Dragi Tito, ob 86. rojstnem dnevu ti želimo še dosti zdravja in da bi nas še dolgo vodil v miru in svobodi UREDI\fiKOVSTOLPEC Proces Med mnogimi političnimi nalogami, ki jih bomo izvedli še letos, je proces nadaljnje krepitve samouprave krajevnih skupnosti med najpomembnejšimi Dosedanji proces samoupravnega preoblikovanja krajevnih skupnosti v naši občini je bil zadovoljiv. Namenoma in zavestno uporabljam besedo zadovoljiv, ker bi bila lahko ocena tega procesa tudi dobra, uspešna, odlična itd. Res pa je tudi, da obstajajo tudi slabše ocene, ki pa v našem primeru tudi ne morejo biti prisotne. V relativno kratkem obdobju po sprejetju ustave smo dosegli pomembne premike v mnogih (ne pa vseh) smereh krepitve vloge krajevne samouprave in kvalitete odnosov, kijih občani in delovni ljudje razvijajo in uresničujejo v oblikah samoupravljanja. Seveda pa prizadevanja in akcije uresničevanja samoupravljanja v krajevnih skupnostih niso enkratna akcija ali akcija nekaj let, ampak stalen proces, ki ga nenehno spremljamo, dograjujemo in vzpodbujamo. Dejstvo pa je, da v naši občini v nekaterih krajevnih skupnostih ta proces poteka zelo dobro, v nekaterih pa niti zadovoljivo ne. Vzroki za takšno raznolikost so seveda različni Od kadrovskih do finančnih težav pa do neustreznih prostorskih rešitev posameznih krajevnih skupnosti in nerazvitih družbenoekonomskih odnosov. Gotovo in trdno pa je tole: v nobeni krajevni skupnosti, kjer proces samoupravnega preoblikovanja poteka prepočasi (ali sploh ne poteka!.') ni vzrok temu nezainteresiranost občanov. Interesi so, potrebe so, želje so. Torej se bo potrebno v teh krajevnih skupnostih ustrezno organizirati (samoupravno) in poiskati ustrezne kadrovske rešitve. Občani bomo letos v krajevnih skupnostih sprejemali nove statute krajevnih skupnosti, na osnovi le-teh pa bomo oblikovali delegatske skupščine krajevnih skupnosti, ki jih bodo sestavljali delegati ulic, vasi, naselij, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela, družbenih organizacij in društev. Z dosledno izpeljano akcijo v vseh KS bomo nedvomno naredili velik korak naprej v procesu samoupravnega preoblikovanja krajevnih skupnosti Seveda pa s tem velikim korakom ne mislim samo samoupravno organiziranost v krajevni skupnosti, ampak tudi uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov, proces prostorskega preoblikovanja, delovanje delegatskega sistema družbenopolitičnih organizacij, društev, usklajevanje programov z OZDinSISitd. Občani v krajevni skupnosti torej ne bomo stali križem rok in čakali na rešitve od drugje, še najmanj pa ne „od zgoraj", ampak sami storili ta korak v procesu. Saj v tem je vendarle tudi bistvo tega koraka, mar ne? Pozdrav 1. maju s Sitarjevca OBČINSKA PRIZNANJA OF IN SREBRNI ZNAKI SINDIKATA SO BILI PODELJENI NA PRVOMAJSKI PROSLAVI NA SITARJEVCU. Občinska priznanja OF so prejeli: Gojko Vidovič, Anica Mali, Tone Kra-fogelj, Tone Kovač in Košarkarski klub Litija. Srebrne znake sindikata pa so prejeli: Branko Bizjak, Tončka Jelnikar, Franc Koprivnikar, Viktor Semec, Edo Semenič, Franc Šular, Alojz Šu-štaršič, Roman Bučar, Albin Jesenšek, Hinko Lebinger, Mojca Maček, Ciril Golouh, Drago Omeizu, Vojislav Sav-kovič in Fani Zavrl. Titova štafeta v naši občini Takole je bilo videti množico občanov na Sitarjevcu z vrha pretvornika (Foto: »Zofka ") Na večer pred 1. majem, mednarodnim delavskim praznikom, so s številnih hribov in gričev širom naše občine, zagoreli kresovi, s katerimi so delovni ljudje in občani začeli proslavljati svoj tradicionalni praznik. Ob Erazničnem jutru je tudi sonce, ki je oječe posijalo izza oblakov, prispevalo k veselemu razpoloženju, ki ga tudi kasnejše poslabšanje vremena ni moglo pokvariti. Osrednje praznovanje 1. maja v naši občini je bilo na Sitarjevcu nad Litijo, kjer se je na veličastnem zboru zbralo več kot 1800 občanov. Tako oživlja tradicija skupnega prvomajskega slavja, ki so ga na tem hribu pričeli sitarjevški rudarji in mladi doma izpod hriba. Za vse, ki so hoteli preživeti dan pod televizijskim pretvornikom ni bilo dovolj klopi, vendar jih to ni motilo, da ne bi v veselem razpoloženju, glasbi in pesmi obujali spomine na pretekle dni. Praznično jutro je naznanila koračnica, ki je v zgodnjih jutranjih urah mogočno zadonela s televizijskega pretvornika nad mesto in okoliške vasi. To je bil poziv na začetek slavja. Najbolj zgodnji so tedaj že bili na vrhu. Ostali so se še pripravljali in kakšno uro pozneje so se iz vseh strani, po vseh poteh, ki vodijo na vrh, vile prave kolone občanov, ki so se odločili, da letošnje praznovanje preživijo skupaj s prijatelji v bližini domov, ne da se jim bi bilo treba bati začasne ..preselitve" med pešce, ker je bil dostop dovoljen samo peš. Prvih 614 udeležencev shoda je čakal tradicionalni prvomajski golaž. Vsak je prejel simbol srečanja na Sitarjevcu, slovensko troboj-nico, značko pa je bilo potrebno kupiti. Pogled na množico ljudi s troboj-nico na prsih, pripeto s prvomajsko značko, je dal človeku občutek slavnostnega vzdušja. Ton vsemu praznovanju pa so dale slavnostne podelitve občinskih priznanj OF in srebrnih znakov sindikata. Pozdravne besede je spregovoril slavnostni govornik Lojze Kotar, sekretar OSS, kulturni program pa so pripravili člani 00 ZSMS Litija desni breg, pevskega zbora LIPE in sindikalni pihalni orkester. Po kulturnem programu se je pričelo sproščeno veselje. Na vrhu Sitarjevca pod visokim televizijskim pretvornikom so se zavrteli stari in mladi, odmevala je glasna pesem udeležencev praznovanja. M.K. Veselo razpoloženje in veliko občanov ter delovnih ljudi sta bili glavni značilnosti osrednje prvomajske proslave na Sitarjevcu (Foto:,.Zofka") Zopet smo jo pozdravili. Iz žlahtnih kovin izoblikovano palico, ki simbolizira ljubezen in pozdrave vseh narodov in narodnosti Jugoslavije njenemu voditelju, tov. Josipu Brozu - Titu za njegov šestinosemdeseti rojstni dan. Mladi iz nase občine so jo prejeli iz rok zagorskih vrstnikov pred spominsko ploščo graditeljem ,,Zasavske magistrale" in jo preko Litije, Smartna in Bogen-šperka ponesli v T emenico, kjer so jo predali mladim iz Grosupeljske občine. Občani naše občine smo ji pripravni svečana sprejema v Litiji in Šmartnem. Mladi iz Gabrovke in Dol pa so ji poslali svoje pozdrave preko lokalne štafete, ki seje zvezni priključila v Šmartnem. V Litiji jo je na lepo okrašenem košarkarskem igrišču v imenu prisotnih pionirjev, mladincev in občanov pozdravil predsednik Občinske konference ZSMS tov. Hauptman Ciril in ji zaželel srečno pot do Brionov, kjer bo 25. maja na stadionu jugoslovanske ljudske armade predana v roke tov. Titu. VS. Začetne težave - TOZD »Komunala", ki je delovna organizacija v okviru GIP Beton Zasavje, s težavo dela prve samostojne korake. Predvsem so težave v tem, da TOZD še ne ve, kolikšno je njeno premoženje, kateri so njihovi prostori in kateri so njihovi stroji. Pri tem nima TOZD Komunala nič zamude - v zamudi je nadgradnja, to je GIP Beton Zasavje. Trenutno je Komunala pred težkimi nalogami na področju oskrbe z vodo Litije in Šmartne-ga ter na področju odnašanja smeti in izgradnje novega smetišča. Najbolj pa pestijo Komunalo prenizke cene za vodo, odvoz smeti in kanalščino. Odobritev višjih cen je tik pred nami, vendar odgovorni dejavniki le z odlašanjem in obotavljanjem obravnavajo vloge Komunale in vedno znova zahtevajo dodatne analize in dodatne dokaze za upravičenost novih cen. TOZD Komunala še ni registrirana pri sodišču, tudi to je dolžnost GIP Beton Zasavje. Veliki zaostanki — Analiza srednjeročnih planov v združenem delu, ki jo je izdelala služba za plan in analize pri SO Litija, kaže, da so na tem področju delovanja delovne organizacije v hudem zaostanku. To je slabo zlasti zaradi tega, ker se moramo hkrati pripraviti za naslednji srednjeročni plan 1981-1985. Pripraviti pa ga bo treba v letu 1979, sprejeti pa v letu 1980. Koliko denarja za krajevne skupnosti? Zaradi zanimivosti pa objavljamo novico iz Dolenjskega lista, ki pa na žalost ne ustreza resnici: „Šentrupert, vsi ga prehitevajo Ne z zavistjo, temveč predvsem z začudenjem spremljajo Šentruperčani razvoj v sosednji krajevni skupnosti - Dole. Razen obrata ljubljanske Ilirije je pričela z gradbenimi deli še krška Kovinarska za obrat s sto zaposlenimi. Krajevna skupnost Dole je med manjšimi v litijski občini, KS Šentrupert pa je med največjimi v trebanjski občini. Od obetavnega obrata Agrostroja ni nič, čeprav je krajevna skupnost položila predvideni denar. Pregled delovne sile je že pred leti pokazal, da z novimi zmogljivostmi ne bi prizadeli sestave zaposlenih v sosednjih krajih." Veliko zanimanje - Ustanovitev delovne organizacije PKT Litija je vzbudila veliko zanimanje zlasti med zaposlenimi vozači. Ustanovljen je začasni svet PKT. PKT pa bo kmalu začel poslovati. Predvidevamo, da bodo v začetku zaposleni le štirje sodelavci. Število zaposlenih bo raslo s povečanjem obsega dela in s časom. Direktor DO PKT v ustanavljanju je tov. Muzga Viktor. Analiza plana - Analiza o izvajanju srednjeročnega plana v letih 1976 in 1977 je izdelana. Pravkar je v obravnavi. Obravnavali pa jo bodo tudi vsi zbori skupščine občine Litija. Osnutek analize so sprejeli: vse delovne organizacije in vse družbenopolitične organizacije ter skupnosti. Skupščina bo sprejela definitivno analizo. Nova trgovina - Izvršni svet SO Litija je sprejel razdelilnih sredstev iz proračuna občine Litija za KS v letu 1978. Vsaka KS dobi po 6000 din na funkcionalne izdatke. Dodatno dobi vsaka KS na vsakega prebivalca po 1022 din. Tudi ta sredstva so namenjena za funkcionalne izdatke, ali še bolje, če jih prihranijo za druge potrebe v KS. Nadalje dobi vsaka KS po 1.211 din za vsak km ceste, ki se šteje za občinsko cesto. Ta denarje namenjen za vzdrževanje cest. Ko so bila sredstva na tak način razdeljena, je dobila največ sredstev KS Gabrovka, in sicer 87.909 din, najmanj pa najmanjša Krajevna skupnost Ribče, in sicer 10282 din. Skupno bo razdeljeno v tem letu 689.715 din. Še letos pohod v Kresnicah Obiskali smo DO projekt nizke gradnje, ki po naročilu ŽG Ljubljana izdeluje načrte za podhod pod železniško progo nasproti trgovine v Kresnicah. Projekt bo dokončan do 1. junija 1978. V kolikor ne bo komplikacij z lokacijskim dovoljenjem in gradbenim dovoljenjem, utegne Železniško gospodarstvo Ljubljana v roku izpolniti obljubo o izgradnji železniškega podhoda v Kresnicah. Rok je 29. november 1978, zadnji rok pa je 25. december 1978. Kaj je res? - Na Dolah pri Litiji si krajevna skupnost prizadeva čimprej poživiti gospodarsko dejavnost. Več o tem prihodnjič. - Kmetijska zadruga Gabrovka - Dole gradi na Dolah pri Litiji novo trgovino. Dela so nekaj časa zastala, sedaj pa spet dobro napredujejo. Upajmo, da bodo dela dobro napredovala, vse dokler ne bo trgovina dokončana. Ali bo ^rgo^Mukinjena?^ — Trgovina Zvezda, ki je poslovalnica DO Mercator Ljubljana, TOZD Golovec PL Litija že več let životari. Po podatkih, ki smo jih dobili od Tržne inšpekcije, ima trgovina celo vrsto pomanjkljivosti. Mercator ima že dalj časa v planu, da to trgovino ukine. Verjetno je v interesu Mercatorja in razvoja trgovine ter malega gospodarstva, da bi do ukinitve prišlo čimprej. Telefonska centrala na Savi — Za pričetek rekonstrukcije prostorov v zadružnem domu na Savi je skoraj vse pripravljeno. Kmetijska zadruga Litija, kije upravljalec stavbe, je omogočila to rekonstrukcijo. Obnovljene prostore potrebuje PTT Ljubljana za postavitev dolgo obljubljene telefonske centrale na Savi. Obnovo prostorov bo izvajal obrtnik Penčur Marjan. Kdaj bodo dobili cesto? — Najtežje dostopno območje občine Litija je prav gotovo Kostanjevica pri Dolah. Od Ježevca, do koder poteka urejena cesta, je še pet kilometrov skoraj neprevozne gozdne ceste. Kostanjevica nima niti kakšnih drugih cestnih povezav, zato si bomo morali letos prizadevati, da nekoliko prometno odpremo to območje naše občine. TOZD Gradmetal je izvajalec del pri gradnji nove ceste do osnovne šole na GraSki Dobravi v Litiji. Z deli nekoliko zaostajajo zaradi nepredvidenih težav pri ureditvi zajetja naravnega izvira pitne vode, kar v projektu ni bilo predvideno. Delavci Gradmetala vzporedno z gradnjo ceste zamenjujejo tudi vodovodne cevi in urejajo kanalizacijo za bližnje hiše. (Foto „Zofka") IGNAC STRLEKAR - JOŽE JE PREJEL REPUBLIŠKO PRIZNANJE 0F Priznanje OF v. Na slavnostni seji Republiške konference SZDL ob obletnici ustanovitve OF. Med dobitniki priznanj je bil tudi naš občan tov. Ignac Strlekar, kije prijel priznanje za zavzeto, revolucionarno, politično in organizacijsko delo in za tehten doprinos zgodovinopisju NOB in OF. Tov. Jože je bil rojen 30. marca 1906 v Zagorici pri Stični v skromni družini železničarja. Na svoji poti za delom seje na Jesenicah spoznal z nekaterimi znanimi jeseniškimi revolucionarji, ki so odločilno vplivali na njegovo nadaljnje politično delo. Pred okupacijo je bil sprejet v mestni komite pod Mežakljo, kasneje je postal član okrožnega komiteja KPS za Jesenice in junija 1941 sekretar okrožnega odbora OF na Jesenicah. S svojim vztrajnim delom in sposobnostjo za organizacijo je krepil OF, pridobival vedno nove tovariše v odbore OF, kar je prišlo do pravega izraza tudi pri njegovem delovanju na našem področju, ko je bil postavljen za inštruktorja PK za kamniško okolje in kasneje izbran za sekretarja OK za Litijo. Na tem mestu je tudi dočakal osvoboditev. Po vojni je opravljal pomembne delovne in politične naloge vse do upokojitve, pogojene s poslabšanim zdravstvenim stanjem. Z njemu lastno zavzetostjo se je lotil zbiranja zgodovinskega gradiva iz NOB in OF, kije pomembno tako za jeseniško kot tudi za naše področje. Tov. Jožetu ob visokem priznanju iskreno čestitamo in želimo uspešnega okrevanja. M. K. Proslava na Jančah V počastitev pohoda in veličasne bitke prve partizanske brigade na Slovenskem -II. štajerske grupe odredov z Nemci v dneh od 19. do 23. maja 1942. leta na Jančah, bo tudi letos organiziran množičen pohod delovnih ljudi, občanov in mladine iz občin Litija, Grosuplje in Ljubljane na Janče. Ta proslava postaja vse bolj širokega 'značaja, saj so bili borci in aktivisti predvsem iz območja Litije, Ljubljane in Grosupelj. Borba se je vršila prav na robu z žico ograjene Ljubljane, na ozemlju, kjer je brigada prvič dokazala Nemcem, da se zna boriti tudi proti neprimerno močnejši in tehnično bolj opremljeni vojski, in da se bo enako borila vse do končne zmage. Pripravljalni odbor, ki že vrsto let v počastitev bitke II. grupe odredov uspešno organizira množične manifestacije na Jančah. si je v letošnjem letu zadal še obširnejši program. V tridnevni aktivnosti se bodo zvrstile naslednje akcije: l.dan- 1. junij 1978: Vse matične in podružnične šole občin Litija, Grosuplje in Ljubljana naj razglasijo 21. maj oz. 1. junij letos za svoj obrambni dan, na katerem sodelujejo borci II. grupe odredov. Isti dan se na Muljavi formira „1. slovenska parti- zanska brigada", katero sestavljajo mladinci pohodniki, taborniki in gasilci, ki bo nato krenila po poti II. grupe odredov na Janče. 2. dan — 2. junij 1978: Na območju Janče se bodo organizirala razna tekmovanja pripadnikov združenja rezervnih starešin, mladinskih organizacij, športnih društev in šolskih športnih društev. 3. dan — 3. junij 1978: V času od 9. do 11. ure ob improvizacija „napada ali obrambe "ob 11. uri pa bo pričetek svečane proslave. .§. V našem petem letošnjem: intervjuju je bil sogovornik tov. Ciril Hauptman, predsednik Občinske konference ZSMS Litija. Razgovor je potekal v glavnem o dejavnosti mladine v naši občini, načrtih za naprej, in problematiki, ki spremlja mlade ljudi. RAZGOVOR JE POTEKAL TAKOLE: Tovariš Lilo, koliko časa si že predsednik Občinske konference ZSMS Litija? - Predsednik OK ZSMS Litija sem že četrto leto. Zaposlen si v Predilnici in funkcije predsednika OK ZSMS ne opravljaš profesionalno. Ali ti to delo vzame dosti časa? Razumljivo, da tako delo vzame sorazme-roma dosti časa. Ali si zaradi opravljanja političnega dela kot predsednik OK ZSMS velikokrat odsoten z dela v Predilnici? Zaradi političnega dela sem dosti odsoten. En dan v tednu imam odobren 2-urni predčasni odhod z dela, poleg tega pa hodim še na pomembnejše sestanke in seminarje med delovnim časom. Za vse to mi delovna organizacija ne dela težav in se ob tej priliki vsem članom kolektiva Predilnice Litija v svojem in v imenu OK ZSMS najlepše zahvaljujem za ugodnosti, ki mi jih ob tem delu nudi. Seveda pa včasih izkoristim tudi svoj dopust za udeležbo na posvetih in seminar-jih. RAZVEJANA ORGANIZACIJA Kako je organizirana mladina v občini Litija? - Mladi smo v občini Litija organizirani v 43 00 ZSMS. Predsedniki in en delegat le-teh pa tvorijo občinsko konferenco. Ta pa vodi svoje predsedstvo. Mladi iz 00 iz KS so zaradi specifičnih vprašanj na tem področju organizirani v svoji področni konferenci s svojim predsedstvom, ki pa deluje v okviru OK. Prav tako so tudi mladi iz delovnih organizacij združenega dela povezani v konferenci mladih delavcev. Pripravljamo pa tudi povezavo mladih v kmetijstvu v področni konferenci. V okviru OK pa delujejo še naslednje komisije: - komisija za kulturo - komisija za šport - komisija za organiziranost in razvoj ter kadrovska vprašanja - komisija za izobraževanje in idejno politično delo - komisija za ljudski odpor in družbeno samozaščito -komisija za informiranje - center za mladinske delovne akcije - komisija za delo s pionirji Ali je mladina organizirana v vseh krajevnih skupnostih? Mladina je organizirana v osnovnih organizacijah v vseh KS. V Litiji pa so v KS desni breg tri, KS levi breg pa dve osnovni organizaciji. V naših OZD je zaposleno veliko mladih ljudi Kako so organizirani? Mladi v OZD so organizirani v osnovnih organizacijah. V večjih OZD se poskušajo organizirati tudi po skupinah, oziroma izmenah. Ali smatraš, da imajo mladi ljudje v OZD zadosti vpliva pri odločanju o delu in življenju OZD? Mladi prav gotovo še nimajo želenega vpliva na delo in življenje OZD. Seveda pa ne moremo vse krivice za tako stanje iskati zunaj mladinske organizacije ob dejstvu, da marsikdaj mladinska organizacija nima izoblikovanega stališča o določenem problemu, da je še vedno slaba povezava mladih delegatov v samoupravnih organih s svojo osnovno organizacijo in podobno. Mladi so v krajevnih skupnostih nosilci mnogih akcij. Ali imajo tudi zadosti možnosti, da soodločajo o akcijah v krajevnih skupnostih? Mladi imajo možnost soodločanja, a žal ne povsod. Takim primerom pa bo morala področna konferenca mladih iz KS s podporo predsedstva OK, posvetiti več pozornosti. Tam, kjer je mladinska organizacija sama kriva za takšno stanje, bo morala tudi sama »ostati aktivnejša. NEZAUPANJA V MLADE JE VEDNO MANJ Včasih se slišijo tudi pritožbe mladih ljudi da jih vodstva krajevnih skupnosti pokličejo samo takrat, ko je treba raznositi vabila ali plakate in izvesti kakšno delovno akcijo. Kako je s tem? Ne smem zanikati, da to v posameznih KS ni res, vendar pa ne smem mimo dejstva, da v nekaterih KS mladi sodelujejo in se dogovarjajo z ostalimi dejavniki v KS o nalo gah, ki so skupnega pomena, kar se tudi odraža v njihovem delu. Nezaupanje starejših do mladih ljudi je pri predlaganju za vodilne funkcije še vedno prisotno. Ali misliš, da je krivda za to samo na eni strani? Mislim, da je krivda na obeh straneh. Če si hoče mlad človek pridobiti zaupanje starejših, mora vedno znova svoje sposobnosti dokazovati v delu. Lahko pa se zgodi, da zaradi neizkušenosti, ki navadno spremlja mlade ljudi, naredi napako in nato pri delu tudi popusti. Starejši v večini primerov nimajo tehtnih razlogov za nezaupanje, vendar pa to, čeprav ne tako močno, nosi s seboj tudi čas. PRIMANJKUJE PROSTOROV ZA MLADE Ocene o aktivnosti mladine v naši občini so ugodne. Takšne ocene pa velikokrat pri starejših ljudeh povsem zbledijo, ko se posamezniki bolj posvetijo lahkemu življenju po gostilnah, kot pa aktivnosti v mladinskih organizacijah Kako ocenjuješ te pojave? Taki in podobni pojavi res bledijo ugled naše organizacije. Del krivde nosimo seveda tudi sami, ker ne gojimo interesne dejavnosti, ki bi te mlade zanimala. Vendar pa je iluzorno misliti, da bi ob tolikšnem številu mladih lahko naša organizacija imela vpliv na vsakega posameznika. Ali smatraš, da so v naši občini zadovoljivi pogoji za delo mladine? Ne bi mogel reči, da so ravno zadovoljivi. Ob tem moram opozoriti zlasti na pomanjkanje prostorov. Niti ena osnovna organizacija v občini nima primernega prostora za svojo dejavnost. Pogosto pa je problem tudi financiranje mladinske dejavnosti, ki ni enotno oz. sistemsko rešena. Največji problemi mladine so torej prostori za delo. Za kakšne prostore pravzaprav gre in za kakšno delo? Gre predvsem za prostore osnovnih organizacij v mestu Litija, in sicer za delovne prostore, ter za prostore, kjer naj bi se razvijala klubska dejavnost. Po terenu mladinci rešujejo ta problem z dogovorom za prostore, pa naj bo to z osnovno šolo, gasilci ali v zadružnem domu in podobno. Na katerih področjih se mladi iz naše občine najbolj vključujejo? Mladinci se najraje in najbolj udejstvujejo v športu in kuturi. Dejavnost mladine pa se seveda odraža tudi v krajevnih skupnostih in OZD, v delegacijah za SIS in SO in na mnogih drugih področjih. Ali misliš, da imajo mladinci in mladinke v občini dovolj možnosti za družabno življenje? Mislim, da v občini ni dovolj možnosti, ne samo za mlade, temveč tudi za ostale občane. Nedvomno so mladi ljudje nosilci dejavnosti v raznih športnih in kulturnih društvih in organizacijah. Ali misliš, da so samo nosilci dejavnosti ali so tudi organizatorji, uprav-Ijalci, in tisti, ki odločajo o programih itd? Mislim, da se mladi pojavljajo ne samo kot nosilci dejavnosti, ampak tudi kot so-sestavljalci programov, pa tudi kot organizatorji in upravljale!. PRED KONGRESOM Letos bo kongres Zveze socialistične mladine Slovenije. Kdaj in kje bo kongres? Kongres bo oktobra v Novi Gorici. Koliko delegatov iz naše občine bo prisotnih na kongresu? Iz naše občinske konference naj bi se ga udeležilo pet delegatov. Ali v okviru občinske in osnovnih organizacij mladine že delate pri obravnavi kongresnih gradiv? V predkongresnem obdobju smo mladi v vseh sredinah povečali svojo aktivnost. Prav tako smo kongresne dokumente obravnavah v vseh osnovnih organizacijah. Kaj misliš, da bi bilo potrebno še storiti, da bi se v organizirano delo v okviru mladinskih organizacij vključilo še več mladih ljudi? Mislim, da bi morala biti mladinska organizacija še lažje dostopna vsem mladim, morala bi ugotoviti resničen interes tistih, ki se ne vključujejo v tako delo in s tem v zvezi Mladi so aktivni tudi popestriti svojo dejavnost še z drugimi interesnimi področji. Kaj si pravzaprav mladi ljudje najbolj želijo? Mladi si prav gotovo najbolj želijo več družabnega življenja. Veliko mladih ljudi je organizirano tudi v osnovnih šolah. Kako ocenjujete njihovo dejavnost? Ocena osnovnih organizacij, ki delujejo na osnovnih šolah, je ugodna, vendar pa se mi zdi, da ravno tem posvečamo premalo pozornosti s strani OK. In kako mladi ljudje nadaljujejo s svojo dejavnostjo, ko zapuste osnovno šolo? Precej se jih vključi v delo v šolah, kjer nadaljujejo šolanje, pa tudi po terenu. Vendar pa je osip še vedno prevelik. Zato mislim, da bi jih bilo treba še bolj vključevati v delo osnovnih organizacij na terenu, jim zaupati določene naloge, še preden zapuste osnovno šolo. Ali nam lahko poveš nekatere glavne akci je iz vašega programa, kijih boste izvajali letos? Glavne naloge, ki so trenutno pred nami, so prav gotovo: a) volitve v mladinskih organizacijah, ki so pred nami b) obravnava kongresnih dokumentov in sam kongres c) priprava na odhod naše brigade na delovno akcijo GORIČKO-UI. izmena, katere nosilci smo. Seveda so to samo tri izmed mnogih v sedanjem trenutku. NI STROGE MEJE Menda starostna meja 27 let omejuje članstvo v mladinski organizaciji. Ali se strogo držite te meje? Starostna meja 27 let je res meja, pri kateri naj bi članstvo v mladinski organizaciji prenehalo. Kdor pa želi še naprej delovati v tej organizaciji, pa ni razloga, da ne bi bil njen član tudi po tem letu starosti. Tovariš predsednik, ali si že prekoračil mejo 27let? Ne še. Mejo bom prekoračil 13. januarja 1979. Ali to pomeni da bo tvoje delo v okviru mladinske organizacije prenehalo? Mislim, da bom v okviru možnosti še naprej sodeloval v mladinski organizaciji. ŠPORTNIK Še pred nekaj leti si bil dober športnik, sedaj pa se ukvarjaš s strokovnim delom v športu; kje deluješ? Od vsega začetka delujem v Rokometnem klubu USNJAR, kjer sem 11 let igral, poleg tega pa sem se ukvarjal še s strokovnim delom, ki ga sedaj opravljam že šest let. Kot mentor in trener sem se ukvarjal že z vsemi vrstami — od pionirjev do članov, trenutno pa treniram mladinsko ekipo, ki nastopa v republiški ligi. Šport mlade zelo privlači Kaj misliš, da bi bilo potrebno storiti, da bi se še več mladih ljudi vključevalo v športne aktivnosti? Najbolj nujno, kar bi bilo s tem v zvezi treba storiti, je, da bi bilo v šolah še več mentorjev, ki bi znali pravilno usmerjati in vzbuditi interes najmlajših v tiste panoge, ki pač na področju občine obstajajo. Druga stvar pa je, da vsem tistim, ki se hočejo vključevati, organiziramo tudi primerna tekmovanja. Zakaj misliš, da je premalo ženske mladine vključene v redne športne aktivnosti? Vzrokov je več. Imamo premalo strokovnega kadra, ki bi se hotel ukvarjati in delati z dekleti, da bi zapolnili vsaj tiste športne panoge, ki so na voljo ženski mladini. Krivi smo tudi vsi drugi, ki hočemo vedno ocenjevati uspehe ženskega športa. Gotovo pa so še starši, ki imajo večkrat malo zastarele poglede na športno aktivnost svojih hčera. Ali si bil kdaj v mladinski delovni brigadi? Ne. Večkrat pa sem sodeloval na občinskih delovnih akcijah. Imaš avto? Katrco, letnik 1974. Že nekaj let si poročen in imaš družino. Kako si prišel do stanovanja? S prihranki sem si v očetovi hiši uredil začasno stanovanje. In kaj misliš o stanovanjskih težavah mladih ljudi, ki se poročijo? Mlade družine, zlasti tiste z nizkimi osebnimi dohodki, danes mnogo lažje pridejo do stanovanja. Seveda pa so tu še problemi pri opremi stanovanja in na splošno veliki stroški ob vselitvi v novo stanovanje. Ali se poleg športa še kje udejstvuješ? Sem delegat DPU, član sveta KS Šmartno, delegat v delegaciji SIS za telesno kulturo v Predilnici. Kakšno zadovoljstvo najdeš v športi ? V športu sem vedno našel prijetno zadovoljstvo kot igralec in kot trener, saj lahko svoj trud vedno znova primerjaš na tekmah. V športu delam z veseljem in mije že to v veliko zadovoljstvo, čeprav včasih uspeh m* najboljši. Ali bi vsem mladim v občini na tem mestu rad kaj sporočil? Vsem mladim v občini Litija želim veliko delovnih uspehov in zadovoljstva pri delu. In nazadnje, koga predlagaš za naslednji razgovor? Ker praznujemo 4. julija dan borca, predlagam za naslednji razgovor tovariša Viktorja Semca, predsednika Občinskega odbora ZZB Litija. m B Ciril Hauptman je v imenu vseh občanov izrekel pozdrave (Foto: M.M.) ji Titovi štafeti v Litiji 71 Dom »Tišje« spreminja podobo Dom „Tisje" v Črnem potoku je lepo in moderno urejen, oskrbovanci pa se v njem počutijo zelo dobro (Foto: „Zofka") Dom „Tisje" je bil ustanovljen 19/11-1946. leta. Takrat je, tako kot vsi ostali domovi na Slovenskem, sprejemal ljudi, za katere ni nihče skrbel. Z novo vsebino socialističnega humanizma pa družba vedno bolj skrbi za razvoj domskih oblik socialnega varstva. Dom „Tisje" seje razvil v moderen dom, ki nudi poleg hotelskega dela storitev tudi zdravstveno varstvo. V okviru dejavnosti doma je razvita tudi delovna - hobi terapija. Za modernizacijo doma v prostorskem smislu je dom združeval sredstva. Največ sredstev za novogradnjo in adaptacijo vseh objektov je prispevala Republiška skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja Slovenije. Po /eljavnih predpisih obračunava Skup-lost pokojninsko invalidskega zavarovanja Slovenije 4 % od pokojnin za tanovanjske namene upokojencev. Na >odlagi tega predpisa pa je bil na Re-»ubliški skupnosti pokojninsko inva-idskega zavarovanja Slovenije sprejet sklep, da se v Sloveniji 4 % sredstev koristijo takole: — 70 % za gradnjo domov; — 30 % za gradnjo stanovanj upokojencev. Ta sredstva zbira Republiška skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja, evidenčno za vsako občino posebej. Do sedaj je Republiška skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja Slovenije nakazala v obliki dotacije, brez dolžnosti vračanja 21.863.000 din. Poleg teh sredstev je za sanacijo starega gradu prispevala Zavarovalnica ,,TRIGLAV" 100.000 din in občinska skupnost socialnega skrbstva Ribnica 20.000 din. Dom „Tisje" pa je namenil 2.200.000 din za omenjeno sanacijo. Pri tem je treba posebej poudariti, da je od 21.863.000 din, kolikor je znašala dotacija Republiške skupnosti pokojninskega invalidskega zavarovanja Slovenije, bilo evidentirano v občini Litija 12.342.000 din, za Ljubljanske občine pa 9.521.000 din. Ob teh šte- vilkah se vidi velika pripravljenost Društev upokojencev oz. Občinske skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja da se je DOMU „TISJE" zagotovilo sredstva za sanacijo, ki bo v letu 1978 končana.. S skupno zbranimi sredstvi; 24.183.000 din smo napravili naslednje: - zgradili smo nov prizidek s 125 posteljami; - zgradili smo novo kuhinjo in jo opremili; - napeljali nov vodovod v dolžini 2 km s 3 zajetji; - asfaltirali sprehajalne poti okrog doma; - obnovljena in prekrita je bila streha na 8 objektih; - obnovljena je bila fasada na 5 objektih; - prepleskana je bila fasada na 5 objektih. SANACIJA GRADU JE OBSEGALA: - zamenjana so bila okenska krila; - obnovljeno ali na novo zgrajenih je bilo 10 sanitarij in 3 kopalnice; - v vseh sobah so na novo položeni podi; - centralno ogrevanje z novo kotlarno je urejeno v vseh prostorih; - notranjost gradu je prepleskana; - rekonstruiranih je nekaj bivalnih prostorov; - končana je kuhinjska garderoba; - postavljena je hladilna komora in rekonstruirana pripfavljalnica hrane; - signalne naprave so montirane v vseh sobah; - obnovljena je vsa električna napeljava; - zamenjana je vsa vodovodna inštalacija; - zgrajena je kontejnerska plinska postaja s skoraj 6-mesečno zalogo plina; - vsi električni vodi so rekonstruirani in kabeljsko izdelani; - postavljena je nova transformatorska postaja - 200 KW; - v gradnji je pralnica, sušilnica in li-kalnica ter kotlovnica; - naročen je projekt javne razsvetljave; - urejenih je tudi hektar parkovnih površin, ki so jih obogateli slovenski umetniki - samorastniki v kiparski in slikarski koloniji; - nabavljene so nove postelje in nočne omarice; - izdelani so načrti za ostalo notranjo opremo - ponudbe že zbiramo. Urejeni in funkcionalni prostori doma dajejo solidno osnovo za dobro počutje članov domske skupnosti. Tudi delo strokovnih služb v saniranem domu bo lahko teklo v skladu z zahtevami moderne gerontologije. G.G. Zdravstveni dom že raste Pred dnevi smo lahko občani tudi sami ugotovili, da so na zemljišču, kjer naj bi stal nov zdravstveni dom v litiji" s polno paro" zabrneli gradbeni stroji. Torej z gradnjo se je pričelo, uresničuje se cilj in naloga, za katero smo se občani odločili na referendumu za povečanje občinskega samoprispevka iz enega na dva procenta v mesecu novembru 1976, z željo, da prispevamo sredstva za nov zdravstveni lom, v katerem bomo lahko kvalitet-io ob boljših delovnih pogojih zaposlenih, skrbeh za svoje zdravje. Samoprispevek za gradnjo zdravstvenega doma plačujemo občani od 1. L 1977 in ga bomo plačevali do 30. 5.1980. Priprave za gradnjo takega objekta, kot je zdravstveni dom, pa zahtevajo veliko časa; izdelava dokumentacije.. . Daje lahko prišlo do pričetka gradnje zdravstvenega doma, pa je bilo nujno zagotoviti tudi pokritje investicije. Investicija je pokrita do višine 75.542.095 din, in to: - lastna sredstva investitorja Skupnosti za izgradnjo vzgojno izobraževalnih objektov občine Litija 28.995.667 din - garancija Ljubljanske ' banke za priliv sredstev v času gradnje 32.122.600 din - kredit Ljubljanske banke za priliv sredstev od zaključka gradnje do izteka samoprispevka in drugih virov 14.423.828 din V postopku zbiranja ponudb in analiziranje prispelih ponudb; SGP Grosuplje, GIP Obnove iz Ljubljane, INGRAD Celje in GIP Beton Zasavje je bilo ugotovljeno, daje najugodnejši ponudnik GIP Beton Zasavje Zagorje ob Savi. Za najugodnejšega je spoznan glede cene in roka, gradnja zdravstvenega doma (gradbena, obrtniška in inštalacijska dela ter dela na zunanji ureditvi), so oddana za ceno 58.100.000 dinarjev, po sistemu „na ključ" po fiksnih in nespremenljivih cenah za vsa ponujena dela, kar pomeni, da obsega cena tudi vrednost nepredvidenih in preseženih del in daje izključen vpliv manjkajočih del na ponuđeno ceno. Rok izgradnje je 420 koledarskih dni od dneva podpisa pogodbe o oddaji del. Na koncu lahko ugotovimo, da se naši skupni cilji, ki smo sijih občani z veliko voljo in pripravljenostjo organizacij združenega dela začrtali v srednjeročnem obdobju 1976-1980 URESNIČUJEJO, s ciljem, da bi bili pogoji dela in razvoja v naši občini jutri in v prihodnje še boljši. L.K. Gradnja bo stekla Gradnja poslovno-stanovanj-skega objekta ob Jerebovi ulici je nujna in potrebna. Od nove zgradbe bodo imeli občani veliko korist, saj bodo lahko vse zadeve urejali na enem mestu.. Tudi organizacija dela občinske uprave bo v novih prostorih boljša. Poleg stanovanj bodo v objektu imeli prostore še občinska uprava, Ljubljanska banka Zavarovalna skupnost Triglav, SIS za zaposlovanje in strokovna služba stanovanjske in komunalne skupnosti. Izvajalec del bo GIP Beton Zasavje s TOZD Gradmetal Litija, v prvi fazi pa bo zgrajena le poslov-no-stanovanjska zgradba. Kasneje bo ob tej zgradbi zgrajen še kulturni center. Izhodiščna prodajna cena za objekt je 50.788,036 din, v to ceno pa še niso vključeni stroški v zvezi s pripravo zemljišča in pri- ključitev na komunalne naprave. Cena za stanovanjske površine pa še ni določena, vendar stanovanjska skupnost Litija meni, da ne sme presegati poprečne cene za stanovanjske površine, na območju obljubljanskih občin. Stanovanja v objektu bodo grajena za prodajo na trg. Sredstva za nakup poslovnih prostorov bo skupščina občine Litija zagotovila s pomočjo republiških virov v glavnem iz namensko privarčevanih sredstev proračuna iz preteklih let in namenskih republiških sredstev, ki predstavljajo dovoljeno porabo občinskega proračuna, kar znese skupaj 22.823750 din. Izvajalec del je dal informacijo, da bo gradnja stekla v maju letos, zaključena pa bo v enem letu. g y mm w/M. Delegatom Druga seja skupščine — vseh zborov bo predvidoma konec meseca maja (29. in 30. maja 1978). Prosimo vodje delegacij, da skličejo seje in obravnavajo gradivo, ki ga bodo prejeli po pošti. Vsa navodila o času in kraju ter načinu dela bodo dana pismeno ter na sestankih z vodji delegacij. SEKRETARIAT SKUPŠČINE Ostrejši ukrepi zoper črnograditelje Urbanistična inšpekcija želi s tem člankom seznaniti vse občane občine Litija z novo zakonodajo na področju prostorskega urejanja oziroma smotrne izrabe prostora. Na območju občine Litija nedovoljene gradnje (ČRNE GRADNJE) niso neznan problem. Delovne organizacije, občani in drugi gradijo na območju občine večje ali manjše objekte (proizvodne prostore, stanovanjske hiše, počitniške hišice itd.). Pri nedovoljenih gradnjah investitorji: - že izvajajo gradbena dela pred dokončnim izidom in pridobitvijo dovoljenja (so v postopku za pridobitev ustreznega dovoljenja). — že izvajajo gradbena dela, za katere investitor sploh ne urejuje potrebne dokumentacije oziroma dovoljenj. Poleg obstoječih nedovoljenih gradenj pa urbanistična inšpekcija pri SO Litija vsakodnevno ugotavlja nove nedovoljene gradnje. Legalizacija dosedanjih nedovoljenih gradenj se je urejevala postopoma, s tem da se je prepovedala nadaljnja gradnja do pridobitve ustreznih dovoljenj. Tako rešitev je urejal Zakon o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS, št. 16/67 in 27/72), kije veljal do sedaj. Dne 16/4-1978 pa je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS, št. 8/78). Omenjeni zakon predpisuje ostrejše in hitrejše upravno ukrepanje urbanistične inšpekcije v primerih nedovoljenih gradenj. Za gradnjo, ki se bo pričela brez lokacijskega dovoljenja ah potrdila, je glavni ukrep po novem zakonu takojšnja odstranitev (in ne več ustavitev) gradnje. Ta ukrep izvaja občinska urbanistična inšpekcija za vse objekte, katerih gradnja ni dosegla zaključene tretje gradbene faze (objekt še ni v groben dograjen in pokrit). Če pa se gradnja objekta izvaja na strnjenih njivskih površinah izven naselij, na melioriranih zemljiščih, na zemljiščih, ki so razglašena za zavarovano zemljišče ah naravno znamenitost ali na zemljiščih, za katere je razglašena splošna prepoved gradnje, se objekt odstrani, ne glede na gradbeno fazo, v kateri je. Zakon ureja tudi primere, koje za objekt izdano lokacijsko dovoljenje ali potrdilo, vendar se investitor ne ravna po pogojih, ki so mu bili določeni z dovoljenjem ali potrdilom. V takih primerih odredi urbanistična inšpekcija, da se v določenem roku odpravijo pomanjkljivosti, v nasprotnem primeru pa z izvršbo odredi odpravno po drugi osebi na stroške investitorja. Spremembe v zakonu tudi urejujejo sam upravni postopek, katerih namen je, da se zagotovi hitro in učinkovito ukrepanje. Tako urbanistična inšpekcija odloča v skrajšanem ugotovitvenem postopku brez zaslišanja stranke, ter pritožba zoper ukrep o odstranitvi objekta ne zadrži izvršitve odločbe oziroma izvršbe. Poglaviten smoter sprememb in dopolnitev zakona je v tem, da se čimbolj izrabi prostor za stanovanjsko in ostalo gradnjo in istočasno tudi zavarujejo kmetijske površine. Zaostritev izvajanja veljavnih urbanističnih predpisov je glede na doseženo stopnjo razvoja postala nujna, da se zavarujejo prostor in druge dobrine splošnega družbenega pomena, ter uveljavi varstvo okolja. Zakonske ukrepe bo izvajala tudi urbanistična inšpekcija SO Litija. URBANISTIČNI INŠPEKTOR IZVLEČEK IZ ODLOKA O upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Litija S predlaganim odlokom se ureja način upravljanja s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini ter način, pogoji in postopek oddaje stavbnega zemljišča v uporabo za gradnjo. Po predlaganem odloku občina pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino in jih izroča v upravljanje za to pristojni oziroma pooblaščeni Samoupravni interesni skupnosti (komunalni skupnosti). Ta skupnost skrbi za urejanje stavbnega zemljišča in ga oddaja v uporabo temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za gradnjo objektov za njihove potrebe ter civilnim pravnim osebam in občanom za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov. Odlok določa, da se oddaja stavbnega zemlji- šča opravi z javnim natečajem, razen v primerih, ko gre za gradnjo komunalnih objektov, objektov za potrebe ljudske obrambe, nadomestnih objektov v zvezi s potresi in drugimi naravnimi nesrečami, ali v zvezi z razlastitvijo, nadalje za gradnjo družbeno usmerjene stanovanjske gradnje in gradnjo stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadruge. Prav tako se lahko brez javnega natečaja oddaja v uporabo zemljišče v primeru gradnje objektov na zemljišču, ki je z urbanističnimi dokumenti določeno kot rezervat za objekte investitorja, kot tudi v primeru, ko gre za zemljišče, ki je potrebno za smotrno zaokrožitev stavbnega zemljišča (poprava meje in podobno). Oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun OBVESTILO Vse občane in organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti obveščamo, da so se zaradi priprave zemljišča za gradnjo stanovanjsko-poslovnega objekta ob Jerebovi ulici in rušenja poslovne stavbe občinske skupščine v Jerebovi 8 preselili upravni organi: — oddelek za notranje zadeve - v stanovanjsko-poslovni objekt Pod k raj št. 2 (Lajevec Marija), — oddelek za ljudsko obrambo — v prostore občinske skupščine na Parmovi ul. 9 (v prejšnje prostore oddelka inšpekcijskih služb), — oddelek inšpekcijskih služb v prostore Krajevne skupnosti Litija - desni breg (TVD Partizan). Oddelek za ljudsko obrambo in oddelek za notranje zadeve imata isti telefonski številki, oddelek inšpekcijskih služb pa ima telefonsko št. 88124. IZVRŠNI SVET SO LITIJA W//////» IZVLEČEK IZ ODLOKA O reji, registraciji in o označevanju psov ter o reji ostalih domačih živali Zakon določa, kako skrbeti za zdravstveno varstvo živali, neposredno ukrepati in zagotoviti materialna sredstva za zatiranje in preprečevanje kužnih bolezni. Po odloku je vsak lastnik psa dolžan le-tega prijaviti od 3 mesecev starosti in cepiti proti pasji steklini v roku 8 dni. Lastnik psa je dolžan v treh dneh prijaviti veterinarski organizaciji ali veterinarski inšpekciji pobeg, odtujitev, pogin ah kako drugo spremembo v zvezi z rejo psa. Lastnik psa, s katerim potuje, mora imeti potrdilo o prijavi in cepljenju, pes pa pripeto pasjo znamkico. Lastnik mora psa vzdrževati tako, da ne ogroža ljudi, če pa je privezan, mora biti veriga dolga vsaj 3 m, tako da se lahko giblje. Če last- nik psa zanemarja, se mu lahko psa odvzame in odda primernemu lastniku ali humano pokonča. Lastnik psa je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva. Po ulicah mestnega območja pa mora imeti lastnik psa na vrvici; če je popadljiv, pa, mora pes nositi nagobčnik. Prepovedano pa je pse, mačke in druge živali rediti v stanovanjskih zgradbah brez odobritve veterinarske inšpekcije in soglasja hišnih svetov. Če pes ah mačka z ugrizom ali prasko poškodujeta človeka, mora biti žival 15 dni pod veterinarsko kontrolo (3 x pregledana), da se izključi steklina. Lastnik psa pa je dolžan poskrbeti za potrdilo o zdravstvenem stanju psa. VETERINARSKI INŠPEKTOR Delegatsko vprašanje Delegacija krajevne skupnosti Dole pri Litiji je postavila delegatsko vprašanje v zvezi z delom ortodonta v TOZD Zdravstveno varstvo Litija. ODGOVOR: Pristop k ortodontu je možen samo z napotnico zdravnika šolske ambulante. Orto-dont ordinira vsak prvi in tretji torek v me- secu, urnik je obešen na vratih zobne ambulante. Čakalna doba je v celi Sloveniji enaka — eno leto. Normativ za ortodontski tim je 12 do 15.000 otrok od 3 do 8 let starosti. Problem bo rešen s prihodom rednega ortodonta, ki bo ordiniral dvakrat tedensko. Odgovor na delegatsko vprašanje je dal Zdravstveni dom Domžale - TOZD Zdravstveno varstvo Litija. Iz dela izvršnega sveta 1. SPLOŠNI INTERES ZA RUŠENJE STANOVANJSKEGA OBJEKTA NA VRVARSKI ULICI ŠT. 3 V LITIJI. Pri končni izdelavi glavnega projekta za stanovanjsko-poslovni objekt ob Jerebovi ulici je bilo ugotovljeno, da gradnja tega objekta pogojuje rušenje stanovanjske hiše na Vrvarski ul. 3. Izvršni svet je na seji 6/5-1978 ugotovil, da je pobuda za odkup stanovanjske hiše na Vrvarski 3 glede na ureditev zemljišča za izgradnjo stanovanjsko-poslovnega objekta utemeljena. Lastnici objekta sta Žnidaršič Anica iz Ljubljane in Potočnik Pavla iz Vač pri Litiji, vsaka na 1/2 funkcionalnega dela objekta; z njima je že dosežen sporazum o nakupu, sklenjena je kupoprodajna pogodba, od strani komunalne skupnosti pa je poravnana kupnina. 2. OBLIKOVANJE SKUPNE PORABE Zaradi problematike na področju oblikovanja sredstev solidarnosti za interesne skupnosti izobraževanje in zdravstvo, kakor tudi uskladitve rasti skupne porabe s predvideno rastjo družbenega proizvoda, je bilo začasno financiranje na področju skupne porabe podaljšano iz prvotnih štirih na šest mesecev. Novi izračuni solidarnosti pomenijo za našo občino, da bi za področje izobraževanja prejeli od prvotno predvidenih 850.000 manj sredstev iz naslova solidarnosti, za področje zdravstva pa izračuni kažejo, da je vprašanje višine solidarnostnih sredstev 5,558.000 din, za ta znesek bi se znižala sredstva solidarnosti od prvotno predvidenih. Na koordinaciji za skupno porabo, kakor tudi na izvršnem svetu SOb Litija je bilo poudarjeno, da novi izračuni višine solidarnostnih sredstev nikakor ne morejo vplivati na oblikovanje dogovorjenih programov oz. na izračunano prispevno stopnjo. To je bilo utemeljeno z dejstvom, da je javna razprava v združenem delu in v krajevnih skupnostih v občini Litija po predhodnem temeljitem usklajevalnem postopku zaključena. Delavci v združenem delu so se opredelili do obsega programov za posamezno interesno skupnost, zato tega v skladu z določili zakona o združenem delu, ko delavec odloča o ustvarjenem dohodku, ni mogoče spreminjati. Takšna stališča so bila podana tudi na regionalnem posvetu dne 18. in 19. aprila 1978, ki seje nanašal na problematiko skupne porabe. 3. OBLIKOVANJE TEMELJNEGA SODIŠČA IN TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V LJUBLJANI Izvršni svet je na svoji seji posvetil posebno pozornost organizaciji in delovanju temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, organizacija le-tega se nanaša na reformo pravosodnega sistema. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je zaradi velikosti občine, zaradi slabih komunikacijskih zvez, nujno delovati v smeri, da se v Litiji oblikuje enota temeljnega sodišča v Ljubljani. Izvršni svet je na svoji seji ugotovil, da bi v skladu z zakonom bila skupščina občine Litija sposobna zagotoviti materialne in druge pogoje za oblikovanje prej omenjene enote najkasneje v roku dveh let. Tako stališče je bilo tudi podano na regionalnem posvetu na skupnosti občin ljubljanske regije 3/3-1978. 4. IZVRŠNI SVET JE SPREJEL ODREDBO O VETERINARSKO-SANI-TARNEM REDU V KLAVNICI TER SKLADIŠČU MESA IN MESNIH IZDELKOV Po odredbi je določeno ravnanje z živalmi pred in po zakolu, kako se vhlevijo in tehnološki postopek v klavnici. Po odredbi so se dolžni ravnati vsi delavci klavnice, posestniki klavne živine ter drugi obiskovalci. Odredba tudi določa postopek z zasilno zaklano živino doma in v klavnici. Začasno zaplenjeno meso in drobovina, kije v bakteriološki preiskavi, se mora hraniti v posebni hladilnici za sumljivo meso in zakleniti. Odredba tudi določa, da se lahko v ohlajeval-nico sprejme samo sveže in higiensko obdelano meso, ki je predpisano označeno kot uporabno za prehrano ljudi. Odredba v 4. členu odreja, da lahko kolje strokovno usposobljena oseba, ki nima poškodb na rokah. Vozila za transport morajo biti tehnično opremljena in po vsakem razkladanju razkužena. V klavniškem hlevu se lahko zadržujejo žive živali največ tri dni, teleta in odojki pa samo 24 ur. V hlevu jih je treba napajati, po 24 urah pa tudi hraniti. Podrobnejša navodila v slučaju okužbe izdaja veterinarski inšpektor. Sestanki, kajenje in uživanje alkoholnih pijač v klavnih prostorih, ni dovoljeno, pri vhodu v klavnico mora biti razkuževalna preproga. Veterinarska organizacija, ki je pooblaščena za pregled v klavnici, in veterinarska inšpekcija pa sta dolžni skrbeti, da se odredba pravilno izvaja. VETERINARSKI INŠPEKTOR 9999970 4158 Iz dela komunalne skupnosti in stanovanjske skupnosti - KS Sava se v sodelovanju s komunalno skupnostjo pospešeno pripravlja na modernizacijo ceste Sava—Ponoviče—Konrad (železniške zapornice). Kljub uvedenemu II. samoprispevku krajanov KS Sava in soudeležbi komunalne skupnosti še vedno primanjkuje del sredstev za pokritje celotne investicije, - Komunalna skupnost je oddala projektiranje komunalnih naprav po zazidalnem načrtu za Kresnice. Trenutno potekajo razgovori med komunalno skupnostjo, krajevno skupnostjo Kresnice in predvidenim izvajalcem del glede možnosti uskladitve načrtov in sredstev, - Na odseku ceste Hotič-Vače je zemeljski plaz poškodoval cesto v dolžini 10 m in resno ogrozil promet. To je že drugi plaz na tem delu ceste. Izvedenec iz Geološkega zavoda je ugotovil, da je vzrok nastanka novega plazu v dodatni obremenitvi terena s cestnim tamponom in spremembe odvodnjavanja pobočja. Projekt za sanacijo plazu je v delu. — Samoupravna stanovanjska skupnost je pri Ljubljanski banki pridobiti kredit za odpravo neprimernih stanovanj. S temi sredstvi bodo kupljena stanovanja na Rozmanovem trgu, v katera se bodo preselili stanovalci iz Ljubljanske ceste. Hiše ob tej cesti bodo porušene, ko bodo dograjena nova stanovanja na Rozmanovem trgu; - V javni razpravi je pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi SSS občine Litija namenjenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, z novim točkovnim sistemom. Ker novi pravilnik prinaša več bistvenih sprememb in dopolnitev, predlagamo, da ga občani v javni razpravi podrobno prouče in dajo nanj svoje pripombe in predloge. Iz dela samoupravnih interesnih skupnosti Letovanje šolskih in predšolskih otrok v letu * ■'" 1978 ' «4 V letu 1978 bo letovalo skupaj 210 otrok v rmadinskem zdravilišču na Debelem rtiču pri Kopru, kjer imajo otroci naše občine zagotovljena stalna prosta mesta. Letovanje predšolskih otrok Letovanje bo trajalo 10 dni v času od 3. junija do 13. junija 1978, letovalo bo 54 otrok. Letovanje šolskih otrok: Letovanje traja 14 dni v dveh izmenah, in sicer od 8. do 22.julija 1978, udeležilo se ga bo 83 otrok ter v času od 22. julija do 5. avgusta 1978. Letovanja se bo udeležilo 55 otrok. Letovanje bodo vodili vzgojitelji ter rekre-atorji. Za udeležbo otrok na letovanju bodo pri- spevale - sofinancirale samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje, otroško varstvo, regionalna zdravstvena skupnost, telesnokul-turna skupnost ter občinski odbor RK. Preostali del pa bodo prispevali starši po progresivni lestvici. Osnovne šole z območja občine Litija bodo vse pete razrede v času od 2. septembra do 16. septembra 1978 peljale v šolo v naravi, prav tako v mladinsko zdravilišče Debeli rtič. Sofinanciranje stroškov je predvideno v programu in finančnem načrtu izobraževalne skupnosti Litija za letošnje leto. Financiranje krajevnih skupnosti iz sredstev proračuna občine Litija _ Izvršni svet Skupščine Litija je na svoji seji dne 6. maja 1978 obravnaval in sprejel razdelilnik proračunskih sredstev za financiranje krajevnih skupnosti v letu 1978. Z odlokom o proračunu občine Litija za leto 1978 so za financiranje krajevnih skupnosti predvidena sredstva v višini 690.000 din. Glede na specifičnost krajevnih skupnosti je bilo pri razdelitvi sredstev upoštevano: — število prebivalcev v krajevni skupnosti — dolžina cest II. kategorije v krajevni skupnosti — funkcionalni izdatki Tudi v letu 1977 so bila sredstva razdeljena po istih kriterijih, le da je bilo v preteklem letu na razpolago 600.000 din, pri tem so bila sredstva namenjena: - za funkcionalne izdatke na vsako krajevno skupnost 5.000 din v letošnjem letu 6.000 din, - na prebivalca 10,00 din, letos 10,22 din, - na km ceste II. kategorije 990,00, v letošnjem letu 1211 din. Sredstva razdeljena po krajevnih skupnostih, ki so razvidna iz tabele, so le sredstva, ki se namenjajo iz proračuna občine Litija in v ta sredstva niso zajeta sredstva, ki se združujejo po samoupravnem sporazumu za financiranje krajevnih skupnosti, pri katerem je osnova število zaposlenih. Oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun RAZDELILNIK SREDSTEV ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI V LETU 1978 zap št«. KRAJEVNA SKUPNOST funkc. izdat. število prebiva] sredstva nsT .. prebiv. lo,22 dolzina dolžin cest TT.kateg.v KS . sred.na km-1.211.-din F- SKUPAJ 1. DOLE 6.000.- 967 9.883.- 44 j 53.284,- 69.167.- 2. GABR0VKA 6.000 0 - 1.379 14.o93. 56 67-816,- 87.9o9.- 3« HOTIČ 6.000.- 448 4.579.- 6,3 7.629,- 18.2o8,- JABLANIŠKA DOLINA 6.000.- 931 9.515.- 12,5 15.138,- 30.653.- 5. JEVNICA 6.000. - 728 7.44o,- 11,5 13.927.- 27-367.- 6. KRESNICE 6.000 .- 752 7.685.- 12 14.532,- 28.217.- 7. LITIJA-DESNI BREG 6.000.- 26.o71°- 7 8.477.- 4o.548.- 8. LITIJA - LEVI B. 6.000.- 2.762 26.228.- - — 34.228.- 9. POLŠNIK 6.000.- 811 8.288.— 44 53.284,- 67.572.- lo« PRIMSK0V0 6.000.- 55o 5.621.- 15,5 18.77o.- 30.391.- llo RIBČE 6.000.- 182 I.860.- 2 2.422,- 10.282,- 12. SAVA 6.000.- 551 5.631.- 9,5 11.564.- 23.135.- ŠMARTNO 6.000. - 1.659 16.955.- — ■ 22.955.- 14. ŠTANGA 6.000 0- 182. 1.860.- 15 13.165.- 26.025.- 15. ŠTANGAR.POLJANE 6.000.- 417 4.262.- 27 32.697.- 42.959.- 16. VAČE 6.000.- 726 7.42o.- 36 43.596,- 57.0I6.- 17« VINTARJEVEC 6.000.- 717 7.328,- 19 23.009.- 36.337.- 18. VELIKA KOSTREVNICA 6.000 0 - 757 7«737«- 19 23,oo9«- 36.746,- SKUPAJ I08.000.- 17«o7o 174.456.- 336,3 4o7«259.~ ! 689.715.- 277393368609 KRAJEVNA SKUPNOST HOTIČ Prireditve ob majskih praznikih Tudi letos je bil v KS Hotič praznik dela, dan OF in krajevni praznik počaščen s številnimi prireditvami. Mladinci so v nedeljo, 30. 4. 1978 pripravili nogometni turnir, na katerem sta sodelovali poleg dveh domačih ekip še ekipi z Dol in Vač. Po štirih tekmah so bili znani rezultati. Prvo mesto je zasedla ekipa iz Hotiča, drugo ekipa Dol, tretje Jesenje, četrto pa ekipa Vače. Zmagovita ekipa je dobila pokal, ostale tri in najboljši strelec pa priznanja. V nedeljo popoldne pa je bila v gasilskem domu proslava.. Poslušalci so s posebnim navdušenjem poslušali združeni moški zbor Hotič -Kresnice, ki je nastopil s štirimi pesmimi pod vodstvom zborovodij Juvan Ivana in Jančar Francija. Na proslavi so nastopili še učenci osnovne šole Hotič in mladinci iz Hotiča. V nedeljo zvečer, na dan pred prvim majem, pa je tudi v naši krajevni skupnosti zagorel kres. Vinko Logaj KRAJEVNA SKUPNOST SAVA Krajevni praznik akcijo Občani KS Sava praznujejo krajevni praznik 1. maja v spomin na Zasavskega bataljona na večer pred 1. majem leta 1943 na žel. postaji na Savi. Ob praznovanju krajevnega praznika smo pregledali, kaj je in še bo pridobila naša KSvletu 1978: - ASFALTIRANJE CESTE SAVA-PO-NOVICE-LITIJA . Razširjena seja sveta KS Sava iri gradbenega odbora (6. 4. 1978) Dnevni red: Pregled prispelih predračunov za modernizacijo ceste Sava-Ponoviče-Litija Obravnavali smo poročilo o predračunih za modernizacijo ceste, ki bo znašala 4200.000 N din. Komunalna skupnost daje 45 % kredita, 55 % moramo prispevati lastnih sredstev: denar, material in delo. Od tega nam manjka skoraj 14% sredstev ali okoli 55 starih milijonov. Komunalna skupnost prevzame zaenkrat poleg 45% udeležbe še 14% sredstev ah okoli 55 starih milijonov. Komunalna skupnost prevzame zaenkrat poleg 45 % udeležbe še 14 % manjkajočih sredstev,za katera se zahteva povračilo. Sklenili smo, da bomo na zboru delegatov in zboru občanov predlagali, kako in kdaj pridobiti manjkajoča sredstva. Z rekonstrukcijo in asfaltiranjem ceste Sava-Ponoviče-Litija se prične junija leta 1978. TELEFONSKA NAPELJAVA Svet KS Sava mora pripraviti vso dokumentacijo in prostore, da se prične z montiranjem telefonske centrale in priključkov v juniju 1978 UREDITEV SMETIŠČ Odbor za varstvo okolja je namestil opozorilne table, svet KS pa je izdal odlok o smetiščih in varstvu okolja. Nekateri Savčani so sprejeli novost z negodovanjem, velika večina pa z odobravanjem. KS LITIJA-LEVI BREG CENTRALNA NAPELJAVA V ŠOLI Svet staršev in člani sveta KS Sava so 24. febr. 1978 sprejeli sklep, da se napelje v osnovno šolo na Savi centralna kurjava. " Občani so s prostovoljnim delom marca izkopali in zabetonirali jamo za cisterno. Napeljava bo opravljena med letnimi počitnicami. PERON Železniško gospodarstvo Ljubljana je investiralo ogromna sredstva, da se je zgradil peron na žel. postaji Sava. GASILSKI DOM • Predsednik gasilskega društva Sava Stane Šuštar in tajnik Vehovec Janez se prizadevata, da bi se kmalu adaptiral gasilski dom na Savi. Ob nabiralni akciji so občani prispevali 19.0000 N din. Občinska gasilska zveza je prispevala 16.000 N din za opeko. Ves les za ostrešje so darovali Lešani in Gozdni obrat Litija. Nabavljeni so že kvadri. Pri poseki in spravili lesa v Lešah je pomagalo trinajst gasilcev. Vedno jim je gostoljubno postregla Sovine Anica. Tudi prevoz so brezplačno opravili: Sovine Niko, Mohar Jože in Borišek Miran. Predvidevajo, da bo gasilski dom obnovljen do septembra, seveda ob prostovoljni pomoči občanov. CESTO PROTI LEŠAM so popravili lešani sami. JAVNA RAZSVETLJAVA je zasvetila tudi na Sp. Logu ob prostovoljni pomoči občanov Sp. Loga. ANGELCA OCEPEK Aktivni mladinci v osnovni organizaciji Dobrava V letu 1978 je delo v naši OO ZSMS Dobrava uspešno steklo. V organizaciji je približno 80 mladincev. Da bi aktivirah tudi mlade, ki končujejo OŠ, smo organizirah z njimi razgovor z namenom, da se bodo takoj po končani OŠ vključili in aktivno delovali v mladinski organizaciji. Naše delo na kulturnem področju je uspešno, saj kulturni referenti nenehno vzpodbujajo mlade k pisanju, risanju in glasbi. Sedaj sestavljamo tudi naše glasilo in s tem je veliko dela. Ob 1. maju smo pripravili tudi kratek kulturni program, sedaj pa pripravljamo večer mladih, skupaj z OO ZSMS Gradec. Na športnem področju nismo veliko naredili. Organizirani so bili le skoki na 15 m skakalnici. Sicer pa se precej naših mladincev aktivno ukvarja z raznimi športi v športnih društvih. Aktivnost na idejnopolitičnem področju se je letos povečala. Pomagali smo pri volitvah, sedaj pa pripravljamo nekaj aktualnih predavanj, ki si jih mladina želi in potrebuje. Zelo ponosni smo tudi na sprejem štirih mladincev v ZK in bomo v kratkem predlagali za sprejem še nekaj mladincev, ki so aktivni v naši organizaciji. Delamo tudi na področju same organiziranosti v KS in v OO ZSMS. Organiziranost se je v letošnjem letu precej izboljšala, saj smo se po večletnih željah povezali s KS Litija - levi breg. Nekaj naših mladincev je tudi delegatov za zbor KS SO in za delegacije za skupščine SIS v KS Litija - levi breg. Z ostalimi OO ZSMS v naši KS sestavljamo koordinacijski odbor, ki je nujno potreben za povezovanje mladincev v celotni KS in za vodenje OO ZSMS v KS Litija - levi breg. Koordinacijski odbor bodo sestavljali aktivni mladinci, ki bodo prinašali svoje predloge in interese iz OO. Koordinacijski odbor pa bo organiziral skupne akcije, ki so v interesu vseh mladincev v naši KS. Ob tednu čistoče smo organizirah očiščevalno akcijo, ki je bila tudi sicer že nujno potrebna. Sodelovali smo tudi na delovnih akcijah na Sitarjevcu. Nekaj naših mladincev se je vključilo tudi v enote teritorialne obrambe, sodelovali pa bomo tudi pri mladinskih delovnih akcijah. Še vedno pa je naša največja ovira na vseh področjih prostor, saj je že nekaj let naš cilj, da si zagotovimo ustrezen prostor, ob katerem bi naše delo še precej bolje steklo. Marjeta Agrež KS LITIJA-DESNI BREG Delovne akcije na Sitarjevcu Na pobudo Odbora za organizacijo prvomajskega srečanja na Sitarjevcu smo se mladinci organizirani v osnovnih organizacijah odločili, da bomo na Sitarjevcu v okolici pretvornika izvedli prostovoljne delovne akcije. Namen akcij je bil pripraviti okolje pretvornika za praznovanje l.maja. Na akcijah smo sodelovali mladinci iz Osnovnih organizacij ZSMS Desni breg, Stavbe in Dobrava. Kljub slabemu vremenu je delo nemoteno steklo. Čeravno je 1. maj že za nami, smo se odločili, da z delom nadaljujemo do 25. maja — dneva mladosti. Na predvečer 1. maja pa tudi nismo pozabili prižgati številnih kresov, ob katerih smo pripravili prijetne in zanimive kulturne programe. Mnogo nas je sodelovalo tudi pri postavljanju mlajev. S temi akcijami smo tudi mi dokazali, da smo s skupnimi močmi kos zahtevnejšim nalogam. V bodoče si želimo več takih in podobnih akcij in smo pripravljeni, da priskočimo na pomoč delovnim ljudem in občanom na območju cele občine. Novak Zlato KRAJEVNA SKUPNOST VINTARJEVEC Proslava ob 1. maju na Javorju Kakor so vsi delovni ljudje težko pričakovali prvomajske praznike, tako so se javorski mladinci pripravljali na svoj nastop. Sestajali so se vsako nedeljo popoldne in vadili, čeprav bi bilo veliko lepše sedeti pred televizorjem, poslušati plošče in se na razne načine zabavati. Niso si belili glave samo s tem, kako bodo izvedli vse točke, pač pa tudi z nakupom zaves, s pripravo odra in okrasitvijo prostora. Domačini niso vajeni kulturnih prireditev, zato so še toliko bolj željno pričakovali, kaj jim bodo prikazali njihovi otroci. Predstavili so se dvakrat: v soboto zvečer, 29. in v nedeljo dopoldne, 30. aprila. Napovedovalka je osvežila zgodovinske dogodke, ki so se odvijah na dan 27. aprila pred 37. leti, ter v kratkih stavkih prikazala položaj delavca v prejšnjem stoletju. Nastopali so cicibani, pionirji in mladinci. Vrstile so se recitacije, enodejanke, duet harmonike in kitare, glavna točka pa je bila daljša igra „Tri sestre". Popoldne so postavili mlaj, zvečer pa zakurili taborni ogenj, okrog katerega so zaplesali vsi po vrsti: stari in mladi. Krajani so bili nad tem izredno navdušeni in si želijo, da bi se še kdaj zbrali pred odrom.Mladinci pa zaslužijo za tako samoiniciativno delo vso pohvalo. IDADOLŠEK KRAJEVNA SKUPNOST DOLE Zakonci štrajkajo To je naslov igre, ki smo jo igrali mladi z Dol na občinski praznik 24. dec. 1977. Kljub težavam, ki smo jih imeli že od vsega začetka, se je nazadnje vse dobro izteklo. Pri razdelitvi vlog smo še imeli režiserja, takoj naslednji dan pa je zbolel in tako smo ostali sami. Redno smo hodili na vaje in si prizadevali, da bi se čim bolje naučili. Čeprav nas je večkrat zeblo v mrzli dvorani, nismo odnehali. Naš trud je bil poplačan, ko smo videli, s kakšnim navdušenjem so ljudje sprejeli igro. Dvorana je bila nabito polna. Takoj naslednji dan smo imeli ponovitev. Vest, da je igra zelo komična, se je kmalu raznesla po bližnji in daljni okolici, zato smo bili povabljeni v naslednje kraje: Gabrovka, Podkum, Svibno, Mlinše, Kostrevnica in Šentru-pert. S prevozom nismo imeli težav. Osnovna šola Dole nam je dala na razpolago avtobus, za kar smo jim bili zelo hvaležni. Tudi za praznik žena 8. marca smo igrah in s tem zaključili zimsko sezono. Avbelj Vera 03 KRAJEVNA SKUPNOST JEVNICA Veleslalom na Soriški planini Osnovna organizacija ZSMS Jevnica vsako leto pripravi tekmovanje v veleslalomu za krajane. Letos je zaradi neugodnih snežnih razmer tekmovanje organizirala na Soriški planini, in sicer 23. aprila v sodelovanju z NK Enotnost. Smučanja se je udeležilo okoli štirideset obča- nov krajevne skupnosti. Proga za veleslalom je bila dobro pripravljena, tudi vreme nam je bilo naklonjeno, zato je tekmovanje uspelo. Na koncu je tajnik KS Jevnica, tovariš Rus Ivan, zmagovalcem čestital in jim podelil diplome, osnovna organizacija pa je pripravila skromna praktična darila. Doseženi so bili naslednji rezultati: pionirji: 1. Likar, 2. Jerina, 3. Rezek; članice: 1. Godec, 2. Rus, 3. Grešak; člani: 1. Udovič, 2.-3. Godec, Kotar; veterani: 1. Gorenc, 2. Godec, 3. Kukovica. Vsi udeleženci tega smučarskega izleta so bili zelo zadovoljni in so po prihodu domov izjavili, da si takih in podobnih izletov še želijo. Izlet je bil obenem tudi odraz uspešnega sodelovanja med družbenopolitičnimi organizacijami v Jevnici. Jg Bilo je prijetno in koristno, za zaključek pa še spominski posnetek r LETOVANJE V POČITNIŠKEM DOMU PREDILNICA LITIJA Občane obveščamo, da se lahko prijavijo za letovanje v počitniškem domu Novigrad, kjer so proste hišice od 10. 6. do 9. 7. 1978 in v drugi polovici avgusta. Cena penziona: pred - po - sezona (od 10. 6. — 30. 6. ter od 1. 9. - 10. 9.): - odrasli: 105.60 din - otroci (od 4.-14. leta): 633S din sezona (1. 7. do 31. 8.) - odrasli: 132,00 din - otroci (od 4. - 14. leta): 7920 din Prijave oddajte v Predilnici Litija, v obratu družbene prehrane, tovarišici Marjani Remec. V. KS LITIJA - LEVI BREG Najmlajša in edina Svet krajevne skupnosti Litija — levi breg je na zadnji seji izvolil novo predsednico. Zaradi daljše službene odsotnosti dose* Hega predsednika Sveta Ludvika Kofolja j. avet za predsednico izvolil 19-letno Marjeto Agrež, študentko iz ceste Dušana Kvedra. Marjeta Agrež je tako edina ženska, kije predsednica sveta KS v naši občini, poleg tega pa je tudi najmlajša predsednica sveta KS. Poleg predsednice sestav- ljajo svet še: Lojze Kotar, Ludvik Kofol, Iztok Subara (tajnik), Jelka Felkl (blagajnik), Vinko Belko, Andrej Štrus, Franc Skarja, Tone Gorenc, Vid Praunseis, Marjan Sonc, Janez Uštar in Metka Krnc. Svet je imenoval tudi posebno komisijo v sestavi Marjan Sonc, Vid Praunseis in Vinko Belko, ki bo delovala na problematiki komunalnih vprašanj. Občinska konferenca SZDL Litija vabi borce, aktiviste, občane in mladino na X. zbor gorenjskih borcev in aktivistov NOV ki ga organizira OK SZDL Kranj v v nedeljo, 11. junija, ob 10. uri v Kranju, na sejmišču v Savskem logu. Slavnostni govornik na zboru bo dr. Anton Vratuša, predsednik IS skupščine SR Slovenije. Po slavnostnem programu bodo kulturni program izvajale kulturne skupine iz Kranja, nato pa bo tovariško srečanje borcev, aktivistov in vseh občanov ter mladine. Udeležite se zbora v čim večjem številu. Zahvala Zahvaljujemo se vodstvu in sindikalni organizaciji Predilnice Litija, ki sta ob praznovanju dneva Osvobodilne fronte in 1. maja organizirala obdarovanje upokojencev, ki prebivajo v domu „TISJE" Za vsa darila so jim obdarovanci iz srca hvaležni. Celoten kolektiv našega doma pa za humano potezo delovnemu kolektivu Predilnice iskreno čestita. Delovni kolektiv dom „TISJE' J Obvestilo Občinski odbor ZZB NOV Litija obvešča svoje člane, daje po prvem maju začela ordinirati splošna ambulanta za borce NOV v zdravstvenem domu Litija, štirikrat tedensko; ponedeljek torek sreda četrtek od 8.— 13. ure od 13.— 18.ure od 13.— 18.ure od 8.— 13.ure D. O. E. CENTROMERKUR TOZD MALOPRODAJA BLAGOVNICA LITIJA objavlja delovne naloge in opravila PRODAJALCA POHIŠTVA zaželena praksa Nastop dela takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prijave v 15-dneh od objave- Zdravstveni dom Domžale TOZD Zdravstveno varstvo Litija objavlja prosta dela in naloge 1. ADMINISTRATORJA Pogoji: - administrativna šola - znanje strojepisja 2. SNAŽILKE za določen čas od 1. 6. do 30. 9. - S Pismene prijave sprejema TOZD ZV Litija do 10. junije. Iz prakse nastajanja novih odnosov v kmetijstvu Enajst kmetov in delavci v KZ Litija smo ugotovili, da so dosedanji rezultati medsebojnega sodelovanja v pridelovanju silažne koruze jamstvo, da lahko na tej osnovi planiramo združiti delo in sredstva za pridelovanje silažne koruze na zemljiščih v uporabi KZ Litija za potrebe enajstih preusmerjenih kmetij in zadružne družbene kmetijske proizvodnje. Pred začetkom letošnje sezone smo sklenili samoupravni sporazum o združevanju dela, sredstev in zemlje za nedoločen čas, v katerem smo se dogovorili, da bomo v začetku vsakega leta izdelali plan potreb po silažni koruzi za vseh 12 podpisnikov in plansko kalkulacijo polne lastne cene koruze. Vsak podpisnik bo istočasno tudi vplačal na posebnem računu pri zadrugi akontacijo v višini 50 % lastne cene za celotno planirano količino pridelka, za potrebe svoje kmetije v tekočem letu, kar naj bi služilo kot jamstvo, da bo spoštoval dogovorjene obveze. Ob začetku leta se sprejme tudi cenik del za vsa opravila pri pridelovanju koruze, določi zemljiška renta in višina zavarovanja pridelka. Po sprejetem letnem planu so se podpisniki tudi v naprej dogovorili, kako bodo združevali svoje delo in ustrezno mehanizacijo v procesu pridelovanja od priprave zemlje in setve do spravila pridelka. To se praktično opravi tako, da se vsak podpisnik obveže, v katerih fazah dela bo sodeloval. V knjigovodstvu zadruge se evidentirajo na podlagi potrjenih delovnih nalogov vsa opravljena dela po veljavnem ceniku in normativih za vsakega podpisnika posebej. Nadalje se evidentira tudi porabljen reprodukcijski material. Skupnost upravljajo vsi podpisniki sporazuma. Organizacijo dela in tehnologijo proizvodnje pa vodi strokovna služba kmetijske zadruge Litija. Samoupravni sporazum določa tudi način ugotavljanja vrednosti pridelka po zaključku del, ko se vsi evidentirani stroški delijo z dejansko ugotovljeno količino pridelka. Če je dejanski pridelek večji od planskega, se vsakemu podpisniku planirane količine pridelka zvečajo sorazmerno s povečanim pridelkom, v slučaju nižjega pridelka pa se sorazmerno količine pridelka na posameznega člana zmanjšajo. Ob zaključku se tudi poračunajo vplačani akontacijski deleži podpisnikov. Osnovne opredelitve za izvajanje sporazuma proizvodne skupnosti so osnovane na načelu, da pri medsebojnem poslovanju ne bo nobeden od podpisnikov določal drugih materialnih pogojev, kot so sprejeti z letnim planom skupnosti. V letošnjem letu bomo po tem sporazumu pridelovali silažno koruzo na 41 hektarih. Plan predvideva pridelek v višini 1495 ton. V skupnosti sodelujejo kmetje iz Litije, Vač, Ržiš, Bolti-je, Brega, Reka-gozda in Tenetiš. Od skupno predvidenih 15 kmetov le 4 niso podpisali sporazuma, ker niso hoteli verjeti v njegov uspeh. Sporazum določa tudi možnost sprejemanja novih podpisnikov v skupnost. Podpisnik je lahko kmet, član zadruge, ki s pismeno vlogo zaprosi za sprejem občni zbor zadruge in podpiše sporazum. Pri sprejemu novih članov skupnosti pa bo občni zbor zadruge upošteval razpoložljive obdelovalne površine in prioritetne potrebe dosedanjih podpisnikov sporazuma. Predmetni sporazum je prvi poskus združevanja dela, sredstev in zemlje kmetov in družbene kmetijske proizvodnje na področju zadruge, da bi dosegli racionalnejšo uporabo proizvajalnih sredstev, povečali pridelek krme in s tem posredno govedorejsko proizvodnjo in ustvarili večji dohodek udeležencev. Vsem podpisnikom, ki so sprejeli določila sporazuma čestitamo ob spoznanju, da je v združevanju ekonomski napredek in jim želimo na startu predvsem obilnega pridelka. Dientl Lenka Samostojen obrat za kooperacijo Na seji konference gozdnih posestnikov organizacijske enote Litija, ki spada k obratu za kooperacijo Zasavje s sedežem v Zagorju, so gozdni posestniki iz litijske občine ugotavljali, daje obrat za kooperacijo Zasavje preobsežen in da zaradi tega ni možno najboljše delati v okviru tega obrata. Predlagali so, da se ustanovi samostojen obrat za kooperacijo v Litiji. Pripravljeni so tudi na nižjo odkupno ceno za les, če bi bil ta samostojen obrat nerentabilen. Skratka, gozdni posestniki se zavzemajo, da se samostojni obrat za kooperacijo ustanovi s 1. 1. 1979 in menijo, da bi bilo s tem delo gospodarske službe uspešnejše. Navzoči delegati - gozdni posestniki so ponovno sprožili vprašanje mej gozdnogospodarskega območja. Velik del gozdov okrog Gabrovke in Dol spada namreč h GG Brežice.Delegati so prepričani, da bi bil samostojen obrat za kooperacijo Litija s priključitvijo teh gozdov gotovo rentabilen in smatrajo, da bi lahko občinska skupščina Litija predlagala postopek za revizijo mej gozdnogospodarskega območja. T. B. Kar po levi Dne 9/4-1978 ob 14,15 je voznik osebnega avtomobila P. M. vozil v Moravčah pri Gabrovki po klancu navzgor. V ostri levi, sicer pregledni, ovinek je pripeljal po levi strani ceste in ker mu je prav v tem trenutku pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila M. V., je seveda prišlo do trčenja. M. V. je na vsak način hotel preprečiti trčenje in je z vozilom zapeljal skrajno desno, že izven vozišča. Škode je za približno 20.000 din. Oba voznika sta bila lažje telesno poškodovana, od sopotnikov pa je bila ena huje, trije pa lažje poškodovani. ^SŠIlililP ■ Pri vožnji je treba gledati tudi naprej Dne 9/4-1978 ob 18,10 je M. J. vozil svoj austin mini iz smeri Radohova vas. V kraju Dvor pri Litiji, približno 500 m naprej od gradu Bogenšperk, je voznik v desnem, ostrem in nepreglednem ovinku, popravljal prebujajočega otroka na zadnjem sedežu, pri tem pa zapeljal z vozilom izven ceste in se ustavil nekoliko nižje, zagozden v smreko. Voznik, sopotnica in otrok so bili lažje telesno poškodovani, zato jim je bila nudena zdravniška pomoč v KC v Ljubljani, materialna škoda na vozilu pa se ceni za približno 13.000 din. Alkohol in hitrost Voznik osebnega avtomobila Ž. J. je vozil proti Ljubljani z neprimerno hitrostjo. V Rib-čah, pod hišo št. 7, v desnem preglednem ovinku, je vozil kar po sredini ceste in da se ne bi zaletel v nasproti vozeči osebni avtomobil je hotel naglo zaviti v desno, vendar mu to zaradi neprimerne hitrosti ni uspelo. Vozilo mu je potegnilo še bolj v levo in tako je trčil v nasproti vozeči tovorni avtomobil, ki ga je vozil voznik J. A. Materialne škode na obeh vozilih je bilo za približno 20.000 din. Miličnik, ki je prišel na kraj nesreče, je takoj zaznal, da voznik Ž. J. zaudarja po alkoholu, zato gaje preiskusil z alkotestom. Zelena barva na alkotestu se je povzpela nad polovico. Voznika čaka nekajmesečen odvzem vozniškega dovoljenja. Mokra cesta je nevarna Dne 13/4-1978 ob 14. uri je voznik H. M. vozil osebni avtomobil iz Litije proti Zagorju, ko je močno deževalo. Zaradi neprimerne hitrosti ga je z vozilom zaneslo v kraju Breg zunaj cestišča v obcestni kanal. Udarec je bil tako silovit, da je H. M. vrglo iz vozila v obcestni kanal. Zaradi telesnih poškodb je bil nato odpeljan v ljubljansko bolnišnico, kjer mu je bila vzeta tudi kri za analizo. Rezultat analize je pokazal 1,51 %o etilnega alkohola v krvi. Odvzeto je bilo vozniško dovoljenje, kazen za to pa bo izrekel sodnik za prekrške. Materialna škoda na vozilu znaša približno 20.000 din. Kup prekrškov nesreča S. P. je s svojim bratom in ostalo družbo vso noč na 23/4-1978, popival. Ob 11,20 pa se je usedel na svoje motorno kolo TOMOS SL 15, ki je neregistriran in tehnično nepregledan in brata odpeljal proti domu, čeprav ni imel vozniškega dovoljenja. V Veliki Kostrevnici, tik pred hišo št. 7, zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti, ni mogel izpeljati desnega preglednega ovinka. Zapeljal je na bankino, po njej vozil približno 15 metrov vse do hiše št. 7, se tam zaletel v odprta garažna vrata, od tu ga je odbilo v levo in je po nekako 3 m vožnje padel z mopedom in sopotnikom po cesti ..Pri padcu sta oba dobila lažji pretres možganov, odrgnine po glavi, rokah in nogah. V ZD Litija jima je bila nudena zdravniška pomoč, vozniku je bila odvzeta kri za analizo, nato pa je bil odpeljan v ljubljansko bolnišnico, medtem ko je bil sopotnik izpuščen domov. Na mopedu je nastalo za ca. 800 din materialne škode. Prikolica je opletala Dne 23/4-1978 ob 17. uri je O. S. vozil osebni avtomobil s prikolico iz Vač proti Spodnjem Hotiču. Malo pred spome-nikomv Loki je prehitel nekega traktorista, in ne glede na to, da je imel na vozilu pripeto prikolico, vozil naprej z nezmanjšano hitrostjo. Zaradi tega je prikolico začelo zanašati po cesti in pri tem seveda tudi vozilo. Ko se je voznik z vozilom začel loviti na cesti, mu je nasproti pripeljal, pravilno po svoji desni strani, voznik motornega kolesa C. F., katerega je O. S. s svojim vozilom zadel in ga z motornim kolesom vred zbil s ceste v jarek. C. F. je bil telesno poškodovan, zato mu je bila v ZD Litija nudena zdravniška pomoč. Nato pa je bil odpeljan v ljubljansko bolnišnico. Na obeh vozilih je nastala materialna škoda za približno 6.000 din. Mopedist je vozil brez vozniškega dovoljenja. Ohladili se bodo Neprevidno čez cesto Dne 24/4-1978 ob 18.45 je S. S. vozil osebni avtomobil iz Litije proti Zagorju. Po Brodarski cesti je takrat v isti smeri šla pešakinja Ž. J. pravilno po svoji levi strani ceste. Pešakinja je nato hotela cesto prečkati, zato je šla do polovice in ker je videla, da ji vozi osebni avto iz smeri Litija, je hitro skočila naprej da bi pred njim še pravočasno prišla na drugo stran. To je opazil tudi voznik S. S., zato je, da bi nesrečo preprečil, začel zavirati in zapeljal nekoliko v desno, nato pa še v levo, ker je pešakinja prav takrat skočila, da bi se je ognil, vendar jo je kljub temu zadel in zbil po cesti. Zaradi lažjih telesnih poškodb je bila nato 2. J. odpeljana v ljubljansko bolnišnico. Materialna škoda na osebnem avtomobilu je minimalna. Takšni so najbolj nevarni Pri kontroli prometa so bdi dobljeni 4 vozniki, ki so vozili motorno vozilo pod vplivom alkohola. Odvzeta vozniška dovoljenja smo s prijavami odstopili sodniku za prekrške. Dva voznika sta bila ob vozniško dovoljenje, ker nista spoštovala člena 203/11 ZTVCP in sta zapeljala na železniško progo v času, ko so bile zapornice zaprte. Na vožnji je bilo dobljenih tudi 15 voznikov, ki so vozili motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja in 10 voznikov, ki so vozili kolo z motorjem brez potrebnega potrdila o znanju cestno prometnih predpisov. Neprevidnost Občanka J. D. je po travniku grabila suho listje in ga nato zažgala. Ko je končala z delom, se ni dovolj prepričala, daje ogenj pogašen, in je kasneje veter ponovno vnel žerjavico, da je začelo goreti. Ogenj se je nato razširil v gozd. Za gašenje požara so potem morali aktivirati veliko gasilcev in občanov, da jim je požar uspelo zatreti. Coklo je pozabil odstraniti Sodniku za prekrške v Litiji smo prijavili tudi 10 pretepačev po čl. 10/1 Zakona o prekrških zoper JRM. Če jim bo izrečena zaporna kazen, jih bo to morda izučilo. Dne 14/4-1978 je ob 20. uri prišlo na železniški postaji v Kresnicah do iztirjenja dveh vagonov. Zavirač K. D. je tega dne delal na tovornem vlaku št. 55007 in opravljal premik nabiralnika na tiru št. 3 v Kresnicah. Od vlaka je odklopil dva vagona, ju pustil na tiru št. 3 in ju podložil z železno lovilno coklo. Ko se je kompozicija vlaka vračala iz tira št. 1, je na tiru št. 3 pobrala še navedena vagona. Pri tem K. D. ni odstra- nil lovilne cokle in je vagona normalno pripel h kompoziciji. Ko je stroj potegnil, se je cokla zagozdila v kretnico 8, zaradi česar sta iztirila oba navedena vagona. Prvi je iztiril z obema osema in pri tem podrl izvozni signal 31 ter se prevrnil na levi bok, medtem ko je drugi voz iztiril le z eno osjo. Telesnih poškodb ni bilo, nastala je velika materialna škoda, K. D. pa se bo moral zaradi tega zagovarjati pred sodiščem. Koncert Zasavska pevska revija V soboto, 22. aprila, je potekala v Hrastniku X. revija Zasavske pevske skupnosti, kjer se je predstavilo 18 zborov iz vseh štirih zasavskih občin, med katerimi jih je bilo kar tretjina iz litijske. Hrastničanom so peli: moški pevski zbor iz Hotiča-Kresnic, Litije, Polšnika in Šmartna, ženski pevski zbor iz Ga-brovke ter mešani pevski zbor iz Jevnice. Večer afriške folklore Istega dne zvečer, 22. aprila, je Študentski klub iz Litije priredil v Sindikalni dovrani na Stavbah večer afriške folklore; izvajali so ga afriški študentje, ki že nekaj časa gostujejo v naši republiki. Polna dvorana obiskovalcev je bila s prireditvijo zelo zadovoljna. Obisk v gledališču V drugi polovici aprila sije 115 odraslih Šmarčanov, Litija-nov ter okoličanov ogledalo v Mestnem gledališču ljubljanskem Partljičevo komedijo »Ščuke ni - ščuke ne". Obisk sta organizirala sindikat Šmarske „Usnjarne" ter ŠKD „Zvonček" ki sta obiskovalce prepeljala v Ljubljano z dvema avtobusoma ter kombijem. Obisk iz zamejstva Na povabilo šolskih kulturnih društev iz Litije in Šmartna so se nedavno mudili pri nas rojaki z onstran državne meje. Najprej v Šmartnem, nato pa še v Litiji, sta nastopila tamburaški zbor iz Hodiš ter folklorna skupina iz Globasnice na Koroškem. Obakrat so jih domačini navdušeno sprejeli. Litijski in šmarski šolarji so koroške vrstnike prenočili, naslednji dan pa so gostje obiskali grad Bogenšperk ter si ogledali njegove znamenitosti. Na predvečer republiškega praznika - 27. aprila, je izvedel sindikalni pihalni orkester iz Litije pod vodstvom Jožeta Do-bravca celovečerni ltoncert v Zadružnem domu v Veliki Ko-strevnici. Na njem so, žal, pred maloštevilnimi poslušalci, podelili godbeniku-domačinu Zvonetu Elznerju posebno priznanje za njegovo 304etno uspešno delo pri orkestru. Nove obleke •■Šmarskim pevcem je končno uspelo, da so dobili nove obleke; prvič so se v njih predstavili na X. reviji ZPS v Hrastniku. Sredstva so prispevali: sindikata „Usnjarne" ter Lesne indu- strije in domača krajevna skupnost. Odbor „Zvona" se v imenu vseh članov iskreno zahvaljuje darovalcem. Pevsko srečanje v Šmartnem 27. aprila so se v avli osnovne šole srečah na skupnem koncertu trije pevski zbori: začel je domači „Zvon" pod vodstvom Janka Slimška, nato so zapele žene in dekleta iz Gabrovke pod taktirko Matije Pačnika, drugi del koncerta pa je pripadal gostom iz Mirna pri Novi Gorici. Omenjeni moški zbor je pod vodstvom dirigenta Antona Klančiča zapel dvanajst pesmi, navdušeni poslušalci pa so s ploskanjem „izsilili" še trinajsto. Na družabnem večeru so se nastopajoči dogovorili, naj bi taki koncerti poštah tradicionalni. KAKO URESNIČUJEMO STALIŠČA JAVNE TRIBUNE O KULTURI? Pred poldrugim letom je v naši občini potekala dvomesečna akcija „Človek, delo, kultura", ki smo jo zaključili z javno tribuno; tu smo sprejeli stališča v zvezi z nadaljnjim razvojem kulture. Z njimi smo vas seznanili že v lanski februarski številki „Glasila občanov", zdaj pa poglejmo, kako posamezne sklepe uresničujemo in katerih nalog se sploh še nismo lotili. Glasbena dejavnost je dosegla v zadnjem času največji napredek. Trenutno imajo vsi pevski zbori zborovodje, organizirali smo prvo občinsko pevsko revijo, bila je aprila v Jevnici, v maju pa bodo trije šolski zbori sodelovali na medobčinski zasavski reviji v Trbovljah. Še nadalje bo treba misliti na usposabljanje novih ljudi za vodenje zborov, saj mnogi ob morebitni bolezni ah odsotnosti sedanjega zborovodje ne morejo nastopiti. Sklep o ustanovitvi Glasbene mladine v litijski občini, za kar naj bi poskrbeli ZSMS, glasbena šola in osnovne šole, je še vedno samo na papirju, s sprejemom samoupravnega sporazuma o financiranju sindikalnega pihalnega orkestra pa se tudi temu ansamblu obetajo boljši delovni pogoji. Dramska dejavnost je letos zaživela v devetih krajevnih skupnostih, vendar nam kljub temu ni uspelo organizirati občinske dramske revije, skupine pa so sodelovale na področni prireditvi „Naša beseda". Omenim naj še, da so medsebojna gostovanja dosegla letos rekordno število nastopov-Bolj kot doslej bomo morah skrbeti za izpopolnjevanje režiserjev, čimprej pa je treba pripraviti načrte o obnovi in opremi zastarelih dvoran, da finančnih sredstev, ki jih zaenkrat še nimamo, niti ne omenjam. Likovna dejavnost ni pokazala v tem času napredka; dokončno bi bilo treba urediti razstavne prostore na Bogen-šperku, razmisliti o razstavah v srediču občine, delovne organizacije pa naj bi nadaljevale s predstavljanjem domačih likovnikov svojim delavcem. Gostovanja poklicnih ansamblov in umetnikov smo morali omejiti le na glasbeno ter literarno dejavnost, saj za gledališke predstave nimamo primerne dvorane. Tu opravljajo uspešno svoje poslanstvo šolska kulturna društva, medtem ko se občani ne odzovejo vedno njihovemu vabilu, čeprav so to, na srečo, le redke izjeme.Na tem področju so premalo delavni sindikati, ki kaj več od tega, da odkupijo določeno število vstopnic, ne storijo. Morda bi kazalo posnemati sindikat šmarske „Usnjarne", ki je organiziral obisk v Mestnem gledališču ljubljanskem, za katerega je bilo med člani kolektiva veliko zanimanja. Tudi delo matične knjižnice in njenih podružnic se nenehno širi, vendar je v sedanjih prostorih težko misliti na novo dejavnost, ki bi bila — tako za mladino kot za odrasle - še kako koristna (ure pravljic, literarna srečanja). O kinu je bilo zadnje mesece v „Glasilu občanov" veliko napisanega; upamo, da bomo ta problem končno le rešili. Kar zadeva ostala stališča javne tribune, moramo poživiti novinarsko ter dopisniško dejavnost; da smo tu res še na začetku, nam dokazuje „Glasilo občanov", ki postaja zelo enolično. Malo smo tudi naredili za pridobivanje novih kadrov, vse bolj problematično je financiranje amaterskih skupin, saj dejavnost skokovito narašča, sredstva pa mnogo prepočasi. Tudi za delavce iz ostalih republik, razen lanskega uspelega koncerta narodno-zabavne glasbe, nismo ničesar storili. Končno bi morah spregovoriti še o vlogi krajevne skupnosti ter združenega dela v kulturnem življenju občanov oziroma delavcev. V odbore in komisije pa predlagajmo tiste občane, ki so pripravljeni delati, sicer bomo čez leto dni ponovno ugotavljali, da že davno sprejeta stališča prepočasi uresničujemo. Boris Žužek Otroški pevski zbor in Jožica Dobravec Ko na koledarju obrnemo četrti list, je na vrsti, kot vsako leto, mesec mladosti. Maj je slovesen, mnogo lepega je v tem mesecu. Vsi otroci pa se najbolj vesele 25. maja, ker ta danje njihov. Prežive ga v petju, igri in veselju. Zato sem razmišljala, koga naj bi vam predstavila v tem mesecu. Enega pionirja - ne izbrala sem veliko pionirjev - OTROŠKI PEVSKI ZBOR OS LITIJA in njihovo tovarišico JOŽICO DOBRAVEC. Mnogi, ki obiskujete proslave in kulturne prireditve, jo že poznate. Poskočna in vesela je, rada prime v roke harmoniko in zaigra. To pa tudi otroke pritegne. Saj šola in dobra volja je potrebna, da naučiš otroke veliko pesmic in se z njimi lahko predstaviš. Tudi najin pogovor se je tako pričel. Dobravce poznamo kot glasbenike, toda vi niste prava Dobravčeva, pa kljub temu vzamete v roke harmoniko, igrate, pojete in dirigirate? Oče je zelo rad pel, in želel sije, da bi jaz igrah harmoniko. Tako seje pričelo. Že v osnovni šoli sem sodelovala na vseh proslavah, pela in igrala sem. Veselje do glasbe pa se je v meni vse bolj globilo in živilo. Na učiteljišču sem bila solistka pevskega ženskega zbora. Obiskovala sem tudi solo petje. Takrat je bilo v Litiji glasbeno kulturno življenje zelo razigrano in starejši občani se bodo spomnili mojega petja v operetah. Svoje veselje do glasbe sem začela prenašati na mlajše in pričela z delom pevskega zbora. Sreča pa je hotela, da sem dobila moža glasbenika, ki mi veliko pomaga pri delu. Koliko časa že vadite otroški zbor? Zbor vodim približno 15 let z nekajkratnimi prekinitvami zaradi bolezni. Koliko otrok imate v zboru? V zboru je 40-60 otrok. V začetku leta je navdušenje veliko, nato pa zaradi dela in truda nekateri odstopijo. Pustim, da odstopajo, ker stojim na stališču, da je uspeh, če hodijo z veseljem. Najbolj vztrajni hodijo tudi od 3-4 let. S čim jih pritegnete? Ure pevskih vaj so zanimive. Poslušamo plošče, posnamemo naše pesmi na trak, kritično presojamo in popravljamo. Učenci radi prihajajo k uram pevskega zbora, vesele se nastopov in po vsakem nastopu so zelo srečni. Vaditi moramo pridno, ker so nastopi povprečno enkrat mesečno. To so različne prireditve z različno tematiko, zato je potrebno veliko vaj Z enega od nastopov, ki ga vodi Jožica Dobravec (Foto: »Zofka") in pridnega dela. Torej so tudi težave? Od teh mnogo nastopov so tudi utrujeni in namesto na vajo, sploh ob lepem vremenu, rajši zaidejo na igrišče. Njihovo petje je lepo izraženo v avli, toda mi velikokrat nastopamo zunaj (pred spomenikom, pred solo ...) in njihovi nežni glasovi se zgubijo. Težko je tudi, da jih navadim na sproščeno nastopanje. Torej sodelujete tudi z drugimi skupinami? Ja, z glasbeno šolo. Nastopali smo že s pihalnim in harmonikarskim orkestrom, ne sodelujemo samo v okviru šole, temveč tudi v okviru občine. Kdo izbira pesmi za vse te številne nastope? Glede na prireditve pripravim delovni načrt. Ž načrtom razporedimo delo tako, da izberem pesmi s tematiko NOB, narodne pesmi in otroške pesmi, največ take, ki sproti izhajajo v časopisju, pa tudi pesmi tujih skladateljev. In kako nagradite učence - pevce za to njihovo delo? Velika nagrada jim je uspel nastop in na koncu šolskega leta jih peljem na zasluženi izlet. Pogovor so prekinili otroci, ki so se že zbirali za vajo. Ona pa je prijela za harmoniko, vsi so postali pozorni in oči uprli v njo in čakali na znak. Sobo je napolnil otroški glas in v ušesih mi je ostal le del prijetne melodije: »Dragi Tito, naš maršal, radi te imamo!" Mojca ROKOMET Šolski rokometni pokal SRS V aprilu je bilo izvedeno občinsko in zasavsko tekmovanje za šolski rokometni pokal SRS. Preko 120 mladih rokometašev in rokometašic je pokazalo tudi solidne igre, kar dokazuje, da je RK Usnjar kot nosilec rokometa v občini, delo v šolah dobro organiziral. Na ravni občine so bili doseženi naslednji rezultati: MLAJŠE PIONIRKE - letnik 1965 in mlajše: ŠŠD Šmartno : ŠŠD Litija 2:8 ( 0:4) ŠŠD Dole : ŠŠD Šmartno 14:3 (10:1) ŠŠD Litija : ŠŠD Dole 3:9 ( 2:5) Vrstni red: 1. ŠŠD Dole, 2. ŠŠD Litija, 3. ŠŠD Šmartno Najboljše strelke: LavriČ (Dole) 23 golov, Jere (Litija) 5, Kolman (Litija) 3, itd. MLAJŠI PIONIRJI Pogled v dolino PLANINSKI KAŽIPOT Planinske vrste se krepijo Članom Planinskega društva Litija se vsako leto pridružijo novi ljubitelji gora. PREGLED ČLANSTVA V ZADNJIH PETIH LETIH: Leto Slani mladinci pionirji skupaj 1973 26o 4o 157 457 1974 3oo 60 18o 54o 1975 277 ■ 61 23o 568 1976 334 61 23o 625 1977 . 34o O 00 "-, 282 7o2 BADJUROVA KROŽNA POT Za plansko pot, ki poteka po grebenih in vrhovih litijske okolice, je veliko zanimanja. Pot je bila odprta v juniju 1974. Ima 19 obveznih in dve neobvezni kontrolni točki. Doslej je bilo prodanih preko 700 dnevnikov, vse točke transverzale pa je obiskalo že 324 planincev. IZLETNIŠKA DEJAVNOST Komisija za izletništvo uspešno uresničuje plan, ki si ga je zadala na začetku leta. 22 članov je 23. aprila prehodilo del Savinjske poti. Iz Šempetra, kjer so si ogledali rimsko nekropolo, so se povzpeli na Hom, od tu pa preko Kamnika na Kotnikovo domačijo in Kal. 2. maja je bila skupina planincev na Ostrežu. Tudi mladinski odsek je izvedel dva izleta. Najmlajši iz litijske osemletke so bili na Slatni, učenci iz Šmartna pa so obiskali pet točk Badjurove poti: ZagoricO, Murovico, Cicelj, Miklavža in Slivno. ^ ^ ' ŠAHOVSKI KLUB LITIJA Živahna dejavnost V programu svojega dela smo si zadali nalogo, da posebno skrb posvetimo: 1. mladinskemu šahu 2. rekreativnemu šahu za odrasle 3. tekmovanjem Kaj nam je uspelo napraviti kljub zelo skromni družbeni pomoči? Pri delu s šolsko mladino je bil naš cilj množičnost, saj vemo, da je to tudi edina prava pot do kvalitete. Na Ustanovite^: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija. Ureja uredniški odbor:' Tine Brilej Ouavni in odgovorni urednik), Slavko Urbič, Lojze Kotar, Mojca Lebineer. Zofka Hauptman, Branka Nefat in Miro Kaplja. Prilogo glasila urejajo: Branka Nefat (glavni in odgovorni urednik), Ruža Urbane, Mari Merzetj, Karto Lemut in Miro VMic. Predsednik časopisnega sveta: Slavko Pungerčar. tehnično urejanje in priprava za tisk: BEP-Ljubljanski dnevnik. Tisk: Ljudska pravica. Naslov uredništva: Lit rja, trg na Stavbah 1, p. p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. OŠ Šmartno je v šahovskem krožku vključenih preko 50 učencev, zelo prizadevni pa so tudi na Savi, v Hotiču, Jevnici in v Kresnicah. Po daljši prekinitvi je zaživel tudi krožek na matični šoli Litija. V letu 1977 smo imeli več simultank, izvedli pa smo tudi ekipno občinsko prvenstvo. Da naši pionirji niso kar tako, se je pokazalo na prvenstvu ljubljanske regije za posameznike, zasedli smo 2. in dve 7. mesti. Mlajši pionir Cirkvenčič (Šmartno) je potem igral tudi na slovenskem prvenstvu in dosegel 12.—13. mesto. V letošnjem letu smo izvedli še prvenstvo za posameznike, na katerem so med mlajšimi pionirji največ znanja pokazali: Samo Godec (Šmartno), Iztok in Karmen Jamšek (Sava), Bajec Borut (Litija), Jereb Matej (Kresnice) in Janko Slapničar (Šmartno). Med starejšimi pa so najboljša mesta zasedli: Franci Cirkvenčič, Lojze Jug in Igor Jurič (vsi OŠ Šmartno). V maju nas čaka še moštveno občinsko prvenstvo, ter za popestritev in propagando več simultank. Seveda bomo šli tudi na regionalna in republiška tekmovanja. Člani so več veselja kot za prvenstvo kluba v počasni igri pokazali za redne mesečne brzoturnirje. V letu 1977 je bil najbolj uspešen (upoštevali smo 9 najboljših uvrstitev) Janez Jamšek s 83,5 točke, sledijo: Meglic in Dolinšek 76, Čelesnik 65, Čopar 59,5 itd. Letos pa sta bila uspešna Dolinšek (januar) in Meglic (februar, marec). 2. aprila 1978 je naše moštvo uspešno nastopilo na hitropoteznem prvenstvu slovenskih mest v Nover.i mestu. Še večji uspeh pa je dosegla prva ekipa kluba v tekrrovanju za pokal maršala Tita, kjer imamo med 26 moštvi že zagotovljeno najmanj 6. mesto (tekmovanje še traja). V načrtu imamo še turnirje na Zasavski gori, Šobcu, Rogaški Slatini, prvenstvo kluba, delavske športne igre in turnir krajevnih skupnosti. Če nam bo uspelo, pa bomo pripravili naši publiki še posebno presenečenje. O tem pa prihodnjič. Delo kluba bi si težko zamislili brez neumornega predsednika inž. Iva Kramžarja. Prav posebno zahvalo pa smo šahisti dolžni tovarišu Stanetu Laporniku, ki že dve leti brez najmanjšega honorarjaredno vsak torekin četrtek dežura v klubu, skrbi za ure in šahe, pridobiva nove člane in opravlja še številna drobna, a za klub nujna dela. Pa še to: v klubu nad staro telovadnico v Litiji imamo še nekaj prostili stolov — vabimo vse, ki jih šah zanima, posebno pa še tiste, ki so pripravljeni šah študirati in napredovati, da se nam pridružijo. J. M. letnik 1965 in mlajši ŠŠD Litija : ŠŠD Šmartno ŠŠD Dole : ŠŠD Litija ŠŠD Šmartno : ŠŠD Dole 6: 3(5:1) 14: 2(6:0) 1:13 (1:7) Vrstni red: 1. ŠŠD Dole, 2. ŠŠD Litija, 3. ŠŠD Šmartno Najboljši strelci: Kotar (Dole) 18 golov, Jesenšek (Dole) 5, Špende (Litija) 5 itd. STAREJŠE PIONIRKE - letnik 1963 in mlajše: ŠŠD Litija : ŠŠD Milan Borišek Litija ŠŠD Šmartno : ŠŠD Dole ŠŠD Dole : ŠŠD Litija ŠŠD Milan Borišek Litija : ŠŠD Šmartno ŠŠD Dole : ŠŠD Milan Borišek Litija ŠŠD Litija : ŠŠD Šmartno 7:6(4:3) 7:2(4:2) 4:7 (2:3) 2:18(1:10) 3:18(1:1) 3:13(1:5) Vrstni red: 1. ŠŠD Šmartno, 2. ŠŠD Litija, 3. ŠŠD Dole, 4. ŠŠD Milan Borišek Litija Najboljše strelke: Mrzel (Šmartno) 18 golov, Ameršek (Litija) 9, Žičkar (M. B. Litija) 9 itd. STAREJŠI PIONIRJI - letnik 1963 in mlajši: ŠŠD Dole : ŠŠD Šmartno 4:7 (2:4) ŠŠD Litija : ŠŠD Dole 10:5(5:3) ŠŠD Šmartno : ŠŠD Litija 9:7 (3:2) Vrstni red: 1. ŠŠD Litija, 2. ŠŠD Šmartno, 3. ŠŠD Dole Najboljši strelci: Namestnik (Litija), 7 golov, Kajtna (Litija) 5, Femc (Šmartno) 5 itd. Po končanem tekmovanju na občinskem nivoju so bile izbrane občinske reprezentance za nastop na prvenstvu Zasavja. Tudi organizacijo Zasavskega prvenstva občinskih reprezentanc je izvedel RK Usnjar, in sicer: 15. aprila. Rezultati so bili naslednji: MLAJŠE PIONIRKE: letnik 1965 in mlajše Zagorje : Radeče 9:3 (4:2) Litija: Zagorje 6:2(4:1) Radeče: Litija 9:7(5:2) Vrstni red: 1. Litija, 2. Zagorje, 3. Radeče Najboljše strelke: Hrastnik (Radeče) 9, Ponikvar (Zagorje) 7, Lavrič (Litija) 6, Kavšek (Litija) 5, Kolman (Litija) 2 itd. MLAJŠI PIONIRJI - letnik 1965 in mlajši: Zagorje : Radeče 8:14(2:7) Litija : Zagorje 7:12 (s: 5) Radeče : Litija 12:4(8:1) Vrstni red: 1. Radeče, 2. Zagorje, 3. Litija Najboljši strelci: Kotar (Litija) 8, Goste (Zagorje) 7, Bezgovšek (Radeče) 6, Brečko (Radeče) 6, Šprah (Zagorje) 6 itd. STAREJŠE PIONIRKE - letnik 1963 in mlajše Zagorje : Radeče 13:10 (7:5) Litija : Radeče 8:6 (2:2) Litija : Zagorje 8:12(6:8) Vrstni red: 1. Zagorje, 2. Litija, 3. Radeče Najboljše strelke; Lipovšek (Zagorje) 11, Zibreg (Zagorje) 9, Strnad (Radeče)^, Mrzel (Litija) 5, Zlahtič (Litija) 5, itd. STAREJŠI PIONIRJI - letnik 1963 in mlajši: Hrastnik : Trbovlje Litija : Hrastnik Zagorje : Litija Trbovlje : Zagorje Hrastnik : Zagorje Litija : Trbovlje 12:12(7:9) 13:10(5:5) 8:10(6:5) 13:11 (7:5) 14:11 (8:5) 10:11 (6:5) Vrstni red: 1. Trbovlje, 2. Litija, 3. Hrastnik, 4. Zagorje Najboljši strelci: Frelih (Trbovlje) 19, Kajtna (Litija) 17, Čakič (Hrastnik) 12, Herman (Zagorje) 11, Kuhar (Hrastnik) 9 itd. Na zasavskem tekmovanju so bile izbrane tudi reprezentance Zasavja, ki bodo tekmovale v zaključnem tekmovanju za šolski rokometni pokal SRS. BODICE -Na občinsko upravo je prišel znani slovenski dramski igralec Dare Ulaga. Uslužbenka na upravi je želela imeti njegov avtogram, pa mu je ponudila prazen list papirja, rekoč: „Ali se lahko tu spodaj podpišete? Zaradi otroka, veste..." -Na prvomajskem srečanju na Sitarjevcu smo Litijani ponovno dokazali svojo ljubezen do žlahtne kapljice. Nekaterih alkoholnih pijač je zmanjkalo že kmalu po 12. uri... - V eni izmed litijskih trgovin imajo nekatere litijske „gospe" še vedno pod pultom rezervirano „svoje" blago...