Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman valja: Za telo leto predplaian 16 fld., za pol leta 8 fld., sa četrt leta 4 (14., sa jedea
meaec 1 rld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: I« «sle lato 12 fld., sa pol leta в fld., sa de trt leta 3 »Id., ia jeden mesec 1 V Ljubljani na dom posiljen velja 1 fld. 20 kr. ve« aa leto. Posamna Številke po 7 kr.
ri«.
I
Naročnino in oznanila (iaserate) vsprejem» upravnlitvo ia ekspedielja v „Katol. TIskarni", Vodnikove uilee it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenliklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, isvsemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoidne.
^tev. 46.
V Ljubljani, v petek 26. februvarija 1897.
Letnili XXV.
Deželni zbor kranjski.
(XI. seja dne 25. febr.)
(Konec.)
Posl. vit. Langer v imenu fin. odseka poroča o pospeševanju vinoreje na Kranjskem. V letu 1895 je trtna uš na novo okužila 233 87 ha. Ra-zun trtne uši so se prikazovale tudi razne druge bolezni, strupena rosa, črni palež, grozdna plesnoba itd. Državne trtnice so na Slapu, v Kostanjevici, Drašičih in Crnomlji, od države podpirane na Drči, v Skocijanu in Sent Jerneju, zasebne trtnice v Krškem, Novem Mestu, na Čatežu, na Raki itd.
Dežela ima veliko svojo trtnico z matičnjakom pri prisilni delavnici v Ljubljani, kjer je bilo minulo leto izvršenih 126.000 požlahtnitev in je za oddajo pripravljenih 30.300 korenjakov. Za uzorne vinograde in revnim vinogradnikom se je minulo leto dovolilo 1500 gld. podpore, brezobrestnega posojila pa je dežela dovolila 22.762 gl., ravno toliko tudi država.
Ker jc v svrho pospeševanja pridelovanja trt neizogibno potrebno, da pepinijera z vinogradom za pridelovanje kljnčev vred pri deželni prisilni delavnici ostane tudi še 1. 1897, in ker se je glasom dopisa c. kr. dež. vlade z dne 5. jan. t. 1. po poročilih od c. kr. okrajnih glavarstev za leto 1897 vložilo nad 1400 prošenj za brezobrestna posojila v skupnem znesku 55.000 gld., nasvetuje deželni odbor:
Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
V svrho pospeševanja vinarstva na Kranjskem dovolijo se za 1897. leto sledeči zneski iz deželnega zaklada:
1.	Za pepinjero z matičnjakom pri dež. prisilni delavnici vred........ 3.900 gld.
2.	za vinarskega potovalnega učitelja ........... 1.450 „
3.	ia denarne podpore kmetijskim podružnicam in občinam za uzorne vinograde, kakor tudi revnim vinogradnikom ......... 1.000 .
4.	za kemična preiskovanja vinogradov ........... 150 „
5.	za brezobrestna posojila posameznim posestnikom do najvišjega zneska 200 gld., če c. kr. vlada dovoli jednaki znesek...... 17.800 .
Skupaj . . 24.300 gld.
Fin. odsek nadalje še nasvetuje, naj se deželni odbor pooblasti, da najame za brezobrestna posojila v I. 1897 posojila 10.000 gld., obresti pa naj se plačujejo iz dež. kulturnega zaklada.
Posl. Povše pojasnjuje nekatere od g. poročevalca izražene pripomnje. Potem pa v daljšem govoru utemeljuje svoj nasvet, katerega je v fin. odseku stavil, da se namreč pooblašča dež. odbor, najeti posebno posojilo 10.000 gld. na račun de-želno-kulturnega zaklada, koje ima služiti v to, da se vsaj večini letošnjih prosilcev za brezobrestna deželna posojila v svrho zopetnega nasajanja vinogradov more ugoditi. Navaja, da je mnogo nad tisoč takih prošenj dež. odboru došlo, da so skoro vse prošnje utemeljene. Vzradosten mora biti vsak domoljub, ko vidi, da se naše itak revno, po trtni nši pa kar vgonobeno ljudstvo, tako hvalevredno od
rane zore do temne noči trudi in prekopava skalovit trd svet za trto. Bati se je bilo, da povsem osiromaši naše vinogradarsko ljudstvo, toda sedanji vspehi obnovljenih vinogradov kažejo velik vspeh, kajti novo vino je tudi boljle, in ker sa je ljudstvo tako krepko lotilo dela, upati je, da v malo letih prebije naše ljudstvo to katastrofo.
Pa tudi država io debela imata pri tem velik interes, ker v prvi vrsti gre na to, da vstraja ljudstvo na rodni zemlji ter da ni primorano iskati daleč od doma preko širnega morja kruha in zaslužka. Iz obnovljenih vinogradov pa bo tudi državi in deželi prihajal davek v obilnejši meri in gotovo je, da od dežele izdani stroški za obrestovanje izposojenih svot bodo dobro naloženi. Visoki deželni zbor naj torej poleg 17.800 gld., ki imajo svoje pokritje v deželnem zakladu, dovoli še posebno posojilo 10.000 gld. v to svrho. Za letos bo tako mogoče kaj vepešnega storiti. Za prihodnje pa bodi dež. odboru skrb, da izposluje pri c. kr. kmetijskem ministerstvu izdaten znesek iz državnega kmetijskega investicijskega zaklada, ki se ima po obljubi ministerstva letos ustanoviti. Ker bode to posojilo brezobrestno, imela bo dežela le nekako garancijo prevzeti in tako bo mogoče najeti v to svrho visoke svote, da se potem izdatno in naglo pospeši zopetna nasaditev vinogradov, ter zopet omogoči, da bodo prijazne vinske gorice ozelenele, s tem pa našemu dobremu ljudstvu omogočilo blagostanje in boljša bodočnost.
Posl. Pfeifer podpira prošnjo nastopno:
Vsak izmed nas je prepričan, da naša po raznih nezgodah ubožana dežela bode težko zadostovala vedno rastočim zahtevam za brezobrestna posojila. Da se vsi uničeni vinogradi hitro obnove, bode morala država prispevati v večji meri k brezobrestnim posojilom. To je pa mogoče, ako bi se dajala brezobrestna posojila iz tako imenovanega investicijskega zaklada, ali pa da se prenaredi zakon z dne 28. marca 1892 št. 51 drž. zakon, tako da se odvzame deželam pretežko breme in zakon uravna v tem smislu, da bi dežele manj prispevale k brezobrestnim posojilom, morebiti le v tistem razmerju, v katerem stoje deželni dohodki k dohodkom države. To urediti bode dolžnost državnega zbora.
Pri tej priliki opozarjal bi visoko zbornico na tiste cerkvene, župnijske in kapelanske vinograde, ki so po trtni uši uničeni, in ki so po svoji ugodni legi najbolj pripravni za vinograd. Pripovedovalo se mi je na volilnih shodih in pri drugih prilikah, da se na imenovane vinograde ne dajejo brezobrestna posojila. Župniki, kapelani imajo vžitek vinogradov le za čas službe, pa ne za čas svojega življenja. Kdo bo žrtvoval, kje bo dobil dotični užitkar toliko denarja, da obnovi vinograd, ko en oral novega nasada stane 6 do 10 sto gl. To vprašanje ne more ostati nerešeno že radi dobrega ugleda ne.
Imenovani vinogradi namreč morajo biti uzorni in v vzgled drugim vinorejcem. Ce po trtni uši uničeni vinogradi v ugodni legi ostanejo pusti in ne ponovljeni, je to slab vzgled.
Poleg tega utegne država prisiljena biti doplačati duhovniku tisti dohodek, ki je odpadel pri vinogradu vsled uničenja po trtni uši ter dopolniti primanjkljaj iz državne blagajne do zneska postavne kongrue.
Z ozirom na to predlagam resolucijo. SI. dež. zbor skleni:
Dež. odboru se naroča, da stopi v dogovor z visoko vlado v ta namen, kako in na kateri uačin bi se dajala brezobrestna posojila na cerkvene, župnijske in kapelanske po trtni uši uničene vinograde, ki so po svoji ugodni legi najbolj primerni za vinograd.
Konečno izražam željo, da bi se iz deželne trtnice trte dajale vinogradnikom po znižani ceni oziroma brezplačno, ker velika večina vinorejcev ža-ibog še toliko ne zmore, da si preskrbi najpotrebnejše stvari za vsakdanje življenje.
Ob enem priporočal bi dež. odboru, da ves svoj upliv porabi v to, da se rešijo prošnje za brezobrestna posojila kakor hitro mogoče ter posojila izplačajo takoj, ko je dotični prositelj zvršil potrebna dela, prekopavanje ozir. zasejanja.
Kakor znano, izplačajo se posojila v 2 obrokih: prvi po prekopavanju dotičnega sveta, drugi po za-sajenju trt — proti temu se sicer ne da ugovarjati — napačno pa je po mojem mnenju, da se ta dva obroka posebej intabolirata, kar se praktikuje pri glavarstvu v Črnomlju, kakor se mi je to pravilo na volilnih shodih v Beli Krajini.
Vsled tega napačnega postopanja napravijo se prvič ljudem nepotrebni stroški — če tudi bi ti stroški ne bili drugi, kakor da dotični dolžnik plača dvakrat uročnino.
Drugič pa lahko nastane nedostatek, da je en del enega in istega dolga uknjižen na I. mestu, drugi del — recimo na zadnji stopnji.
Očividno je toraj, da prvi na dobrem mestu uknjiženi obrok je popolnoma varen, drugi pozneje na slabšem mestu uknjiženi obrok vsjed zgoraj navedenega postopanja lahko v zgubo pride, namreč v tem slučaji, če se med I. in II. obrok urinejo drugi upniki, kar se prav lahko zgodi.
Ker polovico teh posojil daje naša uboga dežela, je dolžnost deželnega zastopa varovati deželo pred vsako izgubo, ki utegne nastati vsled navedenega postopanja.
S tem zvršim svoje današnje opazke ter izrekam v imenu vinogradnikov najtoplejšo zahvalo g. predgovorniku za njegovo krepko, uspešno posredovanje, po katerem dobe vinogradniki 10.000 gld. več posojila, kakor je bilo prvotno nasvetovano.
Poslanec Schweiger govori prilično tako : Z veseljem pozdravljam vse, kar se stori v pospeševanje naše vinoreje. Mnogo se je že storilo, a veliko nas še čaka. Ljudstvo je povse zavzeto za ob-novljenje opustošenih vinogradov. Le samemu sebi je ne smemo prepustiti, pomoči in sicer zdatne pomoči mu je treba. In kar ljudstvo spodbuja in vzdržuje v vstrajnosti, je to, ko vidi, da mu država in dežela tako radi pomagate. Pomaga se mu z brezplačno razdelitvijo trt in prosim v tem oziru za obilo število korenjakov. Pomaga se mu z brezobrestnim posojilom in s posebno radostjo pozdravljam predlog gosp. poslanca Povšeta, da se v ta namen naredi posojilo v znesku 10.000 gld. in g. Povše bodi uverjen, da smo mu in bomo dolenjski vinogradniki hvaležni.
Glede brezobrestnega posojila imam pa neko prošnjo do gospoda deželnega predsednika. Navadno se je prva polovica toga posojila izplačevala po do-
vrženem rigolanji. Rigolanje je najbolj težavno pa tudi najbolj drago delo. Treba je kupiti vsakovrstnega orodja, iu ker je redka parcela brez kamnja, tudi strelivnega orodja. Vse to pa stane denar. Kje ga hoče kmet vzeti ? Zatorej prosim gospoda deželnega predsednika, ki je dozdaj kazal toliko naklonjenost viuograduikom, da blagovoli posestniku, kateremu je zagotovljeno posojilo, na račun tega posojila dati nekoliko denarja naprej, da zamore pričeti z rigolanjem. To je nekaka fiaancijelna pomoč.
Je pa še druga potreba za umno vinorejo, in to je lahko umeven, poljuden pouk. Vrši se deloma z besedo, posebno s predavanji vinarskega potovalnega učitelja. Le to prosim, da se nam pravočasno naznanjata dan in ura pouka. Mi župniki bomo radi to ljudem oznanjali z leče in jih spodbujevali k obilni udeležitvi. Pouk se vrši tudi v poljudnih spisih po časnikih, zlasti v ta namen spisani knjižici. Imamo do zdaj dve taki knjižici: Dolenjčev „Navod" in Gombačev „Najceneja in najhitreja obnovitev opustošenih vinogradov". Prva je že zastarela, gremo lahko preko Dje na dnevni red. Izvrstna je knjižica gospoda Gombača; žal, da je že pošla. Povprašujejo po njej ne le domači vinogradniki, ampak tudi s Primorskega, Štajerskega in Dalmacije. Stavil bom resolucijo, da deželni odbor poskrbi drugo izdajo te knjižice.
Govornik našteva dalje, kako se naj knjižica prenaredi in spopolni. Gospod Gombač je v vinarstvu veščak. H koncu svojega govora stavi govornik nastopno resolucijo :
„Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, knjižico potovalnega učitelja g. Gombača „Najceneja in najhitreja obnovitev opustošenih vinogradov" natisniti v drugi izdaji vsaj v 2000 komadih in jo primerno prenarediti in spopolniti." Ta resolucija je bila vsprejeta. Poslanec Lavrenčič izraža zahvalo predgo-vornikom, ki so tako toplo zagovarjali potrebe ubo-žanih vinorejcev na Kranjskem.
Zbornica je brez ugovora vsprejela vse predloge in resolucije.
Prošnja posestnikov na Suhi za podporo k uravnavi Sore se je izročila deželnemu odboru v bržčasno odpomoč. (Por. dr. Papež.)
Prošnja kmetijske podružnice pri Sv. Križu nad Litijo za podporo k napravi trtnice in drevesnice se ni mogla meritorno rešiti, ker obseza premalo podatkov gledć troškov, zato se je izročila deželnemu odboru v ugodno rešitev. (Por. vitez Langer.) Prihodnja seja jutri.
O zavarovanju življenja
v svrho olajšanja gospodarske stiske v kmetskem stanu.
(Sestavil deželni odbornik vodja Povše.)
Visoki deželni zbor 1 V seji visokega deželnega zbora dne 8. februvarija 1896 predlagal je dež. poslanec dr. Schsffcr: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: „Deželnemu odboru se naroča, da vprašanje glede zavarovanja življenja v svrho odprave gospodarske stiske v kmetskem stanu, sosebno v kolikor ista izvira iz naraščanja hipotečuih dolgov vsled dru-žinsko-pravnih dolžnosti, Datančno pretresuje, v to svrho prične obširne poizvedbe ter o tem poroča deželnemu zboru ter eventuvalno stavi nasvete."
Razven hude zadolžitve naših kmetskih posestev je tudi deležno razmerje užitkarjev prav pogosto jako težeče breme, katero mladega prevzemnika kmetije mnogokrat v velike stiske spravi. Na tem mestu naj se ne jemljo v misel pogostokrat se javljajoči hudi nasledki deležnega razmerja užitkarjev v nravnem in družbenem oziru, čeravno bi bilo tudi iz teh etičnih vzrokov jako želeti zbol|šanja. Deželni odbor pretresoval je to vprašanje na pod-stavi poročil, ki so mu došla od c. kr. okrajnih sodišč. Ta poročila so opisana v nastopni razpravi in predočujejo sosebno v naši kronovini se nahajajoča dotična deležna razmerja užitkarjev.
Iz poročil c. kr. okrajnih sodišč je razvidno, da je užitkarina v posameznih okrajih naše dežele bistveno različna ter da se ravno tako tudi razlikuje število tožb v posameznih okrajih zaradi izterjevanja teh pravic.
V okrajih Litija, Senožeče, Kamnik in Lož so užitkarine porazmerno najnižje, znašajo le po 15 do 120 gld. na leto; višji so že v okrajih Ilirska Bistrica, Poetojina, Kočevje in Vipava, kjer znaša užitkarina celo do 600 gld. V idrijskem okraju bilo
je v desetih letih izročenih posestev v vrednosti 310 392 gld. ter so bile pri tem užitkarske pravice cenjene na 47.112 gld, kar je približno sedmi del vrednosti posestev.
V	isti desetletni ddbi prodaja so se dražbenim potom štiri posestva v cenilni vrednosti 7532 gld. ter se je za-nje izkupilo 7981 gld. Pri razdelitvi izkupila izračunila se je pokritna glavnica za užitkarine s 5051 gld. Zadolžitev znaša torej več kot polovico vrednosti teh posestev.
V	Brdskem okraju izmerila se je visokost užitkarine v štirih slučajih. Pri jednem posestvu, ki se je prodalo za izkupilo 1655 gld., izračunila se je glavnična vrednost užitkarine na 860 gld., pri drugem, za 2389 gld. prodanem posestvu na 821 gld., pri tretjem, za 2425 gld. prodanem posestvu na 2200 gld., pri četrtem, za 1773 gld. prodanem posestvu na 1924 gld., to so dovolj jasne številke.
Posebnega uvaževanja vredna pa je izjava c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani, po katerej se more resnost užitkarskega bremena prav očividno presoditi. V seji dne 11. julija t. 1., katere se je pod predsedstvom predsednika deželnega sodišča udeležilo sedem svetovalcev, sklenjen je bil jednoglasno sledeči sklep, ki se od besede do besede glasi tako:
„V obče pa se mora na podlagi skušenj opomniti, da so užitkarine, katere si zemljiški posestniki pri izročitvi svojih posestev izgoverć za-se in za svoje žene, tako velikanske, da morejo prevzemniki izhajati le toliko časa, dokler z izročevalci, ki imajo pravico do užitkarine, živć v skupnem domačem gospodarstvu in od istih kako pomoč pri kmetijskem delu dobivajo, — čeravno ta pomoč gledć na navadno že visoko starost izročevalcev ni velika.
Ce pa odpadejo ti pogoji, s katerimi posestvo prevzemajoči gospodar vedno računi, in če se vrhu tega še pripeti, da preužitkar namesto zastale užitkarine s tožbo iztirja vrednost v denarjih, potem se kmetija bliža gotovemu propadu.
Tukaj naj bodo omenjeni le še slučaji, v katerih so se pravice užitkarjev s tožbo izterjevale, kar je posneti iz poročil c. kr. okr. sodišč.
Zaradi zaostalega izplačila nžitkarin vložilo se je v 10 letih pri okr. sodiščih, in sicer: v Črnomlju 118, v Ložu 152, v Postojini 20, v Kranjski Gori 28, v Tržiču 35, na Vrhniki 17, v okolici ljubljanski 25, v Radovljici 37, v Vipavi 40, v Senožečah 12, v Kamniku 19, na Brdu 92, v Kranju 19 in v Škofji Loki 13 tožb. Tudi te številke dovolj dokazujejo, da je tudi iz etičnih ozirov želeti, da se v tej zadevi razmere zboljšajo.
Čeravno se iz teh izkazov razvidi le začasna, vender pa ne majhna obremenitev zemljiškega posestva, je ta obremenitev, ki večkrat po 15 in še več let traja, pogostokrat vzrok, da si posestnik kmetije ne more pomagati, in še celo njegov kredit pri tem škodo trpi, kajti zaradi zemljiško-knjižno zavarovanega užitkarskega deleža je težko dobiti posojilo.
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. februvarija.
Škofovska posvetovanja se vrše, kakor se poroča, v prvi polovici meseca marca v knezoško-iijski palači na Dunaju. Ta posvetovanja niso izvan-redna, ker se vrše posvetovanja vsako leto v tem času.
Hrvatski kompromis za bodoče volitve v Dalmaciji, posebno za razna mesta, v katerih ste obe stranki jednako močni, je dogotovljen. Sporazumeli so se Mladohrvatje in Srbi in bodo oddali svoje glasove starohrvatskim kandidatom. Borba je v raznih krajih zelo huda, posebno ker Italijani sami skušajo razdvajati hrvatske in srbske volilce.
Zaseda pokrajine ob reki Limu v Sand-žaku Novi pazar po avstrijskih četah se pripravlja, kakor poroča „Budap. Hirlap". Avstrija sme glasom čl. 25. berolinske pogodbe z dne 13. julija 1878 zasesti in upravljati Bosno in Hercegovino. Sandžak Novipazar sicer ostane po tej pogodbi še v turški oblasti, vendar sme imeti Avstrija svoje posadke po vsem Sandžaku, kjer to je potrebno v korist pokrajine. Dosedaj imajo le v treh mestih posadke in sicer: Plevlje, Priboj in Boljanič. Vsled nemirov na Kreti in v Macedoniji pa bode treba tudi Avstriji skrbeti, da se ne zanese vstaja v to pokrajino in zato mora posadke naprej potisniti prav doli do Metro-viča. V ta namen bode treba mobilizovati par vojnih korov in vzeti kredita kakih 100 milijonov.
Nemški državni zbor ee peča v kratkem z dvema važnima predlogoma, katera sta prišla sicer že pogostokrat na dnevni red, a so ju nasprotniki vselej odklonili. Gre se namreč v prvi vrsti za predlog katoliškega centruma, naj se odpravi zloglasni zakon proti jezuvitom, drugega so pa stavili liberalci in meri na to, da se uvedo dijete za člane državnega zbora. Oba predloga bi letos ravno tako pobila vlada, ko bi je ne žnlil čevelj nekje drugje. Ona namreč dobro ve, da mora pridobiti zase vse večje stranke, ako hoče srečno prodreti s svojim predlogom glede večjih zahtev za pomorstvo. Niti centrum, niti liberalci pa ne bodo odzvali se vladinemu vabilu, ako jim ne ugodi in ne izpolni njih zahtev. Največ upanja imajo imajo seveda liberalci, ker utemeljujejo svoj predlog tudi s tem, da se bode z dovolitvijo dijet doseglo tudi redneje poslovanje državnega zbora, katerega sej se sedaj njegovi člani res prav slabo udeležujejo. Razprava o teh predlogih bo gotovo precej zanimiva, ker bodo proti zahtevam za pomorstvo tudi soc. demokratje.
Krečansko vprašanje je stopilo z včerajšnjim dnem v ugodneji štadij. Dunajski včerajšni večerni listi objavljajo nastopno poročilo o konečnem vepehu pogajanja mej velevlastmi. Posrečilo se je, glasi se tu, na podlagi najnovejših idej doseči spo-razumljenje velevlastij na celi črti. Anglija si je osvojila ideje, ki so se rodile na Dunaju in v Petro-gradu, tako da je sporazumljenje Nemčije, Rusije, Avetro-Ogerske in Anglije doseženo in zagotovljeno, izjave Italije in Francije je pa, ako že ni došla, pričakovati v najkrajšem času. Kot prvo izjavo tega sporazumljenja je pričakovati, kakor javljajo diplo-matična glasila, koraka poslanikov v Carjemgradu, ki bodo naznanili turški vladi, da prevzamejo velevlasti v sultanovem imenu v roke pacliikacijo Krete. Sultanu se seveda še nadalje zagotovi pokroviteljstvo, otoku Kreti pa dovoli kar najširša avtonomija. S tem nameravajo velevlasti ustaviti tudi mobilizovanje turških vojakov, ki je sedaj že v polnem tiru. Grkom se bode pa zabičalo, da morajo ostaviti Kreto in odpluti z ladijami v lastna pristanišča. Vse to se namerava izvršiti v malo dneh, ovirala bode to akcije le grška vlada, ki seveda že radi prebivalstva samega ne sme takoj ukloniti se sklepu velevlastij. Grški narod ne bode rad odstopil od svojih sicer pravičnih, a sedaj ne lahko izpeljivih zahtev in se bo morda, kakor se nam je včeraj brzojavilo, maščeval nad svojim kraljem s tem, da ga odslovi. Gotovosti sicer še ni nikake v tem oziru, a popolno nemogoče pa to tudi ni.
Dogodki na Kreti. Mesto Kaneja je po poročilih raznih listov v ognju. Goreti je začelo 24. t. m. zjutraj. Zažgali so Turki in sicer krščanska bivališča in javna poslopja. Popolno je vničena lesena baraka ondotnega governerja. Železno blagajno, ki je bila shranjena v tej baraki in v kateri je bilo shranjenih 700 funtov, so hoteli ukrasti turški lopovi, a rešili so jo po vročem boju evropski častniki. — Kraljica Olga je odložila dostojanstvo častnega admirala ruskega brodovja, Češ da se to nikakor ne spodobi, ker so ruski topovi namerjeni proti grškim podložnikom in pravovernim kristijanom. — V zadnjih bojih in praskah se pogreša po uradnih izkazih 500 Turkov, 104 so pa vjeti. Boji mej Turki in vstaši se še vedno ponavljajo, vendar si turčini veliko ne upajo, ker so obkoljeni skoro od vseh stranij. Kar izvrše, zgodi se le skrivoma in zavratno. Kristijani dobivajo vedno več poguma. Nikakor jim ni po godu, da bi se jih skušalo pomiriti samo z dovolitvijo popolne avtonomije, marveč izjavljajo naravnost, da ne odjenjajo poprej, dokler se Kreta ne zjedini z materno grško deželo in se oni popolno ne oslobode turškega jarma. V tej svoji odločnosti hočejo vstrajati, tudi ako se obrnejo proti njim topovi vseh vojnih ladij. Ko bi bili jednakih mislij vsi zastopniki krščanskih držav, kedaj bi že prosto dihali zatirani kristijani na Kreti.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. februvarija. Volitve volilnih mož.
Na Ježici je bilo izvoljenih sedem mož ka* toliško-narodne stranke; štirje za dr. Susteršiča in trije za dr. Kreka. Udeležba je bila nenavadno velika. — V sredo zvečer je gospod Gostinčar pri Ferjančku govoril; zbrani možje so ga pazljivo poslušali in prav zadovoljni se razšli.
I z A d 1 e š i č , 23. februvarija. Pri današnji volitvi za državni zbor bilo je izvoljenih pri nas pet
mož, trije za kmetske občine in dva za peto sku-pino, vsi katoliško-narodne stranke.
Iz Radovljice, 25. febr.: LancovSka občina je volila može katoliško-narodne stranke, dva za g. Pogačnika, jednega za g. dr. Kreka.
V Lescah je zmagala liberalna stranka.
Iz Mavčič: V soboto je bilo voljenih troje mož za 5. in 4. kurijo, ki bodo volili g. Zupana ing. dr. Kreka.
Iz Vodic, 25. februv.: V Vodicah so bili izvoljeni včeraj vsi zanesl|ivi možje katol.-narodne stranke, ki bodo oddali svoje glasove gosp. Josipu Pogačniku in dr. Kreku. — Pet jih je za kmetske občine, štirje za peto kurijo. Udeležilo ee je splošnih volitev 151 volilcev; volitve v kmetskih občinah pa 67 volilcev, kar smemo imenovati za našo občino velikansko udeležbo. Naj pa še kdo reče. da ljudstvo ni še dovolj izobraženo za splošne volitve.
Na Trebelnem zmagala je katol.-narodna stranka. Izvoljenih je v kmetski skupini 5, v peti skupini štirje volilni možje katoliško - narodne stranke.
Iz Doba. Pri nas je izvoljenih dvanajst volilnih mož, vsi katoliškega prepričanja. — V četrto skupino za kmečke občine so bili izvoljeni.skoro soglasno ; bolj trda je šla za peto splošno kurijo. Na Krtini se je malo plelo in mešalo in tudi na Področju, pa odločni možje so vse poravnali ; najbolj nevaren je bil pa Dob, kjer so socijalisti vse žile napeli, da bi prodrli s svojim kandidatom Zelezui-karjem; kakor jedna glava bili so vsi za istega do ločenega moža Luuardija iz domače fare. Pa spodletelo jim je! Vsa čast zavednim Djbljanom ! Pri zadnji volitvi so dejanski pokazali, da jim je na dobri katoliški stvari veliko, kakor vsem drugim bo-riteljem svojih pravic. Tudi pri nas. ko smo blizu Ljubljane in na glavni progi Trst-Dunaj, tudi pri nas, pravim, so se mnogim srca vnela za svojega tako „dobrodejno delujočega" Železnikarja; obetali so volilcem, če precej ne, pa Čez dve leti, vsakemu po devetsto gld.; jezili so se nad vero, češ „ta mene ne redi, od vere nimam ni kruha, ne groša" celo taki, ki v resnici ravno pri cerkvi zaslužek dobijo. — Ce jih vera ne redi, morebiti jih bodo pa nauki Zeleznikarjevi, nauki onega vulgo „gospoda", ki je neki zelo skušen in učen; proti njemu je domač kaplan šestnajst let po šolah le zastonj hlače trgal in ničesar se naučil, kakor je vpil pred županovo hišo; kaj hočemo, učiti se moramo veino, vender bi se pa prej dvakrat za glavo prijel, predno si bi takega učitelja in vodnika izvolil. Za trezen razgovor kolovodje niso bili; vpili so nad človekom ali pa tudi kak debel kletvinski pečat pritisnili; z zasramovanjem in zasmehom so hoteli osoliti svoje postopanje in dajati pogura svojim privržencem. — Pravica bo zmagala, bilo jim je geslo, samo ne vem, ako besedo „pravica" tako umevajo, kakor mi; razdelitev vsakega premoženja, jednakopravnost in povsod in vedno brez Boga, katerega ne rabijo za svoj vsakdajni kruh in ne za svoj stan, vse to jim menda ne bi dalo znaka pravičnih poštenjakovičev. Jedne strast, druge nevednost, bojazen , novotarija največ pa lahkomišljenost in možata zavednost svoje volilne pravice, vse to jih je spravilo precejšnje število skupaj, da si izbero volilnega moža po svojem srcu in prepričanju in da ne bi bilo več treba poslušati glasu duhovnov. Pa zavedni Dobljani so jim stopili na prste ; udeležili so se v precej obilnem številu in kakor jeden mož vsi dali glasove za domačega kaplana dr. Korena. Niti jtden ni cepil glasov I Kaj stori sloga ? I Socijalisti so bili popolnoma svesti si zmege; pripravljali so se pa tudi dolgo na to, napravljali shode, podučevali, kazali in mazali ; tudi oni, kakor jeden mož so šli v boj s ponosno glavo. Domači župljani pa brez pripravljanja, brez shodov, brez besedovanj, zadnji trenutek sklenejo samo jedno : ne izostati doma, le prišli so — in zmagali sijajno. Bodi jim čast in ponos, vsem pa toli potrebno prepričanje, da pri volitvah nismo brez potrebe; nikar ne ostajajmo doma I
(Dnevni red) XII. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 27. februvarija 1897. leta ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika XI. deželno-zborske seje dne 25. februvarija 1897. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3. Priloga 56. Poročilo deželnega odbora o uravnavi in popravi med okrajne ceste uvrščene občinske poti Kostanjevica Malence-Zameško. 4. Priloga 55. Poročilo deželnega odbora o zgradbi deželnega dvorca. 5. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstev Ze-
limlje, Studenec, Iškaloka, Iškavas in Turjak za uvrstitev občinske ceste Studenec-Goln med okrajne ceste. 7. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Trebnjem za uvrstitev občinskih cest, in sicer od državne ceste v Trebujem do deželne ceste na Račjem Selu in od Dolenie Nemškevasi proti Trebelnu med okrajne ceste. 8. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Hrenovkah za uvrstitev občinske ceste iz Gorenj v Bukovje med okrajne ceste. 9. Ustno poročilo upravnega odseka o samostaluem predlogu gospoda poslanca Lenkha glede načrta zakona o zlaganji zemljišč (k prilogi 27.) 10. Ustno poročilo upravuega odseka gledć somostalnega predloga gospoda poslanca dr. Majarona o ustanovitvi občinskih posredovalnih uradov (mirovnih sodišč) (k prilogi 28.).
11.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji prebivalcev vasi Hauptmanca na l)ubljanskem barji za uravnavo struge lice in za pričetek osuševanja barja.
12.	Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o: § 3., B: Agrarne razmere; §5.: Občinske reči (razven marg. št. 7). 13. Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah za dovolitev denarnih podpor, in sicer o prošnji: a) dijaškega podpornega društva na c. kr. višji kme-tiški šoli na Dunaju; b) društva za deška ročna dela na Dunaju; c) društva gospej krščanske ljubezni v Ljubljani; d) Andreja Kotnika, posestnika v Lazah pri Starem Trgu, ker mu je poginila živina; e) Ivana Skrjanca v Ljubljani za rejenko Marijo Stalcer; f) društva za varstvo avstrijske vinoreje; g) kluba slovenskih tehnikov na Dunaju za izdajo tehniške terminologije ; h) Alojzija Domicelja, učenca na c. kr. vinorejski in sadjarski šoli v Klosterneu-burgu ; i) Hugona Hinterlechnerja, učenca na c. in kr. živinozdravnišnici na Dunaju;.j) Frančiške Use-nik in Janeza Jamnik v Rožnempahu vsled prašičje kuge; k) občine Sv. Gregor vsled škode po toči in povodnjih. 14. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva v Mozelju za dovolitev 30odstot-nega deželnega prispevka za zgradbo vodovoda. 15. Ustno poročilo upravnega odseka gledd projekta o gradnji nove okrajne ceste od Smuke do Hinj, oziroma do Lazine z dotičnim načrtom zakona (k prilogi 50.). 16. Ustno poročilo upravnega odseka gledć uvrstitve v vrhniškem cestnem okraju se na-hajoče občinske ceste, ki ee od okrajne ceste Vrh-nika-Podlipa-Podčelom blizu Rodetove hiše odcepi in drži čez Veliko Ligojino in Malo Ligojino do za* selja Na Fertici, kjer se stika s Tržaško drž. cesto med km. 16. in 17. med okrajne ceste (k pr. 51.). 17. Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o § 3., A: Deželna kultura.
(Iz Radeč,) 25. februvarija. Malokdaj se tu v našem trgu zgodi kaj nenavadnega, kaj posebnega, da bi bilo vredno objavljati. Ali zadnji čas je bilo pri nas toliko živahnega gibanja, toliko govorjenja in vrvenja, da ne kaže molčati. Vsem bralcem je še v spominu, kako je naš ljubeznjivi nemčurski župan Juvančič delal za Višnikarja. Razpošiljal je na županstva oklice, v katerih se pod neumno pretvezo deželnega odbora nujno priporoča liberalni kandidat. Za Radeče same se še zmenil ni. Niti v sanjah mu ni prišlo v glavo, da bi se mu utegnilo drugače primeriti, kakor je pričakoval. Tu v naši občini se ni treba nič bati, tu bo vse gladko šlo, kakor bom jaz hotel, tako si je mislil ta mož, in v tem smislu tudi potolažil ia umiril Višnikarja. Seveda je pri tem pozabil oni stari pregovor, ki pravi, da se na medvedovo kožo ue sme piti. Zanašal se je na nerazsodnost in nevednost kmetov okoličanov in pa na nemškutarski liberalizem tržanov. Pa kaj se hoče, to je bil pač samo njegov načrt. Naša katoliško-na-rodna stranka se je odločno ustavila kandidaturi Višnikarjevi in pričela živahno agitacijo za gospoda Povšeta. Naši možje so hodili okrog kmetov, pa jim dopovedovali, za kaj se gre, očitali jim grdo nehva-ležnost, ki bi jo zakrivili, če bi gospoda Povšeta pustili, pojasnovali namen županov in njegove stranke, Kmetje so začeli spregledavati in s prav malo izjemami so bili vsi odločno za našo stranko in naše volilne može. Zupan, uvidevši, da se mu račun vendar le utegne zmešati, tudi ni hotel rok križem držati. Najetih je bilo več kričačev, ki so imeli nalogo, z vpitjem, zabavljanjem, zaničevanjem, psovanjem, in če bi le še ne šlo, celo z iuganjem, s pestmi in kolci obdelavati kmete iu jih za-se pridobivati. Gelo občinskemu tajniku mogočni gospod župan ai prizanesel. Da bi ga ti videl, kako je moral ta revež, kot zvest sluga svojega gospoda, na-
mesto da bi mimo doma v pisarni opravljal svojo službo, pa po hribih v potu svojega obraza agiti-rati in podplate trgati, gotovo bi se ti v dno srca smilil! Se večje sočutje bi seveda občutil, če bi pomislil, da bo ves trud zastonj! Zavedni kmetje so se norčevali in si mislili svojo. Nič ni pomagalo letanje po hribih, prigovarjanje, žuganje nasprotnikov, ki so zlasti v nedeljo še jedenkrat napeli vse sile. S svojo surovostjo se je posebno odlikoval krčmar Otavnik, ki je po duhovnem opravilu pred cerkvijo kričal in zabavljal, da so se ga ljudje kar sramovali. Ljudje, že poprej naudušeni za našo stranko, so postali še bolj, ko so v nedeljo popoludne na volilnem shodu pri gospodu Fr. Petriču iz ust vrlega gospoda dr. Susteršiča izvedeli še bolj natanko, za kaj se gre, ko so iz neovrgljivih dejstev dobro spoznali svoje navidezne prijatelje liberalce. Nad 200 samih vrlih mož se je zavezalo, da hočejo stati ob volitvah kakor skala in se nikakor ne podati nasprotnikom. Kakor rečeno, tako storjeno. Možje so držali besedo, pa ob dnevu volitve odločno pokazali, da se ne dajo štrahovati liberalcem. L'beralne grožnje in pesti so dosegle ravno nasproten učinek, kakor so možici pričakovali. Tako so pa zagnali naši možje nemčurski liberalizem ob tla, da se ne bo z lepa mogel pobrati. Skoraj dvakrat toliko glasov so dobili naši možje, nemškutar Juvančič sam in njegovi so pa sramotno propadli. Lahko si mislimo jezo in ogorčenost županovo, lahko si mislimo, kako ga mora biti sram, ker je propadel, on, ki je obetal Višnikarju zmago, on, ki je sam bil volilni mož, on, ki je celo za druge župane tako vestno skrbel. Pa še vse večji skrb, jezo in žalost mu na-pravlja grozna misel, kaj bo z njegovo župansko častjo. Županski stolec se mu namreč zelo maju in s strahom pričakuje, da se mu preobrne in ga po zobeh česne. Seveda je to hudo, pa dobro je vendar le, da človek včasih malo premišljuje minljivost posvetne časti. — Liberalni nemškutarski župan ra-deški in njegova stranka je torej sramotno pogorela, sijajno pa je zmagala katoliška in narodna zavest naših vrlih neustrašenih mož. Slava jim !
(Umrl) je 23. t. m. v Postojni po kratki bolezni koncipijent g. Stare. 7. t. m. se je še vde-ležil kot zastopnik liberalcev volilnega shoda na Uncu in pobijal program kat. nar. stranke, najbrže vsled povabila g. Petra. Dan poprej je bil v Planini, prišel je poizvedovat, kako stvari stojć. Akoravno je moral slišati, da ni mrvice upanja na zmago za liberalce, je vendar prišel k vol. shodu. Reči se mora, da se verske točke ni dotaknil z nobeno žaljivo besedo in da je govoril le o gospodarskih rečeh, kaj naša stranka ni dosegla in kaj bode vse storilo novo gospodarsko društvo v Postojini. Še tisto noč je baje zbolel in za 14 dnij umrl v najlepši dobi, mladenič čvrst in krepak. — Ga li nimajo nekoliko na vesti tisti, ki so ga na vse kraje gonili v agitacijo, sami pa za pečjo sedeli? Rajni je prejel sv. zakramente iu umrl z Bogom spravljen. Naj v miru počiva!
(Potresi na Kranjskem dne 20. in 21. februvarija t. 1.) Dne 20. in 21. t. m. so se pojavili na Kranjskem potresi, o katerih je priobčil „Slovenec" poročili izVišnjegoreiuizLipoglava. Podpisani poverjenik potresnega odbora ces. akademije znanostij na Dunaju in muzejskega društva v Ljubljani je prejel poročila iz Krope, Ljubljane, Vrhnike, Ihana, Litije in Ho ti č a. Razvidno je torej, da so se podzemeljski sunki pojavili na precejšnjem delu Kranjske, kajti le daljava od Krepe do Višnje gore meri 60 kilometrov. Pičlo število poročil pa ne zadostuje za natančnejo znanstveno preiskavo teh pojavov. Prosim toraj naj-uljudnejše, naj mi blagovolijo gg. razumniki, podpirajo znanstveno preiskavo potresov, zasnovano od akademije znanostij in muzejskega društva, poslati poročila iz potresenih krajev. Poročilo odgovarjaj na ta le vprašanja: Kateri dan, ob kateri uri in minuti se je začutil potres ? Ali so ga začutili v bivališču poročevalca in okolici ljudje sploh ali le nekateri ? Koliko sunkov ee je pojavilo in kdaj vsaki ? Kakovo je bilo gibanje? (Ali je bil udarec od spodaj ali od strani, trepetanje itd. ?) Od katere strani je prišel sunek ? Kako dolgo so trajali stresljaji ? Ali je gibanje spremljalo podzemeljsko bobnenje ? Ali mu je sledilo, ali prihajalo pred njim ? Ali so se zatresle zidane stavbe in pohišje ? Ali so se pojavili poprej ali kasneje slabejši sunki ? — Dobro došlo mi je tudi prav kratko, nepopolno poročilo, kakor tudi poročilo, da se potres ni pojavil, iz krajev, ki leže v bližnji ali daljni soseščini zgoraj imenovanih krajev, iz katerih so poročila že došla. Poročilo
вргејшеш, če tudi je nefrankovano. Poročila rado-voljno sprejema tudi uredništvo „Slovenca". Ferd. Seidl, c. kr. profesor v Gorici.
(Javna licitacija.) Due 15. marca t. I. ob 2. uri popoludne se vrši v prostorih glavnega ravnateljstva .Monitor oficial-a in državne tiskarne" v Bukareštu radi dobave potrebščin državne tiskarne, papirja, klejnega papirja in pisemskih zavitkov, javna licitacija. Podrobnosti se lahko poizvedo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Društva.
(Vabilo) na pustno veselico, katero priredi katol. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani v svojem domu, Komenskega {Poljske) ulice št. 10 na pustno nedeljo, dne 28. febr. t. 1. ob 6. uri zvečer. Vspored: 1. Putnica Kola (zbor), zložil Iv. pl. Zaje. 2. Živa bresa, ali debeli četrtek, šaljivi zbor s tenor- in bariton-solo, zložil Al. Sachs. 3. Venček narodnih pesem, zbor 4. Ciganska kantata, šaljivi čveterospev Al. Sachs. 5. Cigan čarovnik. Burka s petjem v dveh dejanjih. Spisal č. g. dr. Iv. Ev. Krek. 6. Prosta zabava. Vstop brez vabila ni dovoljen.
(I. splošno ljubljansko kolesarsko društvo) ima v nedeljo 28. t. m. popoludne ob 2. uri izvanredni občni zbor pri „Zlati ribi" v Ljubljani.
Telegrami.
Gorje, 26. februvarija. V kmetski skupini izvoljeni volilni možje bodo glasovali za g. Pogačnika.
Krško, 26. februvarija. Za g. Pfeiferja je izvoljenih 10 volilnih mož.
Domžale, 26. februvarija. Po viharni volitvi oziroma ožji volitvi v peti kuriji zmagali so vsi trije naši, v kmetskih občinah pa trije naši in jeden negotov.
Jablanioa pri II. Bistrici, 26. febr. Kat.-narodna stranka zmagala je s 113 glasovi proti 14 v 5. kuriji in s 60 glasovi proti 9 v kmetski skupini. Izvoljeni so po 4 volilni možje.
Osil&ioa, 26. februvarija. Tukaj je bilo izvoljenih 5 volilnih mož, 2 za dr. Kreka in 3 za vodjo Povšeta.
Vinioa, 25. febr. Pri nas je bilo danes izvoljenih za peto kurijo sedem, za selske občine osem volilnih mož za dr. Kreka in posl. Pfeiferja.
Dunaj, 26. febr. Presvetli cesar je pismeno izrazil sožalje grofu Badeniju povodom smrti njegove matere.
Trst, 26. febr. Pri volitvi v prvem razredu je bilo izvoljenih vseh dvanajst italijanskih naprednjakov. Konservativna stranka se je volitve zdržala.
Geloveo, 26. februvarija. V deželnem zboru je bila danes obširna šolska debata. Slovenski poslanci so se vneto potegovali za slovensko versko šestletno šolo, nasprotovali so pa strastno nacijonalci. Govorila sta tudi mil. škof in dež. predsednik.
Pariz, 26. februvarija. Zbornica je odobrila budgetni provizorij za mesec marcij.
I>ogotllii na ISTreti.
Rim, 26. februvarija. Uradno se potrjuje, da so velevlasti sprejele predlog Anglije in Italije glede na avtonomijo Krete.
Velevlasti bodo razglasile popolno avtonomijo Krete ter jo naznanile Grški, Turčiji in Kre-čanom. Ce se Grki ne umaknejo z otoka, jih bodo velevlasti prisilile.
Rim, 26. febr. „Agencia Štefani" poroča iz Palerma: Velika množica se je podala z godbo in zastavo pred grški konzulat, kjer je kazala veliko navdušenje za Kreto in Grško. Konzul se je zahvalil. Pod predsedstvom senatorja Benso se je vršil na to shod, ki je vsprejel izjavo za Kreto.
Pariz, 25. febr. Vlade so baje sklenile prepustiti filelenski Italiji upravo Krete, dokler se ne ustanovi avtonomija.
Pariz, 26. februvarija. „Agence Havas" poroča iz Aten: Zunanji poslaniki so prejeli včeraj daljše šifrirano brzojavke. Zatrjuje se, da se jim naroča od vlad, naj izroče grški vladi skupno noto.
Carigrad, 26. febr. Vojno ministerstvo je sporočilo vodstvu železnice Dedeagh-So-lun, da bo prepeljalo kar najpreje 64 bataljonov iz male Azije. — Grki in Turki so se spoprijeli v Tesaliji.
Fetrograd, 26. febr. Euska vlada je pozvala Grško, naj v teku treh dnij odvede svojo vojno moč s Krete, sicer bode Rusija, ne da bi čakala popolnega sporazumljenja velevlastij, s pomočjo Francije, Nemčije in Avstro-Ogerske vporabila strožja sredstva, mej temi v prvi vrsti blokado grških čet.
London, 26. februvarija. „Standard" poroča iz Carigrada, da je sklenil ministerski svet v včerajšnji seji, storiti potrebne korake za eventuvalno prodiranje čet proti Atenam.
London, 26. febr. Listi so pisali, da so dale velesile Grški ultimatum, a to se sedaj preklicuje.
Umrli so:
23. februvarija. Marija Reichman, kramarica, 60 let, Mestni trg 10, vnetje možgan. — Ana Vončina, paznika hči, l'/t leta, Kožne ulice 29, bronehitis. — Katarina Klovar, delavca vdova, 65 let, Trnovski pristan 15, plučnica.
MeteorologlSno porodilo.
SE3T* V najem se da, oziroma prodi»
hiša štev. 153
z dvoriščem in vrtom
v Tržiču na Gorenjskem.
Več se zve pri hišni posestnici Jožefini Zeme št. 109 v Tržiču.	133 3-3
V	50 6-5
Živinsko sol
(državna cena 5 gld. za 100 klg. v c. kr. solnici)
preskrbuje proti zmerni odškodnini za sode, vreče in pošiljanje tvrdka
Andrej Jud,
komisij onska trgovina za sol v Ebensee, Gor. Avstrijsko.
Pošilja se na katerokoli postajo v večjih ali manjših množinah po določenih cenah franko. Imenik (register) prodajalcev preskrbimo vezan za 50 kr.
Št. 4904.
116 3—3
Ustanova za uboge.
Pri podpisanem magistratu razdeliti je za tekoče leto obresti
Josip Mayerhoidove ustanove
v znesku 20 gld. med pet ubogih meičanov šentjakobske fare v Ljubljani, ki zaradi bolezni ležijo.
Prošnje za obdaritev iz te ustanove vložiti j» tukaj do 6. marca letos.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane,
dn<5 8. februvarija 1897.
a rt	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
25	9. zvečer	747"]	4 -i	si. jzah.	jasno	
26	7. zjutraj 2. popol.	745 3 743 9	—14 5-4	sr. jug si. esvzh.	megla oblačno	0-0
malom.
Srednja včerajšnja temperatura 4 3°, za 3-&° nad nor.
Wi«lro
Liniment. Capsici compos.
144 2 lz lekarne Rlohter-Jeve v Pragi
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo ie dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 46 25-8
Richter-jev liniment s,sidrom'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno.
Richter-jeva lekarna
*prl zlatem levu v Pragi.
Stanarinske knjižice
za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobć se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. TIskarni v Ljubljani.
. I, Steinga;
mmJ©f
Miltenberg a. Itlain, Bavarsko.
Ustanovljeno 1817.	Ustanovljeno 1817.
Izvoz.	Uvoz.
Trgovina s semeni.
Gozdna semena. Travniška semena.
t
Poljska semena. 105 з-s №
Prireditev smrekovega in borovega semena s parno močjo. M
H> u n a j 8 k a borza.
Dni 26. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....
Bkupni državni dolg v srebru . . .
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
101 gld. - ki.
tO mark......
SO frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . O. kr. cekini.....
	101		•
	122		75 .
%	100		50 „
	121		85 .
	99		10 .
	950		•
	361		75 .
	119		95 .
	58		70 .
	11		73 .
	9		53'/,.
	45		10 .
	6	II	68 .
Dn6 25. februvarija.
4% driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	150 gld.	—	kr.
b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	154	.	—	.
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....188	.	—	.
4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron	98	.	90	„
Tišine srečke 4%, 100 gld..............139	.	50	.
Dunavske vravnavne srečke b% ... .	127	.	—	,
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	.	50	,
Posojilo goriškega mesta.......112	.	50	.
kranjsko detelno posojilo..........99	.	25	,
Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke41	99	„	80	.
Prijoritetne obveznice driavne železnice . .	226	.	—	.
. „ julne Ielezniee 3* .	174	„	—	.
, . južne železnice b% .	128	,	—	.
dolenjskih Ieleznic 4 *	99	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld.
197 gld. 146 .
kr
Rudolfove srečke, 10 gld.....
Salmove srečke, 40 gld......
St. Genćis srečke, 40 gld.....
Waldsteinove srečke, 20 gld. . . .
Ljubljanske srečke.......
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v, 3400 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne Železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rabljev 100........127
1. 19		25
. 2b		50
		—
		50
		—
. 22		—
. 152		75
r. 3400		—■
. 404		—
. 86		90
. 160		—
. 82		65
. 155		
	*	—
ЖГ Nakup ln prodaja vsakovrstnih drftavnlh papirjev, sre4k, denarjev itd.
K» v ar o vanjo za zgube pri irebaojlh, pri izirebanja najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev narodll na boni.
Menjarnlčna delniška družba
„MEBCV B«
«ollziili it. 10 Dunaj, Ririihilfirstrassi 74 B.
Pojasnila *£B v vseh gospodarskih in «лакбнЊ stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipokulaoi|sklh vrodnostalk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti BV naloženih glavnic, "9Ш