karakteren tip je vstvaril gosp. Skrbinšek, ki se vedno potrudi izvesti svojo stvar eksaktno in naravnost želimo ga zopet enkrat videti v vlogi, ki bi mu prijala v vsakem oziru. Da so vršili kot vedno gg. Bukšek, Bohuslav ter g. Povhe svoje vloge častno, zdi se nam nepotrebno povdarjati. Režija je bila točna, oprema zelo okusna, hiša napol prazna. b
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Nagla vožnja. Nedavno je Viktor Kalan z vozom naglo drvil z dvorišča mestne klavnice proti Poljanski cesti. Ker se v bližini vedno igrajo otroci je, bila velika nevarnost, da koga povozi. Kalan se zagovarja s tem, da je njegov konj plašljiv in da takoj plane v dir. čeravno ga še tako močno nazaj drži. Ta izgovor pa ni pomagal. Ker je bil obtoženec iz istega vzroka že prej kaznovan, jc bil bil 20. t. m. obsojen na tri dni zapora.
Tudi žalitev. Po neki razpravi pri tukajšnjem sodišču so padle od strani gospa A. E. in O. R., kakor se glasi obtožba ,žaljivk-2 napram gospodu E. R. Obtoženke žalitve deloma priznavajo. Razprava se bo radi nastopa dokaza resnice prihodnjič nadaljevala. — Nasprotno pa so padle žaljitve različne vsebine tudi od strani gospoda R. proti obema damama. Ta azprava se je 18. t. m. končala in je bil g. R. obsojen na 140 K globe. Kdaj bodo ljudje izprevideli, da je vendar bolje naložiti denar v kak denaren zavod, kakor pa plačevati za prazen nič globe pri sodni ji.
Ce se pleše z vojaki. Na Štefanov večer je bila v neki gostilni veselica. Med drugimi gosti je tudi neka X., ki je imela moža doma, plesala z vojaki. To je videla njena sovražnica O. in je začela dogodek praviti okoli, da bi napravila prepir med možem in ženo. izmislila si je tudi, da se oe N. poljubovala z vojaki itd. Vsled tega se je morala dne 19. t. m. zagovarjati pred tukajšnjim okra inim sodiščem radi obrekovanja. Sodnik je predlagal poravnavo. Obtoženka bo preklicala v listih žalitve in plačala stroške kazenskega postopanja.
Po ljubezenskem užitku razočaranje. Nedavno sta bila po noči v stanovanju skupaj fant A. J. in dekle A. O. Ko je zjutraj devičica odšla, je ljubimec pogrešal 20 K. Seveda reci ni smel, da mu jih je vzela njegova nočna miljenica. Govorica pa je le prišla med svet in ljudje so kmalu vpraševali, kako je s tistimi kronami. Vse to je prišlo na ušesa časti vredni gospodični, ki se ;e se-veda čutila globoko užaljeno. Šla je k sodišču in tožila svojega fanta iz*a one noči in se nekega drugega, radi žaljenja časti. Prišlo je do obravnave. Pričo pa niso vedele, <Ja bi bila obtoženca kaj direktnega govorila o tatvini in da bi bila tošiteljioo obdolžila tatvine. Vsled tega sta bila oproščena. Ko sta fant in dekle aa-puščala sodnijsko poslopje, sta protistransko rotila, da je njiju ljubezen za vekov veke šla rakom žvlžr erat — radi preklicanih 20 kron.
i
* *
Kazenske obravnave pred deželnim eodi&cem. Oaodepolnl strel.  Posestnik Matevž Troj ar v Zgor. Luži je Uvel v nasprotju  z  kajJarjem Fcaacatc«
Vidmarjem, od ravnofam, zaradi tega, ker ga je ta zaradi neke izkopa-ne jame orožnikom ovadil. Večkrat se je nasproti raznim osebam izrazil, da mu bo že pokazal. Dne 18. deo. je šel Vidmar kot lovski čuvaj mimo Trojarjevega travnika. Videl je od-daleč, kako meče Trojar kamenje na Vidmarjeve^a psa. Ta mu zakliče, aaj pusti žival v miru. In res se je napotil Trojar eez travnik proti domu. Od tu je pa začel metati precej debelo kamenje proti Vidmarju. Ta >e je po možnosti ogibal nevarnosti. Obenem pa opiininjal, naj ga pu-.sti v miru. Ker pa Trojar le ni prenehal, je Vidmar dvignil puško, pomeril in ustrelil prav iz bližine nanj ter ga zadel tako nesrečno v levo strau prsi, da je po preteku ene ure izdihnil. Vidmar se zagovarja, da je ravna! v silobranu in da se je nesreča le vsled tega pripetila, ker se petelin puške nalahko zapira. Sodišče je bilo na podlagi zaslišanih prič drag-egra mnenja in gra je vsled prekoračenja silobrana obsodilo na 14 dni strogega zapora.
Telefonska in brzojavna poročila.
Železniška zveza Istre z Zadrom.
Dunaj, 23. januarja. Današnja -Morgen« poroča, da je zveza med Istro in Zadrom čez otoke v Jadranskem morju,   oziroma dalmatinske <;foke zagotovljena. Zvezo bodo posredovale 3 prevozne ladje. Progra je ba-je že trasirana in se   bo   odcepila v Matuljih ter vozila do Preluke, kjer se pristanišče razširi. Od tam se prepelje vlak na posebni prevozni ladji Vavalj** na otoku Pasjo ter se vozi po nevernem obrežju do kanala proti Zadru, kjer ga zopet prepelje posebna prevozna ladja, Z deli za to železnico se ho začelo v kratkem iu bo stala Ui železnica 4 do 5 milijonov kron, n era vsota je že zagotovljena. Ženica se otvori baje že leta 1913. Seja poslanske zbornice.
Dunaj, 23. januarja. Seje poslanske zbornice bodo samo v torek, četrtek in petek. Nato ae zasedanje prekine radi delegacij. Prihodnja seja poslanske zbornice bo sele v to--ek 7. februarja.
Delegacijsko zasedanje.
Dunaj, 23. januarja, V ponede [jek prieno seje delegaeijski odsekov v Budimpešti. V ponedeljek ob 10. dopoldne bo imel sejo odsek za zunanja dela. V tej seji bo razvil nrrnf-sfcer zunanjih del grof Aebrentha! svoj ekspoze. Delegaeijsko zasedanje bo trajalo do 25. februarja.
Cesar v Pešti.
Dunaj, 23. januarja. Cesar odide v Pešto med 6. in S. februarjem. V Budimpešti otane par tednov.
Nov predsednik generalne statistične komisije. Dunaj, 23. januarja. Naučni i d-nister je imel včeraj daljšo konferenco z graškim vseučiliškim profesorjem dr. Mischlerjem. Zatrjuje se, da bo dr. Mischler imenovan za predsednika generalne statistični komisije kot naslednik finančnega ministra dr. Eoberta Maverja.
Štrajk gledaliških delavcev na Dunaju.
Dunaj, 23. januarja. Štrajk gledaliških delavcev in godbenikov se je popolnoma ponesrečil. Ravnateljstvom prizadetih gledališč se je posrečilo, nemoteno prirediti večerne predstave. Ravnateljstva so odklonila vse zahteve štrajkujočih in jim zagrozila, če se ne vrnejo danes na delo, da vse odpuste iz službe. Nemški naeijonalei in ministrstvo.
Dunaj, 23. januarja, V zbornici je včeraj nemški naprednjak Hoek govoril o stališču nemških uapred-njakov nasproti novemu ministrstvu ter izjavil, da je novo ministrstvo -krajno reakeijonarno, vsled česar mora biti stališče nemških napred--1 jakov napram vladi skrajno opozi-i-ijonalno.
Najstarejši poslanec umrl.
Dunaj, 23. januarja. Najstarejši oslanec avstrijske poslanske zborni-. ki je že dolgo let prevzemal sta-stno predsedstvo v parlamentu, mke, je zadet od kapi. Zdravniki omijo, da bo Fnnke okreval.
Delegacije. Dunaj, 23. januarja.   Skupni lirični minister Burian so je podal Budimpešto, da prisostvuje ple-rni seji ogrskih delegacij, drugi . i pni ministri in ministrski pred-iik BSenerth se podajo v Budim-?to šele dne 29. januarja, da se ude-zasedanja delegacij.
-stolonaslednik   na Brionskih otokih.
Dunaj,   23. januarja.   Prestolo-lednik   nadvojvoda   Fran Ferdi-ind pride tudi letos meseca inarea Brionske otoke.  Baje  ga tamkaj -će  nemški cesar Viljem in sicer i asu, ko bo potoval na otok Krt*. Aviatik se ponesrečil. Praga, 23. januarja. Češki avia-Šimunek,   ki   je   delal   danes v
Nuslah letalne poskuse s svoilm no-noplanom, se je dvignil do višine 40 metrov, naenkrat pa je padal a svojim strojem iz višine, pa se k sreči samo lahko poškodoval.
Za drago čeiko vseučilišče.
Praga 23. januarja. Centralni ko mite čeških visokošolskih profesorjev je sklenil sklicati na dan 19. februarja 11. v 10 čeških mestih in 6 mestih na Moravskem velike shode za drugo češko vseučilišče v Brnu.
Župnik Tomasevic umrl. Zader, 23. januarja. Župnik Fran Tomašević, ki je bil nedavno tega od
porotnega sodišča obsojen v 51etno ječo radi sokrivde pri umoru njegove tete Ane Ranč i graj iz Gotovelj in pri detomoru njegove ljubice Antonijete Ostric, je v tukajšnji ječi nagloma umrl. Istočasno so prepeljali v bolnico tudi župnikovo bivšo ljubico An-tonijeto Oštričevo, ki je bila radi že zgoraj navedenih zločinov obsojena v lOletno ječo. Oštrićova je še sprejela zakrameute za umirajoče. Govori se, da sta se župnik Tomašević in Antoni jeta Oštrićeva dogovorno zastrupila.
Demonstracije v Komoiavl. Komotava 23. lanuarja. Tukaj se je vršil velik shod Vsenemcev, katerega so se udeležili tudi nemški radikala. Na tem shodu je prišlo do ostrega spopada med Vsenemci in nemškimi radikalci. Vsenemci so dolžili nemške radlkalce, da so preveč čmo-rumeni. Nato so sačeli nemški radikalci peti demonstrativno „Die Wacht am Rheinu, Vsenemci so jih zavračali naj rajši pojo „Bog ohrani . . .kt, nakar je prišlo do hudih spopadov in pretepov. Policija je morala poseči vmes, ko so se demonstracije nadaljevale na
cesti
Poljska ljudska stranka in siituacja.
Krakov 23. januarja. Včeraj je govoril na seji eksekutivnega komiteja „Poljske ljudske stranke" poslanec Stapinski o situaciji, ter poudarjal, da si mora varovati poljska ljudska stranka politiko proste roke. Sklenila se je resolucija, v kateri se odobrava to stališče Stapinskega in izraža željo, da se uvede nova volilna reforma in da se že enkrat doseže narodnostni sporazum med Poljaki in Rusini.
eijo iu Bolg-arsko carinska vojna. Ogrski državni zbor. Bndimpešta, 23. januarja. V današnji seji nadaljuje   ogrski državni zbor razpravo glede bančne predloge,
Poset črnogorskega   kralja na Dunaju.
Cetinje, 23. januarja, iz krogov, ki stoje blizu vladi iu dvoru, poročalo, da obišče kralj Nikola tekom meseca februarja cesarja Franca Josipa na Dunaju.
Avstrijsko - srbska trgovi uska pogodba. Bel grad, 23. januarja. Uradni list razglaša, da je kralj včeraj podpisal avstrijsko - srbsko trgovinsko pogodbo, ki stopi takoj v veljavo in je veljavna do 31. decembra 1917.
Kraljevič Gjorgje ne gre v Sofijo. Belgrad, 23. januarja. Vest bolgarskih listov, da kraljevič Gjorgje v kratkem poseti bolgarski kraljevski dvor, je docela neutemeljena. Bolgarsko - turška trgovinska pogodba.
Carigrad, 23. januarja. Pogajanja med Bolgarsko in Turčijo gb Je trgovinske pogodbe so se razbila. Ako se ne posreči do 27. f. in. spraviti ta pogajanja v tir, izbruhne med Tur-
Brantbnl zakon in novi vojaški kazenski proces.
Fraukobrod, 23. januarja. »Frankfurter Zeitung« poroča z Dunaja, da se je dosegel v ministrski konferenci popolen sporazum glede novega brambnega zakona. Nadalje poroča »Frankfurter Zeitnng«, da sta oba finančna ministrstva znižala svoje tozadevne zahteve. Mod drugim izve »Fniuklurter Zeitung« tudi, da ogrski ministri niso nezadovoljni s stanjem pogajanj o novem vojaškem kazenskem procesu. Vojaški krogi so baje že pristopili na to, da naj bo na Ogrskem madžarski jezik popolnoma enakopraven, oziroma, da naj ima na Ogrskem izključno veljavo. Le avstrijska vlada se tem zahtevam protivi še % odločnostjo in pravi, da jo vodijo pri tem notranjepolitični ozi-ri, ker bi taka koncesija madžarskemu jeziku imela lahko dalekosežne poalediee glede na avstrijske narodnosti.
Papežev nuncij na Dunaju.
Rim, 26. januarja. »Oservatore Romano" prinaša iz vatikanskih krogov vest, da postane papežev nuncij na Dunaju sedanji nuncij v Braziliji mon-signor Alessandro Bavona, kne-zoškpf v Pharsalu.
Železnica Donava-Adrlja.
Belgrad, 23. januarja. Tukajšnji mladoradika „Odalnni orgjek" prinaša vest, daje baje ruski poslanik v Carigradu, Carikov, povodom svojega bivanja v Belgradu izjavil ministrskemu predsedniku Pašiću, da se je turška vlada odločila zgraditi donavsko-ja-dransko železnico po projektih kakršne je bila izdelala srbska vlada.
Vstaja v Jcw*nu. * Ca. .gred, 23. janaarja. Položaj v Jemenu ppstaia vedno nevarnejši in situacija se od dne do dne poostruje. Vstašev je sedaj že nad 60.000 mož. Turška vojna uprava z mrzlično na-glostjo organizira vojaštvo in je obo-rožuje, da je odpošlje v ogrožene kraje. — Solon, 23. januarja. Vojni minister Sefket paša je poklical pod orožje vse rezerve iz vilajetov Bitolja, Velesa, Pri* lepa in Kosova.
Solon, 23. januarja. Iz Djakove je pobegnilo zopet naa 3000 upornih Arnavtov v Črno goro. Turška vlada si prizadeva v okraju Djakovo konfiscirati vse orožje. Našla je, da so med prebivalstvom zelo razširjene repetirke, ki so bile poslane iz Črne gore.
Pariz, 23. januarja. Tu je razširjena vest, da se pripravlja na Turškem odločilen državni preobrat, da bo turška poslanska zbornica v kratkem razpu-ščena in da hoče mladoturški kabinet potem proglasiti za vojnega diktatorja Mohameda Šefket pašo.
Vse one dame, katere sodelujejo pri lovskem plesu, se prosijo, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši v torek, dne 24. t. m. ob 5. popoldne v damski sobi Narodnega doma.
Gospodarstvo.
Važna gospodarska prememba na ljubljenskam trgu. Od podučene strani se nam poroča, da se združita „Trgovsko-obrtna banka" v Ljubljani in „Jadranska bankau v Trstu v en zavod. Posledica te spojitve je, da prevzame „Jadranska banka" dosedanjo „Trgovsko-obrtno banko" v Ljubljani tako, da bo ta v prihodnje poslovala na ljubljanskem trgu kot podružnica „Jadranske banke".
Združenje teh dveh zavodov je za razvoj našega gospodarstva velikega pomena, kajti pod okriljem „Jadranske banke" se razširi delokrog dosedanje „Trgovsko-obrtne banke" in se olajša njeno poslovanje, od česar bodeta imela trgovina in obrt evidentno korist. »Trgovsko-obrtna banka", ustanovljena na željo trgovcevin v povzdigo trgovstva, je namreč osnovana na zadružni podlagi in se vsled tega ni mogla tako svobodno gibati, kakor se more gibati banka na akcijski podlagi. Zadružni zakon dela zavodom na tej podlagi ovire tako glede pridobivanja klijentele, kakor glede pridobivanja sredstev za poslovanje in vrh tega je dandanes vsaki zadrugi delovanje v večjem obsegu otežkočenrjr tudi vsled tega, ker nobena zadruga ne more imeti z velikimidenarnimi zavodi takih < z :ih zvez, kak ršne imajo na delniški podlagi ustanovljene, z velikimi sredstvi delujoče banke.
Uspešen razvoj slovenske trgovine je v veliki meri odvisen od dobre in s primernimi sredstvi poslujoče kreditne organizacije. Potrebe in zahteve naše trgovine so postajale v tem oziru zadnja leta vedno večje in so že nekaj časa tako veiike, da bi jim tudi večja zadruga kakor je „Trgovsko-obrtna banka" ne mogla več zadostovati. Spoznanje, da je ustreči potrebam domače trgovine samo z velikim zavodom, z akcijsko banko, je bilo odločilno, da se jc „Trgovsko-obrtna banka" v Ljubljani združila z „Jadransko banko" v en zavod.
Pozdravljamo to združenje tako z lokalnega kakor s splošnega slovenskega trgovskega stališča. Zahteve novega časa so take, da jim morejo ustrezati samo veliki zavodi. Samo s koncentracijo kapitala v velikih zavodih se da dvigniti naše narodno gospodarstvo. Eden največjih in najuspešneje delujočih domačih zavodov na slovanskem jugu je pa „Jadranska banka", ki si je tekom razmeroma kratkega časa pridobila mogočno pozicijo na gospodarskem torišču in razvila jako srečno delovanje.
Naravno je, da bo tako velik zavod, kakor je „Jadranska banka" lahko vse drugače in v večjem vodila v Ljubljani v bančni delokrog spadajoče posle, kakor je to mogla sicer lepo uspevajoča a le s skromnimi sredstvi razpolagajoča „Trgovsko- obrtna banka". Lokalni trgovini bo s tem samo pomagano, kajti čim več je velikih zavodov domačega značaja na trgu, toliko laglje uspeva • govina in tem ma nj ji je treba stikov s tujimi denarnimi zavodi. Vsled združeaja „Trgovsko-obrtne banke" z ^Jadransko banko" se bodo pa tudi pomnožile, olajšale in povečale kupčijske zveze med Kranjsko in med Trstom ter se lahko raztegnile še dalje po slovanskem jugu, kar bo v veliko korist trgovini in sploh vsemu našemu narodnemu gospodarstvu.
Iz teh razlogov vidimo v združenju /Trgovsko-obrtne banke44 z »Jadransko banko" efektivno gospodarsko pridobitev, ki jo je toliko bolj ceniti, ker se ravno zdaj različni tuji zavodi pripravljajo, da bi v Ljubljani razprostrli svoje mreže in spravili slovensko trgovino v nemško odvisnost in slovenski kapital v nemško oskrbo. Zato pozdravljamo združitev »Trgovsko obrtne bankej4 in „Jadranske banke ta smo
prepričani, da bo to spojenje rodilo dober sad.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
mam tm inma t usni.
4t ta. (Kapar).       Brna«, predat. tOM.
▼ torek, 24. Januarja 1911.
Kova oeeretal   Prvič!   Kot« opereta!
Baron Trenk
Opereta v treh dejanjih. Uglasbil iračko albini. Besedilo spirala A. M. Wllner in S* Boaanaaj. Posloveni! Cv. Oolar. Uprizoril Jos. Povhe.     Kapelnik Ed. Czajanek.
Blagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek ob !/,8. vri. Konec ob 10.
jjjjj! gjgp to i fctrtek, j| juniji
Žitno
Dne 25 jami rja 1911. Termin*
Pšenica za april 1911
» » oktober 1911. R2 za april 1911 ... Koruza za maj 1911 . . Oves za april 1911
Efektiv. Vzdržno.
za 50 kg 11 34 za 50 kg 10 73 za 50 kg 810 za 50 kg 5 71 za 50 kg 8*72
f I 1 I K O
t O *
Haiholiio uro
sedanjost!:
zlato, srebrnu, tsls, BiRsUnasto
In Jekleno se ScM somo pri
H. SDTTHER
LJubljana, Mestni tri.
Lastna tovarna v ivlcL
Ta?an>ista rcntoni bies;
I K 0
? J   j T
I K 0
T    0 t
Meteorologično poročilo.
ViJh.a nad nerjeto 306*2.
Sredo Ji zračni tlak 738*0 mm
januar II	Čas opazovanja	Stanje barometra ¥ eei	E 2 tU 3 s— —*	Vetrovi	Nebo
o, ■	S.pcp. fi. zv.	74-1-4 744-4	\ 0	si. vzhod.i si. sever 1	oblačno n
22.	7.zj.	741 4	—04	si. jzah. |	o
n ! •	2. pop. 9. zv.	739 6 740 4. 1	20 -2 1	si. jvzhod! slab sever!	jasno
23.'	7. zj.	7441	- 6 4	sr. svzh. j	megla
Srednja predvčerajšnja temperatura —00*, norm. —2 3° in včerajšnja —0-2", norm. —22*0 Padavina v 24 urah 00 mm in 00 mm
Tužnim srcem javljamo cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti naSe pre-Ijubljene soproge, oziroma matere in sorodnice, gospe
KATICE HABJAN
katera je v noči 19. prosinca 1911 ob •/,12. uri v 27. letu starosti, previđena s svetotajstvi, po dolgi, mučni bolezni v veke zaspala.
Truplo nepozabne pokojnice se položi materi zemlji dne 21. prosinca popoludne na pokopališču Anabihl pri Celovcu. 322
Celovec, dne 20. prosinca 1911.
Rudolf, c.kr.rač. podčastnik, soprog. Danica, hčerka. — Marija in Ana 8abar, mati in sestra. — rerdo,
c. kr. orož. stražmojster, svak.
it, /.
t
Žalostnim srcem javljamo tužno vett, da je naša nepozabna, iskr*-no-ljubljena hčerka oziroma sestra, svakinja in teta, gospodična
Roza Šusteršič
učenka 8. razrada
danes ob V, 5 uri v 14 letu svoje siarosti previđena s sv. zakramenti za umirajoče po d Igi in mučni bolezni blaženo v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bode dne 24. januarja ob 3 uri popoldne iz Jiiše žalosti Šalendrova ulica št. 4. na pokopališče pri sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v stolni cerkvi 321
Blago rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 23. januarja 1911. Žalujoči ostali.
Stanovanje
obstoječe iz 3—4 sob, kuhinje, z vodovodom  in  uporabo  vrta išče za majav termin H. v. Evberger, LJubljana, Z vezdarska ulica L 318
tonovonje
2 2—3 sobami, pritiklinami in d<*lom
vrta ae odda za majev selilni rok mirni stranki. — Kje, pove
upravništvo »SI. Naroda«. 315
Žalosti potrti uaznanjamo bridko vest, da je naš čislani dragi stric in stričnik, preblagorodni gospod
DEZIDERIJ ZEBAL
c. kr. poštni tajnik v p.
dne 23. januarja 1.1, ob 5. zjutraj po kratkem težkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul. 3 3
Pogreb bo v torek, dne 24. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Knaflova ulica št. 4, na pokopališče pri Sv. Krištofu
Sv. posmrtne maše se bodo služile v sredo, 25. t. m. ob 10. uri dopoldne v cerkvi Mar. Oznanenja.
V LJUBLJANI, dne 23. januarja 1911.
Žaluiofe ronile; zehal fllretfiran-PBtzl Zatoni.
V Ljubljani se posebni parte ne rasposiljaio.
E 74/11/t
316
Dražbeni oklic.
PraJate aa feaae daa 3. ta 4. areiaaa 1*11 dapaldaa a* S. ari v Irfabljaai, Salaalmrf ava ulica 6 aa |aval draibi
prodajalna miza, predpasniki, bluze, otroeke obleke, nogavice, različne spodnjo hlada, srajce, rokavice, robci, eno staro kolo in ena srebrna
ura z verižico.
Kači M smejo ogledati pol ura pred prodajo v navedeni niši — Na dan 19. januarja 1911 določena prodaja teh stvari ae vsled aadrika al erilla.
C kr. okrajno sodiSče v Ljubljani, oddelek V„
dae 19. januarja 1911.
ontorlstlnio
zmožna knjigovodstva, slovenske /. in nemške korespo
korespondence .*.
želi svoje nesto prtncniti.
Prijazne ponudbe pod JEaoaa-rtatta|aM na upr. .Slov. Naroda*.
soku, , putu, :: modnega ta s lufaMuraog* blaga.
franc Sonvan sin, £jub|jana
mni trt itftp at ta ta.
Najveća zaloga
preprog.
Popolne opreme :: za neveste. ::
ama prodajalka
sa trgovino mešanega blaga na deželi
se iftče.
Kje, pove upravo. »Slovenskega Naroda.« Nastop tftkoj. - 249
%m pravsat}* cesijskioi potom Hrbtni neke posojilnice, ki je vfeBptaui m posestvo v vrednosti 100.000 K — I. loco
\n: posojilo 15.000 a\
M vračila in obrestna mera po
Kdor želi denar dobro Iskoristiti, naj
vpošije ponudbo na upravo. »Slov. Naroda" pod šifro „Varao denar". 2m
A I 811/10/9, Al 14*11/4.
317
Dražbeni oklic.
Prodalo se bode dne:
26. januarja 1911 v Ljubljani, Gesta na Loko 18,
27. Januarja 1911 v Novem Vodmatu štev. 9,
vsakokrat ob 9. uri dopoldne '
razna sobna oprava, obleka, 1 zlata ura i. dr.
Reči se minejo ogledati pol ure pred prodajo v navedenih hišah.
C.  k,  okrajno  sodišče v Ljubljani,   oddelek XI,
' dne 21. januarja 1911.
Lep lokal
za trgovino se odda s 1. svečanom traven trgovine Janko Češnika, .*. Li riga rje ve ulice v Ljubljani. .*. Natančneje se poisve tam.      170
Krompir
najboljšega okusa in zdrav,
■aj S Kil ■ anflBDitatlii
:. Kbnism veleposestva len .*.
pri Ljubljani. 265
Velika zaloga
domočlh in tovarnlittih tenljeu
Naročila po meri se izvršujejo točno in solidno v lastni delavnici.
MATEJ OBLAK. Kongresni trg št. 6.
Opr. Št. Nc V 11/11.
260
lb
J!
Linhart
Izvirna
ova
in
sušilnica za hmelj
pat. Štev. 150S1
je nedvomno najboljša, najsolidnejša in najcenejša su-:: silnica sedanjosti. ::
Do danes na
Češkem, Moravskem, Štajerskem, Hrvaškem, Ogrskem, v Galiciji, na Nemškem in Ruskem izvršenih nad
11200 m2
površine.
302
lil
::   Pred ponaredbami se svari, ss
IVAN LINHART, tvornica strojev
Rakonice na češkem.
Zastopnik: za Štajersko
Josip Goveot Vransko pri Celju i Savfnski dolini.
ii   Spreten    11 253
■JE
1F
■
i
se sprejme
v večji tovarni. Biti mora kristjan, 24 do 28 let star, neoženjen
in popolnoma vešč nemškega in slovenskega jezika, splošno in trgovsko izobražen. /
Natančne ponudbe pod „H. B. Nr. I9U" na
Haaaenstoin & Vogler, A.-0., Dunaj I.
Dražbeni oklic.
Po Javni dražbi in iz prosto roke so bodo prodalo
dne 27. in 28. januarja 1911 ob 9. uri dopoldne
v Ljubljani, v skladišču Tomanova ulica; v pisarni Trdinova ulica it. 3; v akladi&eih pri Porbavou in pri Anžoku v Sp. Šiški in sicer:
razne moke, otrobi, vreče, sodi, razno orodje, steklenice, 1 pisalni stroj, električne svetilke, trgovske knjige „Journal", papirni material, razna sobna, pisarniška in skladiščna oprava, ' dvigala, tehtnice, ročni voziček itd.
Reče se smejo ogledati pol ure pred prodajo.
Ckr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V,
dne 14. januarja 1911.
Sta 166.
281
Podpisano županstvo razpisuje vsled odloka deželnega odbora v Ljubljani z dne 17. t. m. št. 759
javno ustno zmanjševalno dražbo
za prevzem podiranja hiši št 198 v jldriji prizidane kleti
na sredo 25. januarja 1911 ob 10. dopoldne na licu mesta.
Prevzemnik mora stavbo podreti v teku osmih dni in spraviti stavbno gradivo na določen prostor poleg hiše št. 198 v Idriji. Prevzemnik se mora zavezati, da bo klet podiral tako, da ne bo s tem oškodovan stavbni stan hise Št. 198, na katero je naslonjena predmetna klet.
Mestno županstvo v Idriji,
dne 19. januarja 1911.
Župan: Josip Šepotavec 1. r.
teške brikete
in kosovni premog, najboljše in najcenejše kurivo za peči, podkurilna drva nepotrebna, (navodilo zastonj) priporoča po najnižji ceni „ueško skladišče premoga," Nova ul. 3. v Ljubljani.
4292
Sprejmem več spretnih
kllučaunlčarskili
pomočnikov
takoj v stalno delo. Vodovodnih inštalacij vešči imajo prednost.
IVAN REBEK 195
ključavničarski mojster v Celju.
Ustanovljena leta 1882.
Ustanovljena leta 1882.
(o)
.*. Rezervni zaklad /. nad pol milijona kron.
Stanje hranilnih vlog s dvajset milijonov kron.
Sprejmem
283
r
L
3P
1
Godbo na lok
od 6 do 20 mož, dobro rutiranih moči, priporoča 300
Avg. Zornič,
godb. konces.
v Ljubljani, Ul. Stare pravde štev. 3. 1==IS T 1 ■
lir-
Kmetska posojilnica
rcgisfrovaoa zalrcga i neomejeno zarezo
rajstroviu nšip x itostjm zitezf
ljubljanske okolice
v lastnem ggg m y LjBbljaDi BimMh ctHa M H
na^ Starem trgu št. 30 ss je kakor navadno is
vso noč odprta.
Za obilen obisk se priporočata I
Leon in rani Pogačnik.
obrestuje hranilne vloge po čistili
4'|4
brez odbitka rent-.*. icga davka. .*.
um
mm
Telefon itn. 185 iMan.
Račun:
pri avstr. pošt. hran. št. 828.406 pri ogr. poŠt. hran. št. 19 864.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga.
r j- ****
e      J :-^e      -#*-| 5 .^đ^j^i
13 3sb&ši*M §**
Eskomptuje
trgovske menice. *M
j !
I   L i
Upravno premoženje v letu 19|0 K 20,500.000'—
Puejiie h mu
po 5!/4% brez amortizaciji ali na amortizacijo po dogovora.
Denarni promet v
letu 1910 \ K 100,000.0001
i^Saaai
koncipijenta.
Vstop 1.  marca 1911 ali pozneje.
Plača po dogovoru.
Dr. JCorvat, odvetnik v prnju.
TržaSka uvozna ta za taj m
na Kranjskem predobro uvedenega
zastopnika.
Prijazne ponudbe pod 284 ,■284" na upravništvo »Slov. Naroda«.
-»Mfltaauaaa^BaaaaamBaaaaaaaaaamaVaa^^
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno Črno dal" matinako vino
KOČ
na|*eljie aretatve.
4 steklenice  (5 kg)  franko K 4 —
Br» Novakovič, Ljubljana.
ikdor več!
S35hb (znamka lesen konHCek) tvipfe  ftergmann <fc Ox,
Dečin na U, kar je to edino najbolj učinkujoče medkinalno milo proti solnCnfm pegam in aa negovanje lepe« mehke in nežno polti. Kos po 80 vin. se dobiva po vseh lekarnah, drogeri-in* paHumeriJah itd. fl SOS
39