^ Karmen Medica SODOBNE MIGRACIJE IN DILEME VARNOSTI OPREDELJEVANJE MIGRACIJ Pri pojasnitvi današnjih selitvenih procesov klasični push–pull dejavniki ne zadoščajo več. Sodobni push dejavniki vse močnejše presegajo tradicionalna povpraševanja po delovni sili v po-stindustrijskih družbah (Massey 1998: 12–13). Idealno ravnovesje ponudbe in povpraševanja, ki je popolnoma ustrezalo mikroekonomskim standardom industrijske družbe, lahko imamo za maksimo preteklosti. Tudi klasične države emigracije se spreminjajo v imigrantske države, kot je na primer Italija, Španija, Portugalska, Grčija pa tudi Slovenija. Vsako novo opredeljevanje migracij – prisilnih ali prostovoljnih, trajnih ali začasnih, organiziranih ali neorganiziranih, legalnih ali nelegalnih, vključuje tudi določanje novega teoretskega modela ali metodološkega okvira. Toda definicija odloči, kakšen status bo migrant pridobil v novem okolju, ali mu bo zagotovljena eksistenca in ali bo lahko legalno ostal. Ni namreč vseeno, ali je obravnavan kot begunec ali kot prisilni, prostovoljni ali ilegalni migrant; poimenovanje pomeni, da bo lahko ostal ali da bo vrnjen domov (Castels 2002). Za ilegalne migracije se vse pogosteje uporabljajo izrazi nedovoljene, nezakonite, nedokumentirane migracije. Čeprav najbolj radikalne definicije opredeljujejo vse migracije kot prisilne (razen turizma), je razvidno, da je med njimi vse manj legalnih, vse več pa ilegalnih migracijskih premikov. Nekateri avtorji navajajo, da je pravzaprav velika večina migrantov ilegalnih, ki jim v nekaterih državah rečejo tujci brez papirjev (to so tisti, ki so v državo prišli po nedovoljeni poti in si pozneje tam pridobili dokumente), ilegalci ali kratko malo tujci. V Litvi so na primer begunci, prosilci za azil in »osebe brez papirjev« pred uvedbo novih zakonov veljali za brezdomce. »Ilegalec« pomeni tistega, katerega identiteta še ni znana. Izraz »ilegalci« v Nemčiji označuje migrante, ki v državi živijo brez dovoljenja za prebivanje (Drolc 2003: 164–165). Danes poznamo raznotere in deloma prekrivajoče se oblike nedovoljenega, nezakonitega ali t. i. ilegalnega migriranja. V grobem bi lahko identificirali vsaj tri oblike tovrstnega preseljevanja. Najbolj prakticiran način je, da potencialni migrant legalno stopi v državo kot turist, sezonski delavec, poslovni potnik, prosilec za azil ali begunec. Njegova ilegalnost se začne v trenutku, ko brez dokumentov ostane dlje, kot mu je odobreno, in sploh, če sprejme zaposlitev brez dovoljenja za delo (overstayers, sans–pa-piers). Naslednja oblika je skrivna priselitev ali prestop meje s ponarejenimi dokumenti. Tretje in najbolj nevarno je delovanje mednarodnih tihotapskih mrež, ki imajo vlogo »dostavljanja priseljencev brez možnosti«. V mestih tretjega sveta se neredko predstavljajo kot zakonite, specializirane »turistične agencije«. Migrante izpostavljajo smrtnim nevarnostim, prevažajo jih v neprimernih prevoznih sredstvih, zaprtih zabojnikih, za plovbo neprimernih ladjah. Ravno ti »dostavljalci« ali »posredniki« največ profitirajo od evropskega ograjevanja. Evropske sredozemske države so v osemdesetih letih omogočale zakonito priseljevanje, ki mu je sledila nezakonita zaposlitev, vendar to še ni veljalo za ilegalno priselitev. Takrat je bil to še odgovor na spremembe v ponudbi in povpraševanju na nižjih ravneh zaposlovanja, ki so se zgodile v določenih sektorjih zaposlovanja. Ob koncu osemdesetih let se »ekonomskemu beguncu«, ki prosi za azil, pridruži podoba »ilegalnega priseljenca« (op. cit.: 408–409). Najpogosteje srečamo tovrstno prakso v sredozemskih državah, zlasti v Italiji in Franciji. Tretjino avtocest v Franciji so 125 # 20. 6. 2007 14:00:26 3.indb 125 ^ K ARMEN MEDICA po utemeljenih ocenah zgradili »ilegalci«, ki so Tokove zlasti ilegalnih migracij percipiramo zelo prisotni tudi v francoski avtomobilski indu- iz dvojne perspektive. Eno je osredotočenost na striji. Tega seveda nihče javno ne prizna (Bade regionalno politiko, drugo pa so globalni pritiski, 2005: 446–447). Največ ogorčenja znotraj EU je ki se jim v prihodnje ne bomo mogli izogniti. povzročila italijanska selekcija, ki je šla na breme Nobena država ne more zapreti svojih meja, vse drugih držav. V Italijo so migranti lahko vstopili meje so prepustne in selektivne, ljudje vedno naj-legalno in se zaposlili ilegalno. Če niso dobili dela, dejo pot čeznje. Po drugi strani pa danes vedno so potovali naprej v druge države. V devetdesetih bolj težijo k temu, da bi jih obvarovali pred tujimi letih je morala Italija svoje azilno pravo in politiko »vdori«. Priseljencev, ki se bodo priselili po legal-priseljevanja prilagoditi temeljnim pravilom, ki so ni poti, z dovoljenjem priseljenske države, bo po veljala za zahodnoevropski prostor (Bade 2005: projekcijah EU zmeraj manj, ilegalnih migrantov 415–418). Tema »ilegalnosti« je danes centralna pa vedno več. tema »trdnjave Evrope«. Odločilna pobuda, ki je Kako se sploh soočati z ilegalnim priseljeva-»harmonizirala« nacionalnodržavne politike na njem, če upoštevamo, da se prebivalstvo EU stara, tem področju, je bila vsaj na evropskem prostoru narašča pa potreba po delovni sili, in glede na to, usmerjena v odprtje notranjega trga, ki naj bi bil v da se do nedavnega najbolj profitabilne narko skupnem varnostnem interesu sprejemnih držav. mreže vse bolj preusmerjajo v tihotapljenje ljudi Za migracijsko politiko EU je od devetdesetih let – tveganje je manjše, manjše so kazni, dobiček postala odločilna povezanost obrambe navzven pa večji. Stroški za pot za posameznega migranta in integracije navznoter, z nedvoumno prioriteto so odvisni od nacionalnosti, načina transporta obrambe navzven. Skupaj s tem trgom je začelo in želene destinacije. Po podatkih International naraščati nezaupanje tudi do meddržavnih migra- Organisation for Migration (IOM) je povprečna cijskih procesov, ki so nenadzorovano potekali cena za tihotapljenje posameznega migranta iz znotraj evropskih meja. V žargonu varnostne Kitajske v ZDA približno 30.000 ameriških do-politike so to poimenovali »migracijska ranljivost« larjev, migranti v Litvo pa plačajo od 3.750 do (Bade 2005: 418). 12.000 ameriških dolarjev. Organizirane tihotap-Države vse bolj otežujejo in omejujejo pri- ske mreže določajo tudi cene ilegalnih prehodov. hode, meje so vse bolj nadzorovane. Pogoji, v V primeru Kitajske in Litve lahko sklepamo, da katerih imigranti delajo, če se srečno prebijejo gre za trgovino z ljudmi, ceno prevoza ljudje do destinacije (te pa so, mimogrede, vedno manj morajo odplačati ali odslužiti, pri tem gre za večje predvidljive), so zelo slabi in v nasprotju s tem, zneske. Znotraj mednarodne trgovine z ljudmi je kar je ljudem predstavljeno v medijih in kar jim postalo skorajda nemogoče ločiti med legalnimi obljubljajo in opisujejo posredniki. Imigracijski in ilegalnimi posli. Na primer, popolnoma legalno status vse bolj postaja vprašanje socialne vključe- podjetje, kot je letalska družba, lahko nevede nosti ali prej izključenosti. Idilična slika Zahoda prevaža ilegalne migrante. kot kraja, kjer se cedita med in mleko, se kmalu Pri tihotapljenju ljudi se praviloma postavljajo po prihodu priseljenca razblini. Kvote priselje- ad hoc cene in gre za manjše zneske, čeprav so vanja, meje in tudi strukturo migranta pri tem primeri, ko so s tihotapljenjem samo ene skupine postavlja t. i. razviti svet, zlasti Evropska Unija, Romunov in zagotovitvijo delovnih viz zaslužili ZDA, Kanada in Avstralija. tudi do pol milijona ameriških dolarjev (IOM, 20. 3. 2001). Vedenje o tihotapskih poteh temelji bolj na pripovedovanjih in ocenah, saj gre MEJE, TOKOVI IN STRUKTURA MIGRANTOV za ilegalno dejavnost. Razpoložljive informacije kažejo na raznolikost tokov. Znotraj Evrope je V evropskem prostoru so se po padcu že- najbolj zaželena destinacija Nemčija, čeprav lezne zavese popolnoma spremenili migracijski priljubljenost v določenem trenutku določa tudi vzorci in tudi migracijske poti. Prej prevladujoči dostopnost in bližina države. Povpraševanje po in ustaljeni tokovi od Juga proti Severu in od storitvah tihotapcev radikalno narašča in tiho-Vzhoda proti Zahodu ne veljajo več, stopnja ne- tapljenje postaja donosen mednarodni posel. V predvidljivosti je vse večja, vse smeri se vse bolj vse večjem razmahu so migracije, ki se opirajo prekrivajo in migracije vse bolj potekajo v smereh zgodbe izkušenih migrantov, govorice o izjemnih Jug–Vzhod–Zahod in Vzhod–Jug–Sever. priložnostih in medijsko propagando. Poti, ki jo 126 # 20. 6. 2007 14:00:26 3.indb 126 ^ SODOBNE MIGR ACIJE IN DIL EME VA RNOSTI bodo migranti ubirali v prihodnje, ni mogoče do- sredstva so prispevali svoje ter pripomogli k večji ločiti (ne historične poti, vzpostavljene na podlagi povezanosti sveta. Človeku je sedaj dostopen še kolonialnih povezav, ne bližina sosednjih držav tako nedostopen in odročen kraj. Migranti so ne usmerjajo novih migracijskih tokov). Ne glede vse bolj mobilni, njihove zgodbe pa vedno bolj na to, ali gre za kvalificirane, nekvalificirane, dalj različne. Fleksibilnost na trgih ne pomeni večje časa nastanjene ali začasno prisotne delavce, prepustnosti na državnih mejah. Migrant vidi v legalne ali ilegalne migrante, v vseh primerih odhodu predvsem priložnost. Današnji zemljevid migracije ustvarjajo nove vezi med krajem in pri- globalnih migracij naj bi bil tako kompleksen, padanjem. »V obdobju klasičnih migracij v Novi kot so biografije migrantov, pravi Papastergiadis svet je bil stereotip migranta tak: mlad mož, ki je (Papastergiadis 2000: 50). šel za srečo, se je vrnil kot heroj, ki je uspel v tuji državi. Migracija je bila enostransko potovanje ali pa začasno bivanje. V vsakem primeru so se DILEME VARNOSTI s selitvami odpirale možnosti za začetek novega, morda tudi boljšega življenja.« (Papastergiadis Okrog migracij, zlasti ilegalnih, se v Evropi in 2000: 47). Motivacija današnjih migrantov pa ni tudi globalno nabira strah, ki naj bi bil upravičen, enaka kot tista iz začetnega obdobja. Že izkušnje kot nekateri navajajo, zaradi različnih oblik nasi-žensk iz tretjega sveta ne morejo biti opisane po lja v odnosu do večinskega prebivalstva in države, starem vzorcu migracij. Migracije v današnjem ekonomskega neravnotežja, življenja na obrobnih času obravnavamo v drugačni luči kot migracije območjih, ki rastejo v velikih mestih, in tudi poli-iz preteklega obdobja. Poleg nedovoljenih, ne- tičnega in ekonomskega okoriščanja s težavami dokumentiranih ali t. i. ilegalnih migracij vse migrantov. Strah se rojeva tudi pod vplivom so-bolj izstopa tudi migracija ženske delovne sile v dobnih političnih sprememb, tako na nacionalni države Zahoda. Ženska populacija predstavlja kot tudi na mednarodni ravni. Naslednji razlog za danes več kot polovico vseh migrantov in glavno strah pred ilegalnimi migracijami je naraščajoče delovno silo. Prisotnost žensk v nacionalnih kolektivno prizadevanje po varnosti. migracijah je povezana s poceni delovno silo in Globalizacija, sploh pa globalizirana komu-začasnim delom. Te ženske so videne kot dvojne nikacija in medijske kampanje so pospešili in žrtve – nase prevzemajo družinske dolgove, čez- olajšali migracije; prej to ni bilo enostavno in oceanske družbe jih prodajo v tujo državo, tam pa lahko izvedljivo. Res je, da so zgodovinske po-nimajo možnosti ustvariti nov občutek skupnosti. vezave pod kolonializmom določale nekatere Imajo kratkotrajne kontakte med seboj, živijo v poti migracij (Alžirci se selijo v Francijo, Indijci v izolaciji od ostalih migrantov, njihova odtujitev Veliko Britanijo, Surinamci na Nizozemsko itn.), pa prinese nov premislek o njihovi identiteti in trendi pa kažejo, da (še zlasti po padcu vzhodnega socialnem statusu. bloka) migranti gledajo za novimi destinacijami, Hkrati poteka tudi drug trend, ki vključuje glede na priporočila prijateljev, sorodnikov, migracije na ne–Zahod; to so »poslovne« migra- agencij, medijev. cije podjetij, ki locirajo proizvodnjo tam, kjer Danes je velik tudi pretok poslovnežev, sveto-so ugodni pogoji za njihovo dejavnost (s tem je valcev, tehnikov, ki so izjemno mobilni. Poime-mišljena produkcija v celoti, ne samo posamezni novali so jih skilled transients. Na drugi strani pa pogoni kot nekoč). ostaja trgovanje z ljudmi, vse pogosteje tudi z Gibanje je raznovrstno in se odvija v različne človeškimi organi in prostitucija, kljub zgodbam, smeri. Različnost po izviru nakazuje, da imajo ki krožijo, in kaznim, ki so obljubljene kršiteljem migranti manj možnosti, da vzpostavijo etnične zakonov, vedno bolj v porastu.1 Trgovci z ljudmi povezave, kajti vzpostavljene migrantske skup- se zavedajo pomanjkljivosti zakonov, sicer pa je nosti so jim lahko enako tuje kot večinska ali zanje tovrstna dejavnost manj tvegana kot kateri t. i. hegemonska skupnost. Migracijski tokovi koli drug nezakonit posel. Danes poskušajo postajajo vedno bolj kompleksni in raznovrstni, s tem pa tudi vse manj obvladljivi. Migracije so 1 O odkritjih trgovine z človeškimi organi na območju Bosne zajele tako rekoč ves svet (ne glede na status in in Hercegovine pričajo izpovedi svojcev žrtev, o čem je izvir migranta) in so sestavni del vsakdanje real- obsežno poročal tednik Slobodna Bosna, Sarajevo, 25. nosti. Telekomunikacije, tehnologija, transportna 8. 2005. Glej tudi: L’espresso, 17. 5. 2007. 127 # 20. 6. 2007 14:00:27 3.indb 127 ^ K ARMEN MEDICA nacionalne države regulirati tok delovne sile na- podobo o rastoči blaginji, tehničnih novostih in sproti kapitalu, medtem ko kapitalizem poskuša so tudi pomembni za produktivnost družbe. Mi-definirati ceno delovne sile na podlagi najnižje granti so večno izključeni, a po drugi strani bolj globalne cene in ne glede na globalne potrebe, povezani, kot pričakujemo, saj elita služi na račun pravi Papastergiadis (Papastergiadis, 2000: 50). ilegalnih migrantov, delo revnih migrantov izko-Kljub vojaški poostritvi nacionalnih meja in rišča za ustvarjanje lastne blaginje. Pravzaprav strogim kaznim je internacionalna vojna proti ni socialnega prostora, ki bi zagotovil migrantom ilegalnim migracijam daleč od optimalnih rezul- pozitivno in permanentno prihodnost. tatov. Kako naj se država brani pred procesom, ki »Ljudi, ki ilegalno živijo v EU, je treba vrniti v je globalno povezan z njenim lastnim razvojem? države, od koder so prišli, a je to treba narediti do-Kako naj migracijske pisarne določijo točna pravi- stojanstveno,« je pred kratkim povedal za medije la, ki bi razlikovale legalne migrante od ilegalnih? evropski komisar Frattini (Delo, 2. 9. 2005). Državni zakoni v smislu odnosa med globalizacijo Navidezno skrb, v resnici pa ustvarjanje fobije in migracijo si pogosto nasprotujejo. Deregulacija pred begunci in azilanti, nenehno spodbujajo in vzročnost delovne sile naredi trg delovne sile kampanje proti »navideznim azilantom«, »azil-bolj obvladljiv na globalni ravni, obenem pa sti- skim zajedavcem« in »ekonomskim beguncem« mulira neformalno ekonomijo, ki vključuje v večji zlasti iz tretjega sveta. Že samo zapiranje meja, meri migrante kot domačo delovno silo (op. cit.: stroge kontrole, najbolj pa vizumski režimi repro-50). V ospredju političnega interesa in vladajočih ducirajo nove migrante in potrebo po tihotapcih. elit je vprašanje, kdo pripada razvitemu svetu (Ev- Vedno znova se pri spodbujanju nestrpnosti poli-ropi, ZDA, Kanadi, Avstraliji) in kdo ima pravico tičnim akcijam pridružuje tudi del medijev. ostati »tukaj«. V Evropi so ilegalci »nevidni« in v V člankih, intervjujih, reportažah, komentar-interesu mnogih je, da bi postali še bolj. jih, pismih bralcev ipd. je mogoče identificirati Globalna mesta, kot so New York, London, percepcijo nacionalne varnosti in odnos med Sydney, se kažejo kot multikulturna mesta le z raz- mediji in javnostjo. Tovrsten diskurz je vtkan v ličnimi vrstami kuhinj. Kakšen naj bi bil multikul- vse sfere vsakdanjega življenja, zlasti pa spodbuja turni prostor, kako naj urbani načrti postavijo tuje ustvarjanje nove ogroženosti, »nenehne nevarno-kulturne razlike v domač prostor, kdo naj sodi, ko sti«, svojevrstnega kroga panike. Ravno zadnje gre za spore glede kulturnih kodov? Ilustrativen je lahko vzamemo za značilen odnos do ilegalnih primer, ki ga navaja Alisdair Rogers o ohranjevanju migrantov. Po drugi strani pa z ustvarjanjem slike kulture čikanov na Old Plaza v Los Angelesu iz- o boljšem življenju drugje sami mediji posredno ključno v turistične namene. Turistična atrakcija na stimulirajo ilegalne migracije. Podobe bogatega Old Plaza so postali reveži, brezdomci in ilegalci, v Severa in Zahoda, ki jih prenašajo globalne me-veliki večini mehiškega rodu, prevladujejo čikani. dijske mreže, ljudem na Vzhodu in Jugu niso le Globalni kozmopolitizem današnjih mest ustvarja porabniške, temveč tudi migracijske spodbude. in v turistične namene prodaja globalni apartheid. Tako v uradnih krogih kot tudi v medijih je Tipičen primer, kako se lahko vzdržujejo in uspeš- vedno aktualno vprašanje, koliko smo pravzaprav no tržijo različni kulturni kodi, je epizoda, ki jo varni pred ilegalnimi migranti. Lahko se vprašamo navaja Rogers: »razpravljali so o prizadevanjih, tudi narobe, namreč, koliko so ilegalni migranti da bi komercializirali in depolitizirali predel okoli varni pred evropsko potrebo po novi delovni sili, Starega trga v Los Angelesu. Z umetno ustvarjeno nizko nataliteto, željo po hitrejšem zaslužku. kulturo čikanov so odvzeli pomemben vir revnim, brezdomnim in delavcem brez papirjev. Te epizode ponazarjajo, da lahko multikulturalizem prihaja SITUACIJA V SLOVENIJI tako od zgoraj kakor od spodaj in je usklajen z državnimi interesi, ko pritegne mobilni mednarodni V zakonodaji EU, ki tudi Sloveniji določa pra-kapital« (Rogers 1999: 252). vila igre, intenzivno iščejo dolgoročne strategije in Zakonitost diskriminacije ne zmanjša njene ra- učinkovite programe imigracijske politike. sistične diskriminatorne narave. Mesta in družbe Različne oblike državnih prisil, administra-postajajo vse bolj etnično raznolike in kompleksne tivni ukrepi, klasične strategije in prijemi pri ob-strukture z novimi migracijskimi prilivi. V druž- ravnavanju migracij so se izkazali za neuporabne bo vključujejo tiste, ki se zlijejo z prevladujočo oziroma povzročajo celo nasprotne učinke. 128 # 20. 6. 2007 14:00:27 3.indb 128 ^ SODOBNE MIGR ACIJE IN DIL EME VA RNOSTI Slovenska družba še nima dolgoročnega pro- njihovega vsakdanjika, tako da so včasih sumljivi grama imigracijske politike oziroma strategije, tudi na lastni njivi, gozdu, vinogradu. ki bi pripomogla k trajnejšem reševanju tega Pogoste in rigidne mejne kontrole delujejo sicer globalnega vprašanja. Nova situacija je pokroviteljsko in ponižujoče tudi za navadne zlasti slovensko–hrvaški obmejni kontekst in državljane, ki imajo urejene dokumente. Tistim, imigracijska kontrola kot del evropskega mejnega ki jih nimajo in jih zaradi tega lovijo, pa je krateno režima, ki temelji na schengenskem sporazumu, prav vse, od elementarnega človeškega dostojan-ta pa na restriktivnosti in selektivnosti. Nova stva do golega obstanka. državnoteritorialna obmejnost je prinesla tudi Urejenost, prepustnost in fleksibilnost držav-novo socialnopsihološko percepcijo obmejnosti. ne meje v veliki meri določajo življenje teh obmej-Če je prva realna ovira, je druga plod in posle- nih območij in vplivajo na bistveno komponento dica strahov in predsodkov v družbi. V kakšni vsakdanjega življenja v obmejnem prostoru, to je, vlogi bo delovala nova shengenska meja oziroma na vsebino in kakovost družbenih kontaktov. slovensko–hrvaška državna meja v smislu prepust- Slovensko–hrvaška državna meja postaja zu-nosti in čezmejne interakcije? V širši družboslovni nanja meja EU in prav to območje je v nenehnem literaturi, pa tudi v politični terminologiji najdemo ospredju. Največ (80 %) vseh ilegalnih migrantov definicije meje kot območja stikov, bariere ali filtra. pride v Slovenijo iz Hrvaške. Na ministrstvu za Tovrstna vprašanja, pa tudi konkretno dogajanje notranje zadeve poudarjajo dobro sodelovanje, na področju vsakdanjega življenja, prehodnosti vse višje standarde s približevanjem Hrvaške EU, teritorija, legalnih in ilegalnih migracij, prisotnosti vse večjo kontrola, po drugi strani pa pravijo, da je medijev na obmejnem prostoru in podobno, so pričakovati še naprej največje pritiske prav na tej integrativni dejavniki prihodnjega razvoja. Prav meji. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve prehodnost današnjih obmejnih območij se v je največ ilegalnih prehodov zabeleženih na meji s kontekstu lokalnih in transnacionalnih migracij vse Hrvaško, in sicer leta 2005 3.249 ali za 23 % več bolj afirmira kot antipod globalizaciji, kar usmerja kot v enakem obdobju leta 2004 (2.631). V deležu tudi k vse bolj poudarjeni nujnosti sinteze pristopov je obravnavano število ilegalnih prehodov na tej bottom–up in top–down. meji 80 % (skupnega števila ilegalnih prehodov). Na lokalni ravni, zlasti tik ob meji, stroga Med tujci je bilo največ državljanov Srbije in Črne mejna kontrola in neprepustnost nastopa za lo- gore (911 / 645), Albanije (568 / 559), Turčije kalno prebivalstvo kot ovira. Ilustrativen je primer (462 / 367), Bosne in Hercegovine (395 / 218), prebivalca iz Pirana, ki pravi: »Zaradi pretoka Makedonije (225 / 201), Moldavije (203 / 67), tuje imigracije, ilegalcev, smo tudi sami deležni Bangladeša (155 / 34) in Hrvaške (92 / 93). Na večjega nadzora državnih organov. Stroge mejne meji z Italijo je bilo zabeleženih 571 (491) ali za 16 kontrole tudi za nas pomenijo otežaven prehod % več ilegalnih prehodov. Med tujci je bilo največ in pretok sredstev«.2 državljanov Moldavije (138 / 24), Srbije in Črne Prvič sem naletela na to problematiko, ko sem gore (127 / 135), Albanije (80 / 76), Turčije (56 / opravljala terensko delo na slovensko–hrvaškem 50), Bosne in Hercegovine (35 / 28), Makedonije obmejnem območju leta 1998. Prebivalci so se (32 / 34) in Romunije (16 / 30) (MNZ, Policija; večkrat pritoževali, da jih je v odmaknjenih vasi- druga številka v paru je za leto 2004). cah po noči strah neznanih ljudi, ki se podajajo V letu 2005 je bilo v primerjavi z letom prej za-čez mejo. Nočni prehodi so se začeli stopnjevati beleženih za 19 % več ilegalnih prehodov državne po nastanku državne meje na tem območju. Še meje. Največ ilegalnih prehodov je bilo zabeleže-bolj so se pritoževali nad strogimi kontrolami, ki no v marcu, aprilu in maju, medtem ko jih je bilo so jim popolnoma spremenile dotedanjo rutino junija, julija in avgusta nekaj manj. V zadnjem vsakdanjega življenja na obmejnem območju. Ne- času se je nekoliko zmanjšalo število državljanov kateri so povedali, da se včasih tudi sami počutijo Albanije, Turčije in Bangladeša, povečalo pa se je kot ilegalni migranti, glede na to, da gre za prostor število državljanov Srbije in Črne gore. Povečanje števila zabeleženih ilegalnih prehodov je opaziti 2 Terensko delo na slovensko–hrvaškem obmejnem območju na meji s Hrvaško, medtem ko se je njihovo šte-leta 1998 je bilo sestavni del projekta Inštituta za narod- vilo na meji z Madžarsko nekoliko zmanjšalo. nostna vprašanja »Slovensko–hrvaško obmejno območje: Glavne poti v Slovenijo peljejo čez hrvaško mejo, Življenje ob meji«. glavno središče tranzita je v zadnjih letih postalo 129 # 20. 6. 2007 14:00:27 3.indb 129 ^ K ARMEN MEDICA Sarajevo, kjer postaja tihotapljenje pomemben vir zaslužka. V državnih službah poudarjajo, da se ob sedanjem izvajanju aktivnosti za preprečevanje ilegalnih migracij število ilegalnih prihodov ne bo povečevalo. Jezuitska služba za begunce, Slovenska Filantropija in druge nevladne organizacije pa opozarjajo, da ravno strogi predpisi povečujejo delež ilegalnih priseljencev (Tine Jenko iz Jezuitske službe za begunce v Ljubljani in vodja centra za psihosocialno pomoč beguncem pri Slovenski Filantropiji Franci Zlatar, aprila in maja 2005, osebna komunikacija). Migracija, ki je pravzaprav naraven in običajen človeški pojav, je postala eden od glavnih problemov evropskih vlad. POLICIJSKO DELOVANJE Od 80. let naprej, ko se je začela »trdnjava Evropa« vse bolj sistematično zapirati, na nad-državni ravni narašča dotok ilegalnih migrantov. V slovenski policiji so zaradi vse pogostejših prehodov državne meje delno spremenili koncept dela na obmejnih območjih. Z novejšimi ukrepi (uporaba termovizije, konjenice in psov za sledenje) so dosegli, da je bilo bistveno več tujcev prijetih v neposredni bližini državne meje. To jim je omogočilo, da so v skladu s sporazumi o vračanju v sosednje države, iz katerih so tujci nezakonito prišli (Madžarska in Hrvaška), vrnili celo več kot pol vseh prijetih tujcev. Anonimni informant na slovensko–hrvaškem obmejnem območju v Istri opisuje, kako poteka zasledovanje in odkrivanje ilegalnih prebegov: Največ prebegov je jeseni in pomladi, zaradi sezonskega dela, ki ga navadno opravljajo v Italiji. Najpogosteje po polnoči, proti jutru, ko je še tema, in sicer v gozdovih in na mejah. Največ uspeha imajo akcije, ki so izvedene ob sodelovanju s hrvaškimi organi in so tako lahko že vnaprej skrbno načrtovane s potrebnimi okrepitvami, ali akcije, ki se organizirajo, ko policisti s termovizijo opazijo prebežnike. Prebežnike navadno zajamejo v gruči, saj so precej prestrašeni in se ne razkropijo, dostikrat niti ne vedo, da so v Sloveniji, saj se najde največ takih prebežnikov, ki so jih vodiči pretentali, jim pobrali denar in pustili ob slovensko–hrvaški meji. Občani solidno sodelujejo s policisti, vendar gre navadno za informacije, ko so opazili prebežnike nekaj dni nazaj. Praviloma so izmučeni, sestradani, neprespani, prestrašeni. V glavnem potujejo v skupinah od pet do deset članov, največ je mlajših moških od 18 do 28 let. Redkejši so primeri, ko so v takih skupinah ženske, starejši ali mladoletniki. Ravno to je največji problem, ko so ilegalni migranti mladoletne osebe, brez spremstva in brez dokumentov. Mladoletnikov se ne sme vračati, namestijo jih v domove za tujce in jim dodelijo skrbnika. Potem se začne postopek preverjanja podatkov. Pogosto gre za trgovino z mladoletniki, zgodi se tudi, da so v matični državi že bili prodani. Včasih pridejo z kakšnim lažnim sorodnikom. (Informant, slovensko–hrvaško obmejno območje, maj 2005, osebna komunikacija). Dileme, nasprotovanja in problemi se pojavljajo tudi, ko se izdajajo za mladoletne osebe, za katere domnevajo, da to niso, pravijo na ministrstvu za notranje zadeve. Gre večkrat za prebežnike iz Afrike, ki nimajo nobenih dokumentov. V Švici so nekaj časa prakticirali snemanje rentgenskih kosti, kar naj bi identificiralo starost osebe. Pod pritiski nevladnih organizacij so morali to ukiniti, ker je daleč pregrobo vdiralo v osebnost posameznika. Policijsko delovanje je osredotočeno na varovanje sistema, družbene in politične dominacije, vključno z uravnavanjem trga delovne sile. To pa danes vključuje zlasti ekonomske migrante, begunce in migrante brez papirjev (Zorn 2005: 145). Njihov uspeh je merljiv z dobro organizirano akcijo, številom ujetih ljudi, mejno kontrolo. V tovrstnem merjenju uspeha se jim nemalokrat pridružijo tudi mediji. Boljša kontrola mejnih prehodov in udarne novice na straneh črne kronike o zajetih prebežnikih ustvarjajo vtis, da smo varni, preskrbljeni in seveda solidno informirani. Bivši minister za notranje zadeve Rado Bohinc je nekoč izjavil, da je ob dosedanjem izvajanju aktivnosti za preprečevanje ilegalnih migracij pričakovati, da se število ilegalnih prihodov ne bo povečevalo. Za potrebe evropske komisije je bila l. 2004 pripravljena študija, imenovana »Zelena knjiga«, o povezavah legalnih in ilegalnih migracij. Podatki so pokazali, da kontrolni mehanizmi pravzaprav nimajo bistvenega vpliva ne na večanje ne na manjšanje migracij. Vsemu navkljub se odnos do sodobnih migracijskih tokov ni bistveno spremenil. Vse bolj rigidne mejne kontrole nacionalnih vlad in številnih forumov znotraj EU le še radika-lizirajo napetosti v odnosu do migrantov. Vodja oddelka za nedovoljene migracije in tujce na ministrstvu za notranje zadeve Melita Močnik pravi (osebna komunikacija), da Slovenija 130 # 20. 6. 2007 14:00:27 3.indb 130 ^ SODOBNE MIGR ACIJE IN DIL EME VA RNOSTI dejansko vse bolj postaja država destinacije ter da več tujcev je prišlo z Bližnjega Vzhoda in manj z se vse pogosteje pojavljajo zlorabe vizuma, azila območja nekdanje Jugoslavije. Trenutna slika je in azilantskih postopkov in napetosti v odnosu ravno nasprotna, največ tujcev prihaja iz Srbije in do teh pri lokalnem prebivalstvu. Črne gore, Bosne in Hercegovine, Albanije. Na ministrstvu za notranje zadeve, sektor mej- Ukrepi vladnih ministrstev, ki se pospešeno ne policije, pravijo, da je pri ilegalnih migracijah izvajajo, so v državah izvora vizumska politika, njihova vloga bolj represivna kot preventivna. načelna stališča in državna politika, vplivanje na Izhodišča so jim spremljanje države izvir, držav javno mnenje, ozaveščanje potencialnih migrantranzita in države destinacije. tov, diplomatske dejavnosti. Ukrepi v tranzitnih Kot države tranzita so trenutno na prvem me- državah so dvig kazni za ilegalen prehod državne stu Bosna in Hercegovina, Srbija in Črna Gora, meje, ozaveščanje javnosti, senzibiliziranje vseh Turčija. »Problem« se pojavi, ko odkrijejo kakšno vpletenih, obveščanje v drugih državah. Ukrepi novo državo izvira. Leta 1998 je bil to Bangladeš. v ciljnih državah pa so restriktivna politika za-Registriranih je bilo 309 ilegalnih migrantov, dve poslovanja in restriktivna politika do vprašanja leti pozneje 1603, potem iz leta v leto manj, leta bivanja tujcev. 2003 samo 37. Izpostavljajo, da iz te države ne Že terminologija državnih služb implicira pelje t. i. naravna pot, ki bi bila usmerjena v Slo- potencialno kriminalnost migracij, zoper katere venijo. Kako in zakaj torej, je morda kakšna nova so potrebni poostren nadzor, dobro organizirane mreža tihotapljenja v ozadju ali kaj drugega? Leta obmejne kontrole, obveščanje v drugih državah, 2000 je bil izredno velik priliv ilegalnih migrantov načelna stališča in vsestranski ukrepi (o tem gl. iz Irana. Zabeleženih je 14.852 prebežnikov, v Zorn 2003). Pritisk po varovanju meja se pove-naslednjih leti bistveno manj (leta 2001 1227, leta čuje, ukrepi zelo jasno pokažejo, da so v službi 2002 41, leta 2003 54) (Melita Močnik, 25. 10. varovanja državnega aparata, ne ljudi. Vse bolj 2004, osebna komunikacija). Splošna značilnost nadzorovano upravljanje migracij nedvomno geografije tihotapljenja je v tem, da se poti neneh- pomaga pri pridobivanju poceni delovne sile. no spreminjajo. Tihotapske poti so v preteklosti Vladna ministrstva ne odstopajo od vedno strož-večinoma potekale z Juga proti Severu, danes se jih mejnih kontrol in organiziranem policijskem vse bolj prepletajo, najpogosteje pa potekajo z nadzoru meja. Situacija se z nastankom nove Vzhoda na Zahod. schengenske (slovensko–hrvaške) državne meje Struktura ilegalnih migrantov v Sloveniji pa še zaostruje.3 Od 20. julija 2002 delujejo mešane taka. Največ prihajajo moški (ženske manj, pri- patrulje na državni meji z Hrvaško, in sicer na sotne so večinoma v primerih, ko migrirajo cele območju policijske uprave Koper in istrske policij-družine), mlajši (25–45 let) in zdravi (fizično ske uprave iz Pulja. zdravstveno stanje je v glavnem dobro). Izob- Dosedanji poskusi zmanjšanja ilegalnih pre-razba se pa razlikuje od države do države izvira. hodov na slovensko–hrvaški meji (nova EU meja) Iz Indije, Pakistana, Bangladeša pa tudi Irana pri- in slovensko–italijanski meji (bivša EU meja) z hajajo ilegalni migranti s precej dobro izobrazbo mešanimi patruljami vseh treh držav so dobro (tehnične stroke, gimnazijski maturanti) z dobrim znanjem angleščine, ki v svoji državi ali ne vidijo 3 Za primerjavo, kako daleč lahko seže obmejna kontrola, perspektive ali so pripadniki kakšnih etničnih je zgovoren primer meja med ZDA in Mehiko. Meja je za-in verskih skupin pod pritiskom. Iz Bosne in varovana z intenzivno osvetlitvijo, visoko jekleno ograjo, Hercegovine, Srbije in Črne Gore, Makedonije, različnimi senzorji, opremljena je celo s senzorji, ki zaznajo Albanije, Moldavije pa tudi Kitajske prihajajo bitje srca in gibanja, in z video nazorom. Na tej meji letno ljudje z zelo nizko stopnjo izobrazbe (osnovna umre okrog 500 ljudi, najpogosteje v puščavi, brez vode, šola, pogosto nedokončana). ali se utopijo ob prehodu rek. Zaradi tega je agencija Število ilegalnih migrantov se po podatkih mehiške vlade za človekove pravice na obmejnem območju Ministrstva za notranje zadeve povečuje v sood- razdelila 70 tisoč map z podatki, kje lahko ljudje, ki se iz-visnosti od zakonov ponudbe in povpraševanja in gubijo, poiščejo pomoč. Ameriško ministrstvo domovinske tudi od varnostne situacije v širši regiji. V začetku varnosti temu nasprotuje in zahteva še strožjo politiko ZDA leta 1999 je zaradi kosovske krize narastel pritisk do migrantov. O tem: Glas Istre 26. 1. 2006. O podobnih na slovensko mejo. V letu 2000 se je struktura problemih poročajo tudi na morskih mejah med Evropo ilegalnih migrantov korenito spremenila. Vse in Afriko (Driessen 1998). 131 # 20. 6. 2007 14:00:27 3.indb 131 ^ K ARMEN MEDICA zastavljen projekt, ki je dal dobre rezultate, pravijo Predstave o prostem pretoku ljudi postajajo na policiji. Zlasti naj bi bilo tako na območju polici- dokaj vprašljive tudi znotraj same EU. Varnost-jske uprave Koper in istrske policijske uprave iz no–politična argumentacija in vizije globalne Pulja. Po drugi strani poudarjajo, da je še vedno ogroženosti v tej zvezi delujejo kot vsakdanja nestabilna situacija v širši regiji (Bosna in Herce- obrambna igra. Če so po eni strani ilegalne govina, Kosovo, Albanija) potencialen vir ilegalnih migracije dejanska kršitev zakona, so po drugi migrantov. O učinkovitosti ali etičnosti tovrstnih strani tudi izraz in dokaz, kot nekateri pravijo, projektov se ne sprašujejo. Trgovina z ljudmi je posameznikove svobode, ali bolje, eksistencialne postala najbolj donosen posel. Cena nelegalnega nuje. Nedvomno se za prebivalce iz tako imeno-prestopa meje oropa posameznika vsega razen vanih tretjih držav vrata EU vse bolj zapirajo. golega življenja, če se pa samo ozremo na vse bolj Vnemo držav za preprečevanje ilegalnih migracij razširjeno trgovino z človeškimi organi, postaja je mogoče pojasniti tudi z vidikom varnosti v do-razvidno, da niti življenje ne pomeni kaj dosti.4 ločeni državi, vendar gre pogosto za izkrivljanje Praksa kaže, da z represivnimi ukrepi ne bo realnosti in delovanje v korist določenih političnih mogoče omejiti dotoka prebežnikov. Poleg tega interesov. Poseben problem je ilegalna migracija negativni razvojni in demografski trendi opoza- v povezavi s spremembami na trgu dela in sivo rjajo, da priseljenci, begunci, legalni ali ilegalni ekonomijo. Ilegalno zaposleni tujci so samo del migranti za državo, ki jih sprejme, niso nujno sive ekonomije, ne pa razlog za njen obstoj, ven-strošek, temveč tudi ekonomska priložnost. dar obstaja močna povezava, ker je za ilegalne migrante edini način zaposlitve ilegalno delo. Kar zadeva možne rešitve, je Evropa doslej NAMESTO SKLEPA najmanj naredila za to, da bi v izhodiščnih prostorih (zlasti v Afriki) prispevala k odpravi vzrokov Migracije, ki prispevajo k razvoju t. i. razvitega za beg. Največ pa je naredila za to, da bi zajezila sveta in sooblikujejo večkulturne družbe, so v begunske selitve v Evropo. Sicer ne kaže spregle-osnovi še vedno prisila za revne in izbira za elito. dati, da obstajajo na državnih ravneh in tudi na Položaj migrantov je močno odvisen od tega, evropski ravni in pri OZN številne pobude, po-kako, od kod in kdaj so prišli v deželo imigracije. zivi, konkretni predlogi in načrti za odpravljanje Niti državam, odprtim za migracijske prilive, niti vzrokov za beg, problem pa je v tem, da so bolj ali tistim, ki izvajajo stroge imigracijske kontrole, manj neobvezujoči, zlasti zaradi nejasnega statusa ni uspelo omejiti ilegalnih vstopov, ilegalnega posameznih držav pri financiranju. Pričakovati je bivanja in ilegalnega dela migrantov. Prepričanje torej, da se bo začarani krog ilegalnih migracij v vladnih krogih, da je mogoče ilegalne migracije nadaljeval tudi v prihodnje. popolnoma odpraviti z varnostnimi ukrepi države Etične, politične in ekonomske dileme, ki se in regionalnim in mednarodnim sodelovanjem odpirajo pri ilegalnih migracijah v slovenskem med ciljnimi državami in državami izvira, se je in evropskem prostoru, bi morda morale pre-pokazalo utopično. Iluzorno bi bilo razmišljati, usmerjati fokus tudi v to, da migracijski pretoki da bodo ilegalne migracije odpravljene izključno niso izključno breme in grožnja varnosti, temveč z državnimi ukrepi in izboljšanim sodelovanjem tudi priložnost in dolgoročna možnost perspek-med izvirno in državo destinacije. »Problem tivnega življenja in razvoja tako migrantov kakor inšpektorja, ki opravlja svojo službo, in problem tudi domačinov, zlasti ker lahko pričakujemo, da migranta, ki išče svoj cilj, nista enake narave. To bodo migracijskih gibanj postala še intenzivnejša je temeljna težava,« pravi Tapinos (1999: 246). in da bodo mednarodni migracijski premiki segli tudi v slovenski nacionalni prostor. 4 V Sarajevu sem lani med raziskovalnim delom opazila, da Za lokalno in globalno pravičnost ne potre-je v mestu več jumbo plakatov, ki opozarjajo na trgovino bujemo toge in selektivne imigracijske politike, z ljudmi, kot tistih, ki reklamirajo hrano, avtomobile, modelov priseljevanja in vključevanja, moderno obleke in podobne artikle razvitega potrošniškega sveta. opremljene policije in dobro educiranih državnih Razsežnosti tovrstne trgovine so v veliki meri posledica socialnih služb in nevladnih organizacij. Pristopiti vojne, revščine, nezaposlenosti. Opozorila so vse bolj posamezniku brez moči, vpliva in izbire naj bi alarmantna, vse skupaj daje slutiti, da so kriminalne bila naloga večinskega prebivalstva, vsak dan, v dejavnosti izven vsake kontrole. vsaki situaciji. To zgovorno ilustrira dogajanje v 132 # 20. 6. 2007 14:00:28 3.indb 132 ^ SODOBNE MIGR ACIJE devetdesetih letih v Nemčiji, ko so se vneli ekscesi proti tujcem. Najbolj nevarno je bilo to, da sovražno gibanje ni prihajalo iz desnih radikalnih skupin, ampak iz srednjih slojev. Zajezili ga nista ne politika ne policija, temveč civilni pritiski večinskega prebivalstva in njihove številne iniciative proti sovražnosti do tujcev. VIRI Bade, J. K. (2005), Evropa v gibanju: Migracije od poznega 18. stoletja do danes. Ljubljana: Založba /*cf. Castels, S. (2002), Ethnicity and Globalisation: From Migrant Worker to Transnational Citizen. London: Sage Publicatons. Driessen, H. (1998), The New Immigration and the Transformation of the European–African Frontier. V: Wilson, T., Hastings, D. (ur), Border Identities: Nation and State at International Frontiers. Cambridge: Cambridge University Press. Drolc, A. (2003), Imigranti med evropsko migracijsko politiko in posebnostmi prostora. V: Pajnik, M. (ur.), Migracije – Globalizacija – Evropska Unija. Ljubljana: Mirovni inštitut (147–167). International Organization for Migration. Http//www.iom.int (20. 3. 2001). Massey, D., et al. (1998), Worlds in Motion: Understanding International Migration at the End of the Millennium. Oxford: Clarendon Press. 3.indb 133 IN DIL EME VA RNOSTI MNZ, Policija (2007). Http://www.policija.si/portal//statistika /meja/il-prehodi2005.php (19. 6. 2007). Papastergiadis N. (2000), The Turbulence of Migration: Globalization, Deterritorialzation and Hybridity. Cambridge: Polity Press. Rogers , A. (1999), The Spaces of Multiculturalism and Citizenship. V: S. Vertovec (ur.), Migration and Social Cohesion 7. Oxford: Cheltenham (250–265). Tapinos, G. (1999), Clandestine Immigration: Economic and Political Issues: Trends in International Migration. OECD (Annual Report). Zorn J. (2003), Ritualizacija in normalizacija policijskega nasilja nad prebežniki. Časopis za kritiko znanosti, 31, 213–214: 125–159. – (2005), Strategije izključevanja begunk, beguncev oziroma prosilcev za azil in oseb brez statusa. Socialno delo, 44, 4–5: 259–279. DNEVNI TISK Delo, Ljubljana, 2. 9. 2005. Glas Istre, Pula, 26. 1. 2006. L’espresso, Rim, 17. 5. 2007. Slobodna Bosna, Sarajevo, 25. 8. 2005. 133 #