Položaj kmeta in ,,Slovenska kmeeka zveza." (Piž« Martin Vrečko, kmet v Žegru in župaa občine Presifino pri Planini.) Odkar se je začelo zadružno gibanje, smo tud rni slovenski kmetje nestrpno čakali splošne kmečke orgaaizacije. Obupno smo gledali, kako so se drugi staiaovi — ponekod celo berači. — zbirali, posvetoTaM ia branili svoje koristi, le rai slovenski kmetje smo lavali v temi in pričakovali rešilne dobe. S popohtema potrtim glasom razkrivali smo svoje težnje in pogubonosno stanje brat bratu, prijatelj prijatelju, — ali naš glas ostal je v kmečki hiši, ni našel pota iz iraške sredine, ni se sh.šal čez mejo krneeke občine. Take, za umirajofei kmečki stan pretužne klice pobirali so sicer nekateri navidezni prijatelji kmeta te* jib razmotrivali na rnznib shodih in zborih, pa* naJTeekrat le kot zadnjo točko. Večina takih razinotriTanj bila so le postranska zadeva in dostikrat le kot lim za pridobitev zaupanja in glasov pri kaki volitvi. Kot glavne točke bila so druga politična TpraSanja, katera pa niso imela za nas kmete niti sraisla niti niso dajai.i povoda se za ista navdušeTati. In mi smo pa zupet po temi blodili ter se korak aa korakom potapljali, med tem pa z ogorčenjem prebirali nekatere slovenske časnike, ki so se in s« še veeinoma polnijo z raznimi strankarskimi nazori, se potegujejo za koristi drugih stanov, snujejo in priporočajo nove stranke, med tem pa še hinavsko kričijo, da so glasilo slovenskih voditeljev. Ali nai kmctje imeli smo dovolj povoda se zakleti proM takim voditeljem, kajti pri svoji obilno obloženi rnizi, ua kteri je še preostajalo za razveseljevanje in druge razvade, niso se resno in odločno spominjali nas kmetov, ki se trudimo od prvega svita do poznega iuraka, pa brez vsakega uspeha, — še celo gladujerao v bornih hišicab, — niso pa tudi uvideli, da kmetje tvorimo večino Slovencev in da se bomo še le tedaj zamogli resnifino ogrevati in navduševati za razne narodostne ideje, kadar bo naš obstanek zagotovljen. ..Najprej živeti", je bil dosedaj vettfio klic kmeta. In capljali smo zopet dalje, pa le v vedno nevarnejše brezdno. Prišli smo do razpota, ob enem pa tudi do posvetovanja in prepira. ,,Kam greš?" vprašala je žena moža, stariši sina, brat brata, prijafelj prijatelja. — ,.Tukaj si ne morem pomagati, še poštenega živeža nimam, - rajši kakor da bi mc drugi naganjali, grem sam po svetu s trebuhom za kruiiom — h) kani. — tega pa ne veni, — na Pnisko aK v Ameriko!" — bil je žalosten odgovor. In zmagali so njihovi nazori in so šli, — in gre jih vedno več in več. Slovenskemu kmetu je bil in še je širni svet odprt, kajti zazadi znane delavnosti in marljivosti cenijo ga tujci bolj, kakor ga cenijo tisti slovenski razumniki, kateri ga bočejo bojda za ušesa prijemati! Vsak tuji delodajalec z odprtimi rokami sprejme slovenskega kmeta, slovenskega d e 1 a v c a. Zalostna ter obupna resnica je, da taki delavec v par mescih po deset in še več drugib, delavcev potegne za seboj, in sicer kar je najhujše, tudi take kmete, kateri celo do deset glav živine lahko reclijo na svojem posestvu. Več slučajev je znanih ravno dandanes, da že sin noče posestva prevzeti in da že iščejo kmetje najemnikov za svoja posestva, — pa jih seveda ne dobijo, — da bi se mogli s celo rodbino izseliti. Pripomniti je, da se malo takib delavcev vrne, — in če se že nekateri, — nimajo več veselja do kmečkega stanu ter zopet izginejo, pa ne zabite, da s tem ginejo tudi — Slovenci! In če se položaj kmečkega stanu ne bo v kratkem zboljšal, izginili in razškropili se bodo Slovenci ter se umaknili tujcu, ali pa bo v doglednem času naša slovenska zemlja puš5ava. In kaj boste vi, slovenski razumniki, 6e ne neumniki, ki se dandanes cepite in pulite za naše strankarske nazore, kakor da bi vas bilo bogsigavedi koliko milijonov — ne storite pa niti enega odločilnega koraka za večino Slovencev — za kmečki stan? Ostalo vas bo le še peščica! Mi smo čakali in čakali, pa upamo, da ne zaman. Prišli so namreč na površje možje ter začeli resno in odločno pretresovati, kako#se naj kmečki stan otme, — da ne izgine. In kakšne barve so ti možje? Mar so to možje, kateri se držijo cepiti Slovence ? — Ne! — To so možje, kateri se držijo starega slovenskega gesla: ,,Vse za A-ero, dom, cesarja", in katerih duša je gotovo gosp. dr. Korošec! — In ali hočemo take može sedaj zapustiti? — Zopet ne! in stokrat ne! Prepričauje teh mož je, da je enotna kmečka organizacija, — kmečka zveza, — dandanes edina rešitev za kmežki stan in sploli za Slovence! In to je tudi resnioa! In kmefika zveza se je ustanovila 21. prosinca 1907. Priznati moramo, da bo imela kinefika zveza dosti tcžavnega in napornega dela. Zastopala nas bo kmete kot eden inož na zunaj, zagovarjala naše koristi nasproti drugim stanovom, naSe težnje pa neposredno ali po poslancih razkrivala vladi ter zabtevala za kmete ugodnih zakonov. Sploh bo morala poskušati po začrtani poti zboljšati položaj kmefikeg«, stanu. Posebno pozornost bo morala obračati tudi na volitve, da l.-ikšen važen zastop tihotapsko ne preide v kme8keii;u stanu sovražne roke; posebej še, da bi se ne izvolil državnim ali deželnim poslancem kakšen mož, ki nima odločne volje ali pa tudi n« morebiti časa, potegovati se za kmečke koristi. Posebno državnega poslanca posel potrebuje ,,celeg» moža", ue pa da bi se isti le mimogrede ali kot postranska stvar opravljal! Ce le mogoče, naj bi bi. poslanec — kmet! Pa tudi mi kmetje ne bomo smeli rok križena držati in misliti, da nam bo kmečka zveza sama kai* na mah vso srečo prinesla! Buditi bomo morali še dokaj nerazsodne tovariše in jih vnemati za kmečko zvezo. Resnica je namreč, da zaradi večkratnik brezuspešnib obljub precej kmetov popolnoma mrzJVo sprejema vsako novotarijo, češ, nič ne verjamem, — sem bil že večkrat opeharjen! Pa ne vstrašimo se, ampak bodrimo vsakega omahljivca od veleposestnika do zadnjega kočarja in razkrivajmo vsi le glavne rane ter zahtevajmo le glavne koristi. S t o imo vsi kot eden mož za kmečko zrezo in nikar se ne cepimo! Ce bomo složno, mirno, pametno, vztrajno pa tudi odločno delovali, ne bo naše delo brezuspešno, ampak dobila bo kmečka zveza in ž njo tudi kmečki stan splošni ugled in vpliv, in z nami bodo morali računati ne samo drugi stanovi, ampak tudi vlada in tedaj bomo lahko zaupljivo pričakovali boljšib časov!