XIV.
527
K vprašanju nove bolnišnice
Milan Sever
Kot zrel političen narod moramo imeti vse panoge svojega življenja dobro organizirane, tako upravo, šolstvo, promet, obrambo itd. In skrb za naše narodno zdravje je del naše socialne politike. Dobro moramo organizirati obrambo proti raznim socialnim in drugim boleznim in to praktično po bolnicah, ambulancah, zdravstvenih domovih, teoretično po inštitutih, na fakulteti in s tiskom. Zato si pa pod naslovom nove bolnišnice, o kateri toliko govorimo in pišemo in za katero se sedaj borimo, ne zamišljamo navadnega „špitala" v starem smislu, ampak povsem moderno osrednjo zdravstveno institucijo za ves teritorij, na katerem prebivajo Slovenci.1 Poleg tega, da bo bodoča bolnica skrbela za prenovitev in ohranitev naše sile, bo skrbela za potrebni zdravniški in strežniški naraščaj ter na podlagi znanstvenih raziskovanj po inštitutih in statističnega materijala vnaprej branila pred vsemi eventuelnimi sovražniki našega zdravja. Skratka, ona bo slovensko   zdravstveno   središče.
18  2 popravljen iz 1.
19  Prvotno: 83.
20  Prvotno: 80.
21  Pred 25 kr prečrtano: 20 kr. 25 Prvotno: 80.
1 Boj za moderno bolnišnico smatramo za tako važnega, da objavljamo prvi velikopotezni načrt take bolnišnice, ki hkrati s tem občutnim našim zdravstvenim vprašanjem rešuje tudi vprašanje popolne medicinske fakultete.
Ne vem, kako je in kako še bo organizirana zdravstvena služba v Sloveniji, kakšna vloga bo odmerjena obstoječim in novim bolnicam v provinci glede krajevnih potreb (prim. Jesenice, Trbovlje, Novo mesto, Murska Sobota itd.) in kakšno bo njih razmerje do nove klinike; to je zadeva naše zdravstvene politike, ki jo bo treba vsekakor preučiti preden se prične izdelava točnega načrta za bodočo bolnico.
Po študiju tega se tičoče literature in primerov ter po presoji naših slovenskih razmer in potreb, mislim da naj obsega naše bodoče zdravstveno središče sledeče prostore in sredstva za:
1.) bolniško klinično zdravljenje vseh vrst bolezni;
2.) ambulančno zdravljenje vseh vrst bolezni;
3.) popolno medicinsko fakulteto s predavalnicami in instituti za vse teoretične in praktične predmete in medicinski muzej;
4.) upravno poslopje s priključenim higijenskim zavodom ter socijalnim uradom za pomoč odpuščenim bolnikom ter prostore za razne organizacije kot Protituberkulozno ligo itd.;
5.) stanovanjski objekt za žensko osebje s strežniško in babiško šolo;
6.) stanovanjski objekt za moško strežniško osebje, zdravnike in profesorje;
7.) svetišče in mrtvašnico.
Kaj zahtevamo od moderne bolnice?
Da nam z malimi stroški in hitro obnovi našo delovno silo. Torej eno najvažnejših načel — organizacija in ekonomija. Ker stari način zidanja paviljonov, t. j. zidanje v dolžino, pri današnji veliki frekvenci in ekono-miziranju časa in energije ne ustreza več namenu, mu postavljamo nasproti zidanje v višino. To nam omogoča hitrejšo komunikacijo, večji in lažji pregled ter lažjo koncentracijo potrebnih energij, predvsem kalorij. Zidanje v železobetonskem ali jeklenem ogrodju nam omogoča, da zadostimo tem zahtevam, t. j. da gradimo v višino. S pomočjo raznih proizvodov moderne industrije pa moremo doseči popolno izolacijo proti mrazu, vročini in zvoku. Prejšnje masivne stene zamenjamo z lahkimi, kar nam omogoča popolnoma prosto kombinacijo prostorov, neodvisno od nižjega ali višjega nadstropja. Nevarnost razširjenja požara je pri železobetonski konstrukciji odstranjena. Poleg stopnic služijo za vertikalno komunikacijo številna, zadostna in varna dvigala.
Vso zgradbo postavimo na stebre ali, boljše povedano, odpravimo doslej običajno pritličje in ga pustimo le tam, kjer se vertikalne komunikacije dotikajo zemlje. Vse pritličje, razen onih mest, kjer so stopnice in dvigala, ostane prosto za promet. (Princip modernega urbanizma.) Poslopje je sedaj .,vzdignjeno" od tal, zrak ga obdaja od vseh strani. Vrt, park ali dvorišče smo  „potegnili"  pod  hišo.  Dosegli  smo,  da  se nam  zgradba  pokaže kot
528
plastično telo in ne več kot dvodimenzionalna stena — ploskev. Dobili smo pregled pa vsem teritoriju, kjer stojijo naši objekti in odkriva se nam nešteto zanimivih pogledov in perspektiv.
Predloženi osnutek predstavlja skupino objektov, od katerih glavni A je namenjen sami kliniki, ter ima 10 nadstropij. Južni, v loku zidani trakt Al je bolnica, ki ima v vsakem nadstropju štiri postaje po cca. 40 postelj z vsemi potrebnimi prostori kot W. C, kopalnicami, sobami za strežnike, dežurne zdravnike in dnevnim prostorom. Dve stopnišči in dvigala služijo predvsem bolnikom, osebju in obiskovalcem.
Trakt A2, ki leži pravokotno na omenjenega, je namenjen zdravljenju samemu (Bechandlung). Levo od centralno ležečega stopnišča imamo prostore za ambulančno zdravljenje s čakalnico, in sicer tako, da ustreza. ambulanca stroki bolniških postaj v istem nadstropju. Zunanji bolniki, ki se prihajajo zdravit, so popolnoma ločeni od ostalega poslovanja na kliniki. Desno od stopnišča so sprejemna pisarna, lekarna in sobe za zdravnike. Na vzhodni strani trakta so na kirurških oddelkih po dve operacijski sobi z vsemi pripadajočimi prostori, z galerijo za študente in sobe za sveže operirane. Na nekirurških postajah imamo mesto operacijskih sob prostore za terapije.
Severni del glavnega poslopja A3 je namenjen medicinski fakulteti; obsega predavalnice (amf i teater), laboratorije za študente, asistente in profesorje ter knjižnice in prostor za dekanat.
V podzemlju ločnega trakta so nameščene kuhinje, jedilnica in družabni prostori za osebje ter skladišča. Ta etaža je, dasi v podzemlju, polnovredna, ker ima na jug odprto steno. Dalje se nahaja v podzemlju srednjega trakta centralna kurjava, pralnice in sušilnice; v podzemlju fakultetnega trakta pa medicinski muzej. Študentje imajo direktno zvezo s prostori za terapijo in operacije ter z bolnišnico.
Zgradba B nam služi kot paviljon za infekcijske bolezni s kapaciteto cca 200 postelj ter je tako organiziran, da se dado oddelki, ločeni po boleznih, po potrebi razširjati ali krčiti.
Desno od glavne zgradbe A se nahaja poslopje C, kjer je uprava z vsemi potrebnimi pisarnami. Pod to streho bi mogli namestiti še zavod za higiensko propagando in socialni urad za pomoč odpuščenim bolnikom. Dalje imamo še objekt D, ki je namenjen za stanovanje ženskega osebja, za strežniško ter babiško šolo ter objekt E, namenjen za stanovanje moškega osebja in za zdravnike.
Kapela F je postavljena v os glavne zgradbe v park ob vhodu v gozd. Bolniški in fakultetni trakt glavnega poslopja sta zvezana z mrtvašnico s podzemeljskim rovom.
529
Bolnik se pripelje skozi upravno poslopje mimo vratarja do srednjega stopnišča glavnega poslopja A. Tu ga dežurni zdravnik sprejme in odredi njegov prevoz na oddelek. Ravnotako razporeja tukaj dežurni zdravnik zunanje bolnike za ambulančno zdravljenje. Za študente in profesorje so poseben vhod in stopnice.
Vsa bolnica leži na južnem vznožju hriba, v zavetju pred vetrovi, vendar okoli 7 metrov nad okoliško ravnino. Vse naokoli park in vrtovi, v ozadju po pobočju hriba gozd. Kapaciteta bolnice je najmanj 1800 postelj.
Ljubljana z okolico
A, B Podrožnik            D Trata
C   Bokavce               E Stražni hrib
Še nekaj o izberi prostora. (Glej priloženo specijalko.) Sedanja situacija ob Ljubljanici je izven vsake debate; vsi zdravniki so jo soglasno odklonili. V sredini mesta ne smemo zidati v rajone, ki so že ali bodo v kratkem naseljeni. Prihajajo v poštev le prostori, ki so izven gradbenega okoliša, v bližini gozdov, ob vznožju hriba, ki so zavarovani pred vetri ter so zdravi. Glavna smer vetrov nad ljubljansko kotlino je jugozapad—severovzhod. Zaradi te smeri vetrov in industrije izpade iz kombinacije severovzhodni del Ljubljane med Dunajsko cesto in Ljubljanico. Južni del Ljubljane, t. j. Barje ne pride v poštev radi slabih gradbenih tal ter megle. Ostane nam toraj še zapadni in severni del ljubljanske periferije, konkretno, južna stran Rožnika (a, b).
530
Ako pa imamo pogum kljubovati malo večji distanci od sredine mesta (kolodvora), potem se nam ponujajo mesta pri Bokavcah, c med Št. Vidom in Podutikom (Trata) d ter južno pobočje Stražnega hriba nad črnuškim mostom. Vsi ti kraji niso oddaljeni od kolodvora več kot 4—5 km, kar znaša za cestno železnico pri hitrosti 25 km na uro 10 minut, pri avtomobilih s 35 km na uro cca 7 minut. Ta čas pač ne more igrati nikake vloge. Poglejmo večja mesta kot Graz, Dunaj, Pariz in primerjajmo oddaljenost tamošnjih bolnic od sredine mesta. Ne strašimo se distance. Gre za eno in to je: v vsakem pogledu čim boljša bolnišnica. Zato se poslužimo vsega, kar nam nudita tehnika in lepota narave. Vse ovire bomo z voljo in energijo odstranili.
531