LITIJA ★ 24. .12. 1941 Občinski odbor ZZB NOV LITIJA KS IN D PO VAČE' vabijo ob dnevu borcev, 40-letnici kamniško-zasav-skega odreda in krajevnem prazniku Vač na osrednjo proslavo, združeno z odkritjem spominske plošče VOS rev irsko—litijskega okrožja, ki bo v nedeljo, 8. julija, ob 11. uri v vasi Podbukovje. Vabljeni! C MESECU MLADOSTI OB ROB ) MLADINSKA ORGANIZACIJA — ZA KOGA? Ob dnevu mladosti mladi ocenimo svoje delo in na osrednji prireditvi podelimo priznanja tistim organizacijam in posameznikom, za katere menimo, da so v zadnjem letu največ doprinesli k uspehom mladinske organizacije. Mučimo se in vlagamo svoj trud, da bi rešili svoje probleme, pri tem pa smo premalo odločni, premalo podkovani pri zagovarjanju svojih odločitev, saj nas že vsak manjši uspeh uspava, prepogosto prihajamo v navzkrižje s starejšo generacijo, ker noče upoštevati naših predlogov sprememb v organizaciji proizvodnje, reformi šolskega sistema, v zaposlovanju mladih, pri spreminjanju pravilnikov o nagrajevanju po delu in sistematizaciji delovnih mest. Odkrito se vprašajmo: kaj smo mladi pri tem naredili tudi v Litiji? Mladi vse prepogosto rešujemo probleme, ki nam jih" v razpravo nalagajo drugi, ne razrešujemo pa svojih eksistencialnih vprašanj, ker za to nimamo časa, ker si ne upamo dajati kritičnih pripomb pred starejšimi in na- orca Julijski dnevi so nenavadno topli. Pokončni, s svetlim, visokom zenitom, z vročino, ki puhti iz Žit in polj. Zaznamovani z vriskom harmonike, z udarno partizansko pesmijo, Z rdečimi nageljni, s stiski rok, z objemi in solzami sreče. V tem mesecu je počila prva partizanska puška, v tem mesecu se je dvignil v ognju upora slovenski narod. Spominjam se prvih povojnih let. Še v jutranjem mraku, z bujenjem prvih petelinov, z meglicami, ki se dvigajo iz dolin, prihajajo partizanske patrulje. Nato nad hribi zraste ognjena krogla, zelenje zablesti. Na dvorišče zakoračijo partizani. Vgumbnicah cvetje, prsi krasijo odlikovanja. Nad hišami zaplava pesem. Slonim ob plotu, droban fantič, zvedavih oči in boiam orožje, ki so ga borci postavili v piramido. » Bi jo rad?« me poboža po glavi sivolasi partizan. »Bi,« izdavim in p ozrem slino. » Vidiš, 'takole se pa strelja z njo,« mi pokaže orožje in se razkorači. »Na, poskusi!« Orožje je pretežko, ročice tega ne zmorejo, omahujejo. Partizan se smeji in me še enkrat poboža. »Nosil jo boš, ko boš večji,« pravi in se še vedno smeji. »Če bo treba,« doda. Spomin se prelije v drugo sliko. Na okrašenem vaškem odru s to ji partizan s ti-lovko. Zanosno govori, množica ploska. Potem zaplešejo kolo, vsi plešejo. Moje oči mrzlično begajo in iščejo. Iščejo sivolasega partizana. »Ste videli partizana s puško,« sprašujem. » Vsi partizani imajo puške«, pove nekdo. »Ampak jaz sprašujem po partizanu z belimi lasmi,« Približa se mi mlajši borec. »Fant, za tovariša Ivana sprašuješ? Njega pa ne ba ne boš več videl. Lani je umrl. Ampak njegova puška te.pt> še čaka. Nosil jo boš, prav gotovo jo boš nosil!« Po licih se skotalijo solze, za partizanom Ivanom za puško, za dlanjo, ki meje nekoč božala. Letos pojdem s hčerko preko zelenih trat. Spustiva se čez polja, navzdol v grapo, kamor le redko posije sonce. Na grobek poromava. Malemu kurirju prižgeva svečko. Tudi za partizana Ivana bo gorela. Hčerka me bo znova vprašala, vsako teto me sprašuje:» Očka, ali ga je zelo bolelo, ko ga je zadelo?« Odgovarjam ji: »Najbrž, samo ni čutil, prehitro je bilo« Bolečine ostajajo pri živih, bolečine slovesd! Te ne minejo, tudi spomini ne ugasnejo. Nikoli! »Glej, otrok,«pravim. »Jutri bo dan borca, na vseh drogovih bodo visele zastave. Jo boš izobesila tudi ti?« »Bom, očka,« zažvrgoti in steče za metuljem. Zamišljen stopim za njo in si glasno rečem:» Da, jutri je dan borca«. J.S. drejenimi, ker bi nam to škodilo pri napredovanju in zasedanju boljših delovnih mest, ker morda nismo dovolj strokovno podkovani za spreminjanje razmer v osnovnih okoljih, ker pogosto Zaradi nepravilnega dela z mladimi večina ni zainteresirana za politično delovanje, s čimer bi si izboljšali svoj položaj, in še bi lahko naštevali vzrbke, ki često pogojujejo neučinkovitost in slab ugled mladinske organizacije v naši družbi. Pogosto smo mladi pasivni, nezainteresirani za spreminjanje sedanjih razmer, nezainteresirani za reševanje svojih problemov, krivdo pa lahko iščemo v samem republiškem vodstvu mladinske organizacije, ki občinskim konferencam ne daje nikakršnih smernic in navodil za delo. Republiška konferenca postaja vedno bolj sama sebi svoj namen. Občinske konference so prepuščene samim sebi, zato tudi takšna različnost v delu mlade generacije širom po republiki. Zakaj se mladi ne pogovarjamo o sebi, kritično, ustvarjalno, zakaj ne nakažemo rešitev? Mar gremo tudi mladi po stopinjah starejših? Spremeniti moramo stanje, pa ne sami, z vsemi naprednimi socialističnimi silami. Prazno govoričenje o gospodarski stabilizaciji, ko o stabilizaciji samo govorimo, sklepov in usmeritev pa še vedno niti približno ne uresničujemo, nam ne bo spremenilo sedanje gospodarske situacije. Dokler ne bomo šli od besed k dejanju, se ne smemo nadejati izboljšanja. Pri tem pa moramo mladi uveljaviti svoje predloge in spremembe, o katerih sedaj le na tihem govorimo, zaradi bojazni pa si često tega ne upamo povedati naglas. V prihodnjem obdobju tudi mlade v naši občini čaka ogromno dela. Mladi v ozdih doslej niso bili aktivni, svetla izjema je mladina v Predilnici, ker za to niso imeli pogojev, niso imeli pomoči in podpore osnovnih organizacij ZK, sindikata v ozdu niti večjih smernic in pomoči občinske konference mladine. Mladi v ozdih se moramo odločno zavzemati za izvajanje kadrovske politike v podjetju, za možnost razpravljanja o vsakršnih spremembah v OZD, za tvorno vključevanje v razprave o spremembah najrazličnejših pravilnikov z dajanjem tvornih in konkretnih predlogov in pripomb, za enotno nastopanje pb pomoči občinske konference mladine na vseh sejah in sestankih, kjer se odloča o mladinskih vprašanjih ali vprašanjih, ki zadevajo mlado generacijo. Ne sme se zgoditi, npr. da se sistematizacija del in nalog spreminja mimo mladinske organizacije in se izkaže, da v enernj£m<;d členov lepo piše, da za zasedanje nekega delovnega mesta ni potrebna strokovna izobrazba, temveč le delovna doba in z delom pridobljene delovne izkušnje ter da nekomu, ki že dvajset let dela na podobnih delih in nalogah, ni treba opravljati preizkusa znanja, mlad človek pa ga mora. Smo mladi že kdaj pogledali v pravilnike o dodeljevanju kadrovskih stanovanj? Kakšni so pogoji za pridobitev pravice do stanovanja? Delovna doba, stalnost zaposlitve na enem delovnem mestu, veze, poznanstva...? Mlade čaka na tem področju ogromno dela. Kot primer uspešnega dela mladih v OZD pa moramo omeniti mlade v Predilnici, kjer po smernicah, ki so jih sprejeli že pred petimi leti, uspešno zagovarjajo svoje interese na vseh forumih in se enakopravno vključujejo v spreminjanje pravilnikov v delovni organizaciji, tako da mladi preko svoje organizacije res lahko izražajo svoje interese. Takšne bi morale biti osnovne organizacije tudi v ostalih litijskih delovnih organizacijah. Rudi BREGAR MLADINSKA DELOVNA BRIGADA »FRANC ROZMAN—STANE« ZADNJE PRIPRAVE Še 14 dni je do odhoda MDB Franc Rozman—Stane na zvezno mladinsko delovno akcijo PALIC . 84. Priprave potekajo po načrtih, kar kaže tudi število prijavljenih brigadirjev. Na Občinski konferenci ZSMS smo zbrali že okoli 50 prijavnic. Toliko brigadirjev naj bi tudi odšlo na prostovoljno delo v Vojvodino. Akcija se je na Palicu začela 10. junija 1984, naši brigadirji pa bodo v 2. izmeni, ki bo potekala od 8. julija do 5. avgusta. Kljub temu da je brigada številčno popolnjena,'je za zamudnike še vedno čas, da se prijavijo, vendar naj to storijo čimprej. Alenka Brunček KORAKA NE VELJA IZGUBITI SKUPEN SPREJEM PIONIRJEV LITIJSKE OBČINE V ZSMS Postati mladinec, biti član ZSMS in aktivno delovati v mladinski organizaciji ni tako enostavna stvar. Sprejem v ZSMS je v času, ko mlad človek prihaja v obdobje pubertete in adolescence. Prav tu se dokončno oblikuje njegov miselni razvoj in njegov odnos do družbenega okolja in skupnosti, katere del je. Na žalost je bil v zadnjih letih sprejem v strukturno najmlajšo družbenopolitično organizacijo pojmovan kot nujno zlo, zato mu v nekaterih okoljih niso dajali pravega pomena, nato pa so tarnali nad neaktivnostjo. Nič čudnega, saj svojih novih članov niti na začetni stopnji niso znali pridobiti za aktivno delo. Letos smo se še posebej potrudili preseči takšno pojmovanje. V ta namen smo nekaj dni pred dnevom mladosti pripravili sprejem pionirjev v ZSMS, ki pa ni vključeval le govora in podelitve izkaznic, ampak smo za to priložnost pripravili program, v katerem so nastopili nekateri mladi litijski kantavtorji in na koncu še Jani Kovačič. Predvsem slednjemu je uspelo med prisotnimi ustvariti sproščeno vzdušje, tako da se je sprejem spremenil že v pravo mladinsko srečanje. Organizatorji (OK ZSMS) smo sprejem zaključili z upanjem, da bi čimveč nanovo sprejetih članov delovalo v mladinski organizacijam da bi tudi oni nekoč svojim vrstnikom lahko pripravili podobno srečanje, saj nameravamo s tovrstnimi oblikami sprejemanja v ZSMS nadaljevati tudi v prihodnje. Marko Povše Na osrednjo prireditev ob sprejemu letošnje zvezne štafete mladosti v naši občini je s štafeto v roki pritekla 16-letna učenka Srednje pedagoške šole v Ljubljani Meli VOZELJ, s prihorišča pa jo je odnesel 20-letni delavec Ivam ŽIČK AR iz Predilnice. Ob tej priliki smo se z njima pogovarjali o aktualnih mladinskih težavah v naši občini ter o njunem delu v mladinski organizaciji. Za nosilca štafete ju je evidentirala kadrovska komisija, saj je smatrala, da s svojim delom zaslužita tako veliko priznanje. Ivan je s svojim dosedanjim dolgoletnim delom tako v osnovnih organizacijah na Stavbah in v Predilnici kot v komisijah in predsedstvu občinske konference pokazal smisel in kvalitete za delo z mlado generacijo. Neli pa je kljub svoji mladosti veliko prispevala h kulturni poživitvi, saj jo poznajo domala v vseh krajevnih skupnostih, kjer je mlade s svojo sestro Urško obiskovala na srečanjih. Neli namreč igra kitaro, piše besedila za svoje pesmi, skupaj pa pojeta. Ivan je vse svoje delo posvetil reševanju problemov in ustvarjanju pogojev za delovanje mlade generacije. Prostega časa ima zelo malo, v marsikateri krajevni skupnosti pa ga poznajo kot človeka, ki je žrtvoval ogromno časa, da je njihovo delo spet zaživelo. Ivan vodi komisijo mladih iz krajevnih skupnosti in zadnje leto, odkar vodi to področje, se je kvaliteta dela izboljšala v 24 od 2t osnovnih organizacij. Neli se v prostem času ukvarja s komponiranjem, končano ima nižjo baletno šolo, aktivna pa je v kulturni komisiji in odboru za klubsko dejavnost. »Mladinski organizaciji in mladim nekateri namenjajo premalo pozornosti, na tudi nPOčrsro np vredno- tijo našega dela. Ne cenijo dela komisij pri občinski konferenci, čeprav sem prepričan, da imamo delo po komisijah najkvalitetnejše. Sprašu- jem pa se, kaj je bilo narejenega za mlade v Litiji? Nimamo kina, bazena, za zabavno življenje tudi ni poskrbljeno. Zato ni čudno, da so vsi mladi po gostilnah. Od nas mnogi zahtevajo nemogoče, za naše delo pa ne poskušajo najti rešitev. Po javni razpravi so sklepi ostali le na papirju, mladi pa smo ostali prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti,«' meni Ivan. »Mnogi v mladinski organizaciji ne vidijo ničesar privlačnega,« ocenjuje stanje Neli. »Marsičesa je kriva sama mladinska organizacija, predvsem pa posamezniki, ki se ne vključujejo v njeno delo. Marsikdo sploh ne ve, kje je občinska konferenca, v osnovnih organizacijah ni sposobnih kadrov in na srečanjih sem opazila, da ni prave povezanosti z občinskim vodstvom«. Neli pravi, da je treba razmere spreminjati pri koreninah, vosnov-nih organizacijah. » V Litiji ni prostorov, kjer bi se mladi zbirali. Klubski prostori so majhni, zabave pa si ne znamo organizirati, za dogajanja smo dobesedno slepi.« Mladi ne uveljavljamo možnosti, ki narn jih ponuja delegatski sistem. Ivan zatrjuje, da mladega človeka sploh ni čutiti v samoupravnih organih. Je le krog ljudi, ki delajo zase, predlogov mladih pa se ne upošteva. Na sestanke jih v mnogih sredinah ne vabijo, pa tudi ostali se nočejo udeleževati mladinskih. Neli pa dodaja, da je krivda tudi naša, ker si mladi nismo enotni. »Delo v osnovnih organizacijah se je v zadnjem času močno izboljšalo. To smo dosegli s pogostimi obiski po krajevnih skupnostih, v prihodnje pa moramo s takšnimi obiski začeti tudi v OZD. Kot nosilca štafete bosta v bodoče še odločneje nastopala in zagovarjala interese mladih, da bo mladinska organizacija res organizacija mlade generacije. To priznanje jima ,bo vzpodbuda za nadaljnje delo. IZ GOSPODARSTVA C TEŽKE GOSPODARSKE RAZMERE 3 VELIKO TEŽAV V POSLOVANJU Občinski odbor Gospodarske zbornice občin . ljubljanskega območja Litija je obravnaval in analiziral poslovanje vsega gospodarstva v občini za pno tro-mesečje letošnjega leta in ugoto- vil,' da kljub zaostrenim gospodarskim razmeram nekatere delovne organizacije in tozdi dobro poslujejo in je njihova uspešnost poslovanja večja, kot je v gospodarstvu SRS in tudi večja od I.-III. I.-III. IND. 1983 1984 1.805.573 3.040.440 168 1.303.524 2.234.581 171 502.474 805.856 160 355.047 . 556.411 157 150.350 224.098 149 321.859 548.303 170 14.230 20.965 147 Finančni rezultati OZD v gospodarstvu v prvem tromesečju 1984 v 000 din: celotni prihodek porabljena sred. dohodek čisti dohodek sred.za čisti OD izvoza povprečni OD Na osnovi podatkov v tabeli je težko podati realno oceno uspešnosti poslovanja, saj prvo tromesečje predstavlja le start. Veliko delovnih organizacij ima sezonski značaj, mnoge so morale poslovati ob zamrznjenih cenah in povečanih stroških. Vendar prav ob dejstvu, da so bile razmere in pogoji gospodarjenja zelo težki, so doseženi globalni rezultati celotnega gospodarstva v občini vzpodbudni, razen v nekaterih delovnih organizacijah in tozdih, katerih rezultati so zaskrbljujoči. To so: SCT, TOZD Industrija apna Kresnice, DO Kovina Šmartno, TOZD Kovinarska Dole, TOZD Grad-metal Litija, Mizarstvo Gabrov-ka, Gostinsko podjetje Litija in KOP Komunala Litija. Za gospodarstvo v občini in uspešno delovanje vseh družbenih funkcij, kot so: zdravstvo, šolstvo, varstvo otrok in ostarelih, kultura in telesna kultura, družbenopolitične skupnosti in SIS je nujno, da vse OZD poslujejo uspešno, da z ustvarjeno akumulacijo utrjujejo svoj gospodarski položaj in nadaljnji razvoj, s tem pa tudi omogočajo hitrejši napredek v rasti širšega družbenega standarda delovnih ljudi v občini. Zato ni naključje, da si je odbor Gospodarske zbornice v občini, ki je bil ustanovljen v lanskem letu, zadal v svojem programu dela nalogo spremljati tekoča gospodarska gibanja in pomagati povsod tam, kjer nastajajo težave, in iskati rešitve v realnih stabilizacijskih in sanacijskih programih ob pomoči tistega dela gospodarstva, ki dobro in uspešno posluje. Će ugotavljamo, da v rezultatih gospodarjenja, kot je celotni prihodek DO Predilnice Litija, TOZD Usnjarne Šmartno in Lesne industrije Litija, predstavljajo 71 ri udeležbe v občini, v ustvarjanju dohodka pa celo 77r<£, potem je nujno, da posvetimo vsa skrb večji storilnosti vseh ostalih 14 DO in tozdov kakor tudi njihovemu nadaljnjemu razvoju. Odbor Gospodarske zbornice je imenoval komisijo, ki naj obišče in ugotovi realno stanje in gospodarski položaj v tistih organizacijah, ki poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti. Komisija se je pogovarjala z odgovornimi delavci in vodstvi samoupravnih organov in političnih organizacij v telih delovnih kolektivih: SCT, TOZD Industrija apna Kresnice, TOZD Gradme-tal Litija, Kovina Šmartno in Mizarstvo Gabrovka. povprečja v panogi. Nekatere delovne organizacije pa poslujejo z izgubo oziroma na meji rentabilnosti. Program ukrepov in aktivnosti v smeri razbremenitve in finančne konsolidacije gospodarstva Gospodarska kriza in restriktivni ukrepi SIV na področju ce-novrtih odnosov — zamrznitev cen in nato uokvirjanje na višino projekcije v okviru panog, so v večini omenjenih organizacij bili vzrok za dosego slabših finančnih rezultatov. Tudi ostali ukrepi na področju devizne in monetarne politike so imeli velik vpliv za neuspešno gospodarjenje. Večini organizacij primanjkuje lastnih obratnih sredstev in morajo najemati bančne kredite ob visokih obrestnih merah. Obresti jim ob podražitvah energije in ostalega reprodukcijskega materiala znatno zmanjšujejo dohodek, s tem pa tudi omejene možnosti za izplačilo osebnih dohodkov in namenjenih sredstev za družbeni standard. Delavci v teh kolektivih so nezadovoljni in zato zapuščajo delovne organizacije. Ob težkih objektivnih pogojih gospodarjenja pa se omenjene organizacije srečujejo še z vrsto subjektivnih problemov, kot so: — slaba organizacija dela, — pomanjkanje strokovnega kadra, — nizka produktivnost dela, — slabo povezovanje v reprodukcijskih verigah, — neizdelani normativi dela, — neizdelani normativi porabe surovin in ostalih reprodukcijskih materialov, — neizdelani razvojni programi, — nedisciplina in slaba odgovornost do opravljenega dela itd. In ko ob analizah vzrokov ugotavljamo diagnozo gospodarskih razmer in poslovanja v kolektivih, ki poslujejo na robu rentabilnosti ob poznanem dejstvu,' da se objektivne gospodarske razmere in naše krizno stanje še ne bodo kmalu rešile vseh težav, pa je nujno, da prav na osnovi realnih in objektivnih spoznanj vseh vzrokov za nastalo situacijo pričnemo dolgoročno akcijo stabilizacijskih rešitev in da vsi, odgovorne institucije v občini, predvsem pa kolektivi sami, pričnejo z zavzetim in odgovornim delom spreminjati slabo gospodarjenje v boljše. To pa se lahko doseže ob: — povečani proizvodnji, — večji produktivnosti dela, — zmanjšanju stroškov — rentabilnejšemu izboru proizvodnega programa, — iskanju rešitev v cenovnih odnosih na osnovi samoupravnih dogovorov in — kvaliteti ter konkurenčnosti proizvodov. Jože Mirtič Ob vse težjih gospodarskih razmerah, ki se posledica našega neskladnega razvoja, pri čemer so bile ekonomske zakonitosti potisnjene ob stran, se pogoji gospodarjenja s postopno odmrznitvijo cen, naglo rastjo obrestnih mer in poslabšano dinarsko in devizno likvidnostjo še zaostrujejo. Prevladuje spoznanje, da se mora nekaj narediti, da se razmere spremenijo. Zboljšanje situacije je možno doseči le z zavestno aktivnostjo na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja v smeri uresničevanja najpomembnejših stabilizacijskih ukrepov.. , Na pobudo ZIS so se z družbenim dogovorom zavezale vse republike in pokrajine, da se bodo poleg zveznih ukrepov lotile aktivnosti za zmanjšanje materialne obveznosti organizacij združenega dela, da bi se s tem demo kompenzirali vplivi sprostitve cen in zvišanih obrestnih mer. Glavne skupine ukrepov in iniciativ so na materialnem področju usmerjene k oživljanju proizvodnje, povečanju izvoza na konvertibilno področje, saniranju likvidnosti, k umirjanju cen in k aktivni socialni politiki na področju odnosov, pa uvajanju pravih samoupravnih odnosov. Največje aktivnosti so naložene gospodarstvu, ki mora vse svoje sile osredotočiti v povečanje proizvodnje in izvoza, v Iskanje notranjih rezerv za boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet in znižanje proizvodnih stroškov. Dejansko je možno na tem področju doseči največje učinke, ki bi se odrazili v povečanju blagovnih fondov in v večji akumulativni osti gospodarstva. Program razbremenitvenih ukrepov, za katere smo se opredelili v Sloveniji in s tem tudi v naši občini, pa zajema naslednja področja: 1. zmanjšanje obveznosti iz dohodka, kjer je predvideno, da se zmanjša davek za republiški proračun, nadalje prispevek solidarnosti, katerega plačuje DO iz dohodka, prispevek iz dohodka za kolektivno komunalno rabo, prispevek za zaklonišča, prispevek za varstvo okolja, prispevek za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva od izvoza blaga in prispevek za delovanje samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Vsi ti prispevki naj bi se zmanjšali vsaj za 10%. 2. zmanjšanje prispevkov iz OD delavcev ter porabe iz sklada skupne porabe. V dogovoru je določeno, da bi se v občinah moralo doseči zmanjšanje programov SIS, zato je dana naloga, da ponovno pregledajo planirano porabo in z racionalnejšim trošenjem sredstev skrčijo programe tako, da bi se prispevna stopnja lahko znižala za dve indeksni točki. To pomeni, da bi se v naši občini znižali prispevki iz osebnih dohodkov iz lanske povprečne stopnje 27,66% na 25,66%. Sredstva zaradi znižanja prispevne stopnje bi" ostala delavcem, s čemer bi se omilil realen padec osebnih dohodkov v letu 1984 zaradi hitrega naraščanja življenjskih stroškov. Izvršni svet občine je predlagal znižanje stopenj, tako da je prišlo do popravka že v mesecu maju in juniju/Po vseh znižanjih, ki so bila izvedena, bo s 1. 6. veljala prispevna stopnja 25,69%. S tem je skoraj v celoti uresničena usmeritev. Znižanje prispevnih stopenj gre predvsem na račun zvišanja neto osebnih dohodkov, nikakor pa ne na račun razbremenitve gospodarstva, saj se je obremenitev dohodka delovnih organizacij povečala zaradi prenosa stroškov bolniške v breme delovnih organizacij, s čemer je bila tudi dana možnost za znižanje stopnje iz osebnega dohodka. Stabilizacijske aktivnosti naj bi posegle tudi na področje samoprispevka. V republiških dokumentih se predlaga reprogramiranje sprejetih investicijskih programov, novi programi pa se na nivoju občine ne bi sprejemali. Naša občina je znana po tem, da je bilo sprejetih veliko investicijskih programov v krajevnih skupnostih, ki se financirajo iz samoprispevka, zato le-ti močno bremenijo osebne dohodke delavcev npr.: delavka'— predica, ki stanuje na Vačah, je prispevala za investicijske namene v letu 1983 v obliki samoprispevka 11.216,00 din svojega osebnega dohodka. Izvršni svet občine ne predlaga prolongadje ali zmanjšanja, temveč se je opredehftato, da se oprosti samoprispevka vsak zavezanec, ki prejema nižje osebne dohodke, kot znaša 70% osebnega dohodka v republiki Sloveniji v preteklem letu. Sprejetje takega ukrepa pomeni, da se vsi zavezanci samoprispevka v letu 1984, ki imajo nižje osebne dohodke ali pokojnine od 12.781,00 din, oprostijo plačevanja. Delavcem v združenem delu pa se predlaga, da ponovno proučijo programe skladov skupne porabe ter da zmanjšajo to porabo vsaj za 10%. Tovrstna poraba je bila že doslej pod republiškim povprečjem. Sredstva so se trošila le za najnujnejše namene, zato bo težko uresničiti dano usmeritev. Poleg tega pa v tem primeru ne gre za razbremenitev dohodka, ker so to sredstva, ki so se formirala iz ustvarjenega dohodka v letu 1983. 3. zmanjšanje ostalih obveznosti se nanaša na zmanjšanje finančnih načrtov delovnih skupnosti v gospodarstvu, bankah, zavarovalnicah in delovnih skupnostih v samoupravnih interesnih skupnostih v družbeni dejavnosti ter SIS materialne proizvodnje. Vsem navedenim je predlagano, da ponovno proučijo svoje finančne programe in jih skrčijo vsaj za 10% in na podlagi tega zmanjšajo osnove in prispevne stopnje, na podlagi katerih se zbirajo sredstva za financiranje tovrstne dejavnosti. Glavna bitka za uveljavljanje nalog pri uresničevanju omenjenih ciljev bo potekala v združenem delu tako na področju materialne proizvodnje kot v družbenih dejavnostih. Pri prvih bo šlo za kar največjo kvaliteto ustvarjanja dohodka, pri drugih pa za njihovo racionalno porabo. Če bodo ukrepi uresničeni, računamo, da bo dohodek gospodarstva razbremenjen za 7.048,00 din. Vendar je ta podatek zelo relativen, ker ne upošteva novih obremenitev, ki so veljavne v letu 1984, kot je n.pr. prispevek za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije elektrogospodarstva in premogovništva in zvišanje obrestnih mer. Samo zvišanje obrestnih mer bo vplivalo,da bo dohodek v občini obremenjen za nadaljnjih 140.000.000,00 din, kar je neprimerno več, kot pa znaša razbremenitev. ANDREJ KRALJ NOVICE IZ SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE Institucije za usposabljanje invalidnih oseb Že v obeh prejšnjih člankih sem navedla, da je za usposabljanje za zaposlitev invalidne, osebe potreben sklep o priznanju lastnosti invalidne osebe s strani strokovne komisije za ocenitev zmožnosti za delo oziroma, če je zdravstvena indikacija specifična, tudi mnenje Zavoda za rehabilitacijo invalidov Ljubljana. Glede na mnenje oziroma sklep komisije se invalidna oseba napoti na usposabljanje za zaposlitev. Pri tem so seveda možnosti omejene predvsem za tiste invalidne osebe, ki se morajo usposabljati v zavodih ali delavnicah. Najbolj sodelujemo z Zavodom za invalidno mladino v Kamniku, kjer se ponavadi usposabljajo težje invalidne osebe. V Kamniku se invalidne osebe usposabljajo predvsem za nekatere usmeritve v gostinski smeri, npr. za pomožne kuharice in natakarice. Invalidne osebe, ki so laže ali zmerno prizadete in imajo tudi možnost dnevnega prevoza, se usposabljajo v učnih delavnicah v Ljubljani, kjer poteka usposabljanje za papirniške delavce. Usposabljanje v Zavodu za' invalidno njladino v Kamniku in v učnih delavnicah v Ljubljani je sicer v smislu usposobitve invalidne osebe dokaj uspešno, neuspešno je le v primerih izrazito vedenjsko motene invalidne osebe, vendar pa je teže najti invalidni osebi ustrezno zaposlitev. Invalidna oseba, ki je sprejeta na usposabljanje v organizacijo združenega dela se skozi proces usposabljanja že tudi prilagodi delovnemu okolju in delovnemu procesu. Poleg tega tudi s strani organizacije združenega dela ni zaprek pri zaposlitvi invalidne Osebe, če se le-ta ustrezno usposobi in so v času usposabljanja tudi vidni .rezultati dela, prilagajanje na delo in delovno okolje. Glede na invalidnost osebe, pri tem mislimo predvsem na telesno prizadetost, velja omeniti tudi prilagajanje delovnega mesta invalidni osebi. Ta ukrep je sicer zelo redek, ker je preureditev delovnega mesta največkrat precej draga zadeva, vendar pa tudi to ni največkrat ovira. Organizacije združenega dela, ki sprejemajo na usposabljanje invalidne osebe, imajo že preurejena delovna mesta, ali pa je delovna naloga takšna, da jo invalidna oseba lahko uspešno opravlja. Druge delovne organizacije združenega dela, ki tega nimajo, tudi ne zaposlujejo ozi- roma ne sprejemajo invalidov na usposabljanje, čeprav so sezna» njene, da stroške preureditve in prilagoditve delovnega mesta poravna skupnost za zaposlovanje, ki je osebo napotila na usposabljanje. Preureditev delovnega mesta glede na preostalo delovno zmožnost invalidne osebe namreč zahteva prisotnost strokovnega človeka, ki mora pri preureditvi upoštevati vse zakonitosti (prilagojenost stroja človeku) zmanjšane delovne sposobnosti človeka. Poleg navedenih oblik usposabljanja, torej v zavodu, učni delavnici in organizaciji združenega dela, kjer gre v vseh primerih zgolj za prilagajanje na delo in skoraj ni primera, da bi si z navedenimi oblikami usposabljanja invalidna oseba pridobila tudi strokovno izobrazbo, imajo invalidne osebe (le telesno prizadete) možnost pridobiti strokovno izobrazbo in usposobljenost po načelih in merilih za izobraževanje odraslih in s šo- , lanjem na ustreznih šolah. Navadno so te oblike invalidom težko dostopne iz povsem preprostega razloga, ker programska struktura (vsebinsko jedro izobraževanja), tehnološka struktura, pa tudi organizacijske oblike niso v ničemer prirejene telesnim sposobnostim invalidne osebe. Predvsem organizacijske oblike izobraževanja onemogočajo invalidnim osebam možnost pridobitve strokovne izobrazbe. .Na višjih, visokih šolah, fakultetah in univerzah so namreč predavanja na različnih krajih, kar za invalidno osebo predstavlja še hujšo obremenitev. To je sicer samo en primer, ki utemeljuje navedena dejstva. Je pa še cela vrsta drugih, npr. vaje, poskusi, meritve, statistične naloge, česar invalidna oseba ne more opravljati. Naj omenim še zavode .za usposabljanje invalidnih oseb pod posebnimi pogoji. Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb namreč predvideva tudi možnost zaposlovanja invalidnih oseb v posebnih zavodih, kamor naj bi se napotile težko duševno in telesno prizadete osebe. Dejansko pa bita ukrep pomenil zgolj azil. Ker pa takšnega zavoda zaenkrat še ni v Sloveniji in je še vedno le v načrtih in dogovarjanjih, ta oblika usposabljanja oziroma zaposlitve ne pride v poštev. Marija Poglajen Izvajanje programa III. občinskega samoprispevka 11. novembra 1979. leta smo pod geslom »Ustvarjamo za svojo srečo« izglasovali program HI. občinskega samoprispevka, ki je obsegal izgradnjo: 1 ) 1. osnovne šole Litija 139.978.000 j j 2 osnovne šole, otroškega vrtca in zdravstvene ambulante na Dolah 34.774.000 1 i. nove strehe na šoli Šmartno, dve učilni« 2.800.000 1 4. otroškega vrtca v Jevnici 3.731.000 1 . 5. otroškega vrtca v Gabrovki 3.731.000 1 6. prizidek k otroškemu vrtcu Šmartno 2.680.000 1 7. otroškega vrtca v Litiji 9.459.000 j 8. kinogledališke dvorane, knjižnice ter 1 funkcionalnih prostorov 51.815.000 1 9. prosvetnokulturne dvorane na Vačah in 5.605.000 ^ 10. posebnih programov krajevnih skupnosti 8.501.000 v skupni vrednosti 282.753.000 din. Iz programa je razv idno, da so bile cene povzete iz leta 1977 in da so opredeljeni viri sredstev za uresničevanje programa III. občinskega samoprispevka temeljili predvsem na 2% samoprispevku od neto osebnih dohodkov, po katerem naj bi zbrali 65.000.000 din. Čas zbiranja je bil opredeljen od 1. 7. 1980 do 30. 6. 1985. Nadalje je bilo dogovorjeno združevanje sredstev za programe SIS napodlagi svobodne menjave dela, in sTčer 2,50% ocfbruto osebnih dohodkov. Združevanje naj~bfpotelčalo od 1. 1. 1982 do predvidoma 31. 12. 1987. Iz tega naslova bi po projekciji morali zbrati 178.074!00D din. NasTednjf v fr sredstev je združevanje 75% amortizacije nepremičnin šol, vrtcev, telesnokulturnih ihn kulturnih objektov; združevanje naj bi potekalo od 1.7. 1980 do 30. 6. 1986. Iz tega naslova naj bi zbrali 10.000.000 dinarjev, poleg tega pa naj bi organizacije združenega dela za plavalni bazen na podlagi svobodne menjave dela združile v letu 1988 še 29.679.000 din. torej skupaj 282.753.000 din. Doslej smo program realizirali v naslednjem obsegu: 1. osnovna šola Litija (projektna dokumentacija in drugo...) 2. osnovna šola. otroški vrtec in zdravstvena ambulanta na Ooiah (projektna dokumentacija in drugo 4.286.460,00 8.266.000,00 V SPOMIN Zvonetu Bricu L Težko je verjeti, da med nami ni več človeka, s katerim so nas še do včeraj vezale tople človeške vezi, nas družilo delo in skupni načrti. Saj ne more biti res! Ko smo tiste sončne sobote na Bogenšperku zvedeli za žalostno novico, nenadoma za nas ni bilo več razposajene brezskrbnosti sredi zelene bratovščine, ki se je pripravljala za pevski nastop, ne modrine neba ne belih oblakov, ki so kodrali nebo. Tudi milih glasov slovenske pesmi nismo več poslušali tako. Na vse, ki smo te poznali, dragi Zvone, je padla senca žalosti in bočeine. V mislih smo teše vedno videvali, vedrega in nasmejanega, kakršen si vedno bil, in vsak zase znova podoživljali srečanja s teboj, zdaj pa smo se morali soočati s tem nedoumljivim, krutim in neizprosnim odhodom. Odhodom moža, očeta in dedka, odhodom so-borca, odhodom prijatelja. So spoznanja v človeškem življenju, ki jih osvojiš v trenutku, in so spoznanja, ki v vsej svoji neizprosnosti in dokončnosti šele pridejo^ Spoznanje, kaj vse smo izgubili s teboj, je take vrste! Kako težko teče beseda, kako neubogljiva in okorna je roka, ko skušaš spraviti na papir besede, ki bi jih moral reči že kdaj preje. Pa kaj ko ni nikdar časa. Vse prehitro, vse. preveč bežno se odvijajo naši odnosi, često hodimo drug mimo drugega gluhi in slepi. Besede, ki bi jih rad spregovoril zdaj, ko te ni več, ne poskušajo biti tvoj življenjepis, ■ so le poskus orisa tvoje osebnosti in mesta, ki si ga zavzemal v tem našem družbenem prostoru. Bil si nenavadno odprt, kritičen, ustvarjalen. Nepomirljiv Z vsem, kar je dišalo po improvizaciji, rutinerstvu "in ohlapnosti. Bil si temeljit, pa naj je šlo za postavitev spominske razstave, pripoved o dogodkih med NOB ali pa kadar si s svojimi tovariši, so-borci razčiščeval posamezna vprašanja. Nisi maral, da se govori »na pamet«. Spominjam se, kakšen imeniten govorec si bil, kako plastično si znal mladim prikazovati veliki čas NOB, ko si že kot droben fantič stopil v partizanske vrste in na Šipku oddal svoj prvi strel. Takrat si z njim rešil tovariše, ki so še spali. Tega dogodka nisi nikoli omenjal zato, da bi poveličeval sebe. Šolarjem si pripovedoval, da te je bilo kdaj tudi strah, da ste bili takrat tudi mladi in norčavi, kakršni so vsi mladi tega sveta. S tem si poslal mladim zelo blizu, saj se otrok ne more enačiti z nekom, ki ga ne more nikoli doseči. Ti si to znal in prav v tem je tvoj dragocen delež prenašanja najplemenitejših izročil revolucije na mlade generacije. Najbrž je tudi ta tvoj prvi strel po svoje prispeval, da so opazili tvoje kvalitete in te dodelili glavnemu štabu za spremljevalca komandanta in drugih vodilnih tovarišev, kjer si se prav tako izkazal. Imel si to čast, da si spremljal našo delegacijo na II. zasedanje A VNOJ-a in to srečo, da si verjetno kot eden prvih Litija -nov videl tovariša Tita. Po vojni si opravljal pomembne in odgovorne politične dolžnosti, ves pa si se posvetil prenašanju tradicij NOB na mlade rodove. Nikoli ti ni bilo zal ne časa ne truda, da ne bi mladim govoril o tem velikem času, o ljubljenem komandantu Francu Rozmanu—Stanetu, ki si mu tako zvesto služil. Zadnje dejanje na tej poti — srečanje šol, ki nosijo Stane-tovo ime — je tudi simbolično izpričalo tvojo povezanost s slavnim komandantom. Pravili so mi, da si mladim pripovedoval o Stanetovi poslednji minuti. Tu si s pripovedjo zastal, iz oči ti je zdrsnila solza, potem pa si utihnil tudi ti... Dragi tovariš Zvone, ko stojimo ob tvoji sveži gomili sklonjenih glav, vemo, da smo s teboj neizmerno mnogo izgubili. Ponosni smo, da smo lahko delali s teboj in se ob tebi učili, saj si za nas predstavljal kontinuiteto naše revolucije, bil sodobnik naših velikih ljudi. Ko se poslavljamo od tebe, se zavedamo, da si nas tudi zadolžil. Zadolžil, da bomo tvoje delo ob aktivni udeležbi tvojih tovarišev, so-borcev tudi nadaljevali! In tvojega vedrega, šega-vega nasmeha se bomo vedno spominjali, če bo kdaj tudi hudo in breme dolžnosti pretežko. Za vse, kar si nam dal, hvala ti! Naj ti bo lahka slovenska zemlja! Jože Scvljak 3. Nova streha na šoli Šmartno, obe učilnici ' (investicija je bi^i zaključena leta 1982) 10.479.565,45 4. otroški vrtec v Jefnici , (investicija je bila zaključena leta 1984) 13.598.283,60 5. otroški vrtec v Gabrovki (investicija je bila zaključena leta 1982) 6.548.153.80 6. prizidek, otroški vrtec Šmartno (v gradnji) 11.711.355,00 7. otroški vrtec v Litiji (projektna dokumentacija in drugo) 646.483,00 8. kinogledališka dvorana — 9. prosvetnokulturna dvorana na Vačah »(delno financirana iz S II, investicija je bila zaključena leta 1981) 10.894.241,90 10. Posebni programi KS (v celoti realizirani) 8.501.000,00 SKUPAJ: 66.673.808,75 V poteku izvajanja III. občinskega samoprispevka smo pogosto obravnavali probleme, ki so nas pestili in zadevajo še zlasti izpad vira sredstev 2,50% od bruto osebnih dohodkov ter tudi združev anja sredstev organizacij združenega dela za plavalni bazen na podlagi svobodne menjave dela. Pri tem ne gre spregledati dejstva, da je skupnosti tako ostalo od prvotno planiranih sredstev za uresničevanje programa III. občinskega samoprispevka komaj dobrih 29.56% načrtovanih sredstev. Skupščina III. občinskega samoprispevka in izvršilni odbor sta na tej osnovi v lanskem letu vzpodbudila javno razpravo, ki je potekala v organizacijah socialistične zveze — na temeljni občinski ravni in, ki je nedvoumno nakazala, da je potrebno program III. občinskega samoprispevka bistveno skrčiti, saj ga viri zdaleč ne pokrivajo. Le-ta je postal bolj program želja kot pa resničen odsev možnosti. Piko na i je k vsemu temu prispeval še intervencijski zakon o varovanju kmetijskih površin, kar vse je po izteku javne razprave pripeljalo do skupne ugotovitve, da je potrebno največji del investicije, ki je zadeval vzgoj-noizbbraževalni program ter program telesnokulturnih in rekreativnih dejavnosti, z Ježe preusmeriti v skrčenem obsegu (v obsegu kot ga dovoljuje prostor na področju Rozmanovega trga) na to lokacijo. Pri tem je bilo težišče idejne zasnove za izdelavo projektne dokumentacije usmerjeno v izgradnjo prizidka 11 učilnic, učilnic za tehnični "pouk. skupnih prostorov, v ureditev kotlovnice, sanacijo obstoječe osnovne"šole, večnamenske telovadnice, zunanje ureditve in igrišča. Po izteku javne razprave je skupščina skupnosti za uresničevanje programa investicij III. občinskega samoprispevka poleg šole Litija opredelila kot prioritetno tudi šolo na Dolah ter prizidek k vrtcu v Šmartnem in Litiji, vendar le v primeru uspešno realizirane svobodne menjave dela z organizacijami združenega dela in izkazanimi potrebami. Organi skupnosti so po tehtni presoji sklenili, da nikakor ni smotrno čakati celotne procedure, ki zadeva prostorski vidik spremembe lokacije programa, ki je bil sprva lociran na Ježi. temveč je po dokaj odprti javni razpravi izbrala IGM Savo Krško za izdelavo projektne dokumentacije, saj je le-ta ponudila najbolj sprejemljiv idejni projekt. Predlog sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana" občine Litija za obdobje 1981 -1985 so obravnavali zbori občinske skupščine 13. februarja 1984, 23. marca 1984 pa sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejela predlog zazidalnega načrta Litija — desni breg. O sprejemu teh potrebnih dokumentov govorimo predvsem zaradi tega, ker mnogi sprašujejo kje je razlog, da še nismo pričeli z gradbenimi deli na Rozmanovem trgu. Pri tem je potrebno poudariti, da smo dolžni spoštovati pozitivno zakonodajo in da je šele po sprejemu vseh teh aktov, ki so bili seveda predhodno v javni razprav i, le-ta pa je potekala v dveh fazah (osnutek, predlog), bilo možno pričeti z intenzivnim delom na področju pridobivanja zemljišč ter preko vseh postopkov, ki jih ne nameravam naštevati, končno do izdaje lokacijske odločbe. V izvršilnem odboru kot tudi v skupščini III. občinskega samoprispevka se polno zavedamo odgovornosti do poteka gradnje, zato smo ob stalni aktivnosti tako strokovne službe, ki deluje v okviru samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, kot tudi organov skupnosti v stalnem stiku na eni strani tako z upravnimi organi občine kot tudi z organizacijo, ki izdeluje projektno dokumentacijo za celoten sklop objektov na Rozmanovem trgu. Kljub našim vsestranskim prizadevanjem, da bi bila projektna dokumentacija izdelana prej. pa po zadnjih pisnih zagotovilih le-teh ne bo moč izdelati pred koncem meseca junija 1984, tako da bo dobršen del aktivnosti strokovne službe in organov samoprispevka, kar zadeva pričetek gradnje, deloval v času, ko so letni dopusti, kar bo še ena dodatna oteževalna okolnost, ki bo pogojevala pričetek del. Kljub večkratnim razgovorom in prepričevanjem lastnikov zemljišč, zlasti zasebnih, ki bodo za izvajanje investicije morali odstopiti nekaj zemljišča, ne poteka vse gladko, prav tako pa izraža svoje nezadovoljstvo tudi košarkarski klub, ki bi v končni fazi želel pridobiti nadomestno gradnjo (igrišče s tribunami in zgradbo), saj bodo na tem mestu stale učilnice oz. novi prizidek z učilnicami ter večnamenska telovadnica. Kljub temu da projekt, ki je v zaključni fazi izdelave, zagotavlja enakovredne prostore in zunanje igrišče, pa vendar odgovorni v košarkaškem klubu menijo, da jih taka rešitev ne zadovoljuje in da bi v vsakem primeru želeli sočasno reševanje, t.j. postavitev nadomestnega igrišča in klubskih prostorov v enakem obsegu, s kakršnimi trenutno razpolagajo na Rozmanovem trgu. Soočeni smo tudi z zahtevo telesnokulturne skupnosti, ki želi vsaj začetek gradnje večnamenske telovadnice. Vodstvo osnovne šole Litija pa daje prednost izgradnji prizidka — 11 učilnic z učilnicami z prostori za tehnični pouk. kotlovnico ter ureditvijo sanitarij v stari šoli, kjer so razmere še posebno kritične. Skupščina se je na 8. seji opredelila o prioriteti, ki je bila podana in je bila nato tudi potrjena, da se za izgradnjo osnovne šole na Dolah iz sredstev samoprispevka zagotovi 2 milijardi S/din, medtem ko je po uspešni neposredni svobodni menjavi (prispevek IUV, TOZD Usnjarne Šmartno 3.495.000 din) prizidek k vrtcu Šmartno v zaključni gradbeni fazi. V najkrajšem času pa bo potrebno razrešiti ter zagotoviti sredstva tudi za izgradnjo ambulante na Dolah. Po mnenju republiške sanitarne inšpekcije bi namreč lahko kletni prostor v stanovanjskem bloku na Dolah preuredili v ambulanto, saj je bila le-ta v programu III. občinskega samoprispevka, in to v obdobju, ko Dole še niso imele proizvodnih obratov. Sedaj imajo 2. Prav gotovo je, da sredstva, s katerimi trenutno razpolagamo v višini 85.890.000 in so vložena pri poslovni banki v skladu z depozitno pogodbo po višji obrestni meri, ne bodo zadoščala za celovito reševanje odprtih vprašanj niti skupaj s predvidenim prilivom do izteka samoprispevka v višini cca 53.000.000,00 din. Skupaj torej ostaja na razpolago 138.890.000,00 din. Ce bomo želeli uresničiti dogovorjeno, potem si vsekakor nihče ne bi smel jemati prav ice, da ponovno odpira in razširja potrebe po naložbah, za katere nimamo kritja. Pritiski in parcialne želje posameznikov lahko samo begajo občane in s tem zaviralno vplivajo na nadaljnje izvajanje samoprispevka. Dejstvo je, da smo doslej zbrana sredstva usmerili v investicije, ki so bile vse sprejete na referendumu 11. novembra 1979, in da po javni razpravi odstopamo od tistih, katerih uresničevanje še lahko počaka, saj nimamo realnih možnosti finančnega pokrivanja. Skupaj smo izbrali tisto, kar je najnujnejše in kot. tako neobhodno potrebno za življenje v posameznem kraju. Čeprav bo skupščina ob koncu meseca junija celov ito razpravljala in sprejela usmeritve za nadaljnje aktivnosti na področju izvajanja 111. občinskega samoprispevka, pa v endarle kaže poudariti, da naj vsakdo, ki želi, da bi iz zbranih sredstev zgradili čim več, s konstruktivnim dialogom prispeval skladno z objektivnimi potrebami in danimi možnostmi za tiste objekte, za katere smo se dogovorili, vse ostalo pa bi moralo biti vprašanje financiranja naslednjih samoprispev kov, bodisi občinskega bodisi krajevnega značaja. Aktivnost na tem področju že'teče v okvirih pripravljalnega odbora za morebitno uvedbo IV. občinskega samoprispevka oz. krajevnih samoprispevkov, pri čemer naših želja ne bi smeli postavljati nad realne možnosti sredstev, ki bi jih zbrali v eni ali drugi obliki. Prav tako pa se bomo morali pri prihodnjih opredelitvah zavedati vseh težav, s katerimi bomo v prihodnjih letih soočeni pri odpravljanju vzrokov sedanje gospodarske in družbene krize. BRANKO P1NTAR Priznanja so podelili Na osrednji občinski prireditvi ob dnevu mladosti so tudi letos podelili mladinska priznanja za kvalitetno, prodorno in vzorno delo v mladinski organizaciji. Med osnovnimi organizacijami iz OZD ga je tretjič zapored prejela Predilnica, v krajevnih skupnostih Kresnice, Stavbe, Polšnik, Štangarske Poljane in Zavrstnik, enota s prilagojenim programom v litijski osnovni šoli, med DO-D pa litijska taborniška organizacija. Med posamezniki so priznanja prejeli: Alenka Brunček, Ivan Žičkar, Marko Povše, Marjeta Mlakar—Agrež, Zlato Rudolf, Matjaž Urbane, Igor Pirš, Sandi Hvala, Irena Poneb-šek, Danica Ocepek, Sandi Kranjec, Marjan Orehek, Bogo Tomše, Dunja Guček in Joži Jamšek. Rudi BREGAR Kako topla je naša soseska? V maju je OK SZDL Litija organizirala problemsko konferenco o ogrevanju soseske Rozmanov trg. Tflllliliiiiiii..............litimi ■ '~"mm*m**.-x' Sejna dvorana SO Litija je bila skoraj pretesna za vse, ki so želeli sodelovati v razpravi na to temo. Avtorica: Jožka Jamšek **v)j-